N«jT«<5ji i VtOsnTiekiD Za pot let* . . Za New York Za« GLAS NARODA largest Slovenian Daflj b \Jmfwl Ust slovenskih delavcevrAmerlkL and legel Holidays. 75,000 TELEFON: OHelaea S—1242 Entered u Second Glasa Matter September 21, 1903, al the Poet OfCloe al Hew York, K. T. Act of Congress of March 3, 1879. No. 121. — štev. 121 NEW YORK, MONDAY, MAY 24, 1937 —PONEDELJEK, 24. MAJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, VLADA PRIPRAVLJA NAČRT ZA DEO V INDUSTRIJAH temeljno načelo bo 40 ur dela na teden Najnižja plača bo znašla 40 centov na uro, — Vlada bo postavila odbor treh mož za uredbo industrijskega dela. — V raznih industrijah bodo ure gibljive. WASHINGTON, D. C., 23. maja. — Vlada je sestavila načrt, ki ima za temeljno načelo 40 ur dela na teden in najnižjo plačo 40 centov na uro, in da ga namerava v kratkem predložiti kongresu. Ta načrt pa tudi določa gibljivost delovnega časa v raznih industrijah ter za sezonsko delo. Za izvedbo tega načrta bo predsednik Roosevelt postavil odbor treh mož, ki bodo določali sezonske delovne ure za največ 48 ur in najmanj 32 ur na teden. V splošnem pa ostane temeljno načelo 40 ur dela na teden. John Davison Rockefeller umrl naziji zapirajo katoliške tiskarne Nazi ji so zaplenili 18 katoliških tiskarn. — Tiskarne so bile zaprte, ker so tiskale papeževo encikliko. VATIKAN, 23. maja. — 1'radni vatikanski list <4Osser-v at ore Romano" je objavil poročila nemških katoliških vi- KT . .„. lv , i * * • -v- .iov, ki pravijo, da je tajna po- Najnizja plača ne bo v nobenem slučaju nižja [ji(.jja o^tapo zaplenila 18 katoliških tiskarn, ker so tiskale pupežvo velikonočno encikliko, usmrčenja v s0vj. rusiji V Tiflicu je bilo Vstrel jenih 20 zarotnikov. — Med njimi je bil tudi princ Mdivani. — Nova obravnava preti povzročiteljem nesreč na železnicah. ki je ostro napadala nazijsko vlado. Po nekem poročilu je bilo po teli Nemčiji skrivaj razdeljenih I'M,(HM) iztisov papeževe en-< iktike tako meti katoličane Kot med protestante. 4'Osservatore Romano" tudi naznanja, da papež piše 4'Belo knjigo*', v kateri bo dokazal, tia je nazijska vlada prelomila konkordat z Vatikanom iz leta ine .pa Vatikan. BERLIN, Nemčija, 23. maja. — Policija ni hotel izdati iKitnih listov 14 protestantov-.-kim pastorjem, ki nasprotujejo nazijski cerkveni jpolitiki in so bili namenjeni na prote-stantovsko konferenco v Ox-fordn v Angliji. Policija je odklonila potne pravljala o "cerkvi in državi" in bi bili nemški delegati preveč izprašcvalni glede cerkvenih zadev v Nemčiji. MRS. ROOSEVELT SKON-ČALA POTOVANJE kot 40 centov na uro, ali $16 na teden. Gibljivost v delovnem času bo taka, da bo tedensko delo izenačeno po 40 ur na teden za dobo enega leta. Na ta način bo mogel odbor v kaki industriji dovoliti 48 ur dela na teden, pozneje pa bo določil manj ur dela na teden, ko v sezoni ni dela, da se delovne ure izenačijo. Ravno tako pa bo imel odbor pravico določevali najvišje število ur m najnižje plače za vsako posamezno industrijo in za vsak čas. Načrt vsebuje tudi določbe o otroškem delu in prepoveduje v meddržavni trgovini pošiljanje bla-ga, ki so ga izdelali otroci izpod 1 6 let. S tem načrtom bo skušala vlada razrešiti zamotani delavski problem, ki je tem težavnejši, ker so industrije tako različne in raztresene po različnih krajih velike dežele. Zato bo tudi v marsikaterem kraju prepuščeno krajevnim odborom, da v soglasju s tamošnjimi razmerami urede delovni čas in liste, ker bo konferenca raz plače. Da bo organizirano delavstvo s pozornim očesom zasledovalo izvedbo tega načrta, je razvidno iz tega, da je predsednik ameriške delavske federacije, William Green, prišel v Belo hišo, da izve od predsednika Roosevelta, ako ne bi vladna določba delovnih ur na kak način škodovala v slu-1 čajih, kjer so delavske unije pri raznih industrijah že s pogodbami dosegle določeni delovni čas. Poglavitni namen Greenovega obiska v Beli hiši pa je bil, da od predsednika dobi natančno obvestilo o delavskem problemu, da bo mogel v tem v pondeljek poročati na konferenci uradnikov delavske federacije v Cincinnati, O., ko bodo razpravljali o CIO. Delavske organizacije najbolj boje, da bo vladna določba glede delovnega ča3a in minimalnih plač tudi znižala sedanje minimalne plače, katere so unije dosegle po velikem trudu s svojim prizadevanjem. William Green je tudi rekel, da je iz predsednikovih besed povzel, da bo vlada delovala na to, da se v doglednem času postavi temeljno načelo 30 ur dela na teden. Določbe tega načrta bodo omejene samo na one industrije v meddržavni trgovini, ki so v soglasju s zadnjo razsodbo najVišj. sodišča glede National Labor Relations Act. Ta raz&oba najvišjega sodišča prvič povdarja, da more industrija, ki v resnici posluje v mejah ene države, imeti velik vpliv na meddržavno trgovino z nakupom surovin v raznih državah in v svoji zvezah s sličnimi industrijami po različnih državah. K.o bo v kongresu prebrana predsednikova poglede delavskega načrta, bo poslanec Con- MOSKVA, Rusija, 23. maja. — Poročilo iz Tiflisa naznanja, da je bilo v Tiflisu, v geor-gijski socijalistični sovjetski republiki, vstreljenih 20 zarotnikov proti sovjetski vladi. Voditelj komunistične stranke v Georgiji Lovrenc Beri a, ki je poslal tozadevno poročilo, pravi. o bili od avgusta lanskega ieta zaradi zarote proti sovjetski vladi, skoro 100. Takoj ro prvem procesu je bilo vstre 1 jen ill Ki zarotnikov v avgustu, 13 jih je bilo vstreljenih v januarju in pred dvema tednoma v Svobodnem v Sibiriji 44. Glasilo komunistične stranke "Pravda" pravi, da se bo v kratkem pričela obravnava proti povzročiteljem železniških nesreč ter pravi, da bo ta obravnava mnogo večja, kot pa je bila v Svobodnem. Beria med drugim pravi v svojem poročilu: "Trookijevi fašisti, ki so hoteli vstanoviti neodvisno republiko pod zaščito neke kapi-talitsicne države, so bili popolnoma izs trebi jen i." NEPRILIKE PRINCESE MARIJE ELKIXD, AY. Ya., 23. maja. — Predsednikova soproga Eleonore Roosevelt je končala svoje potovanje po Pennsvl-vanji in West Virgin i ji, kjer je nadzirala homesteade za do- BUDIMPEŠTA, 23. maja lavce, ter je z 11 svojimi po- ;— Lepa, 22 let stara italijan-močnicami odpotovala v Wash'ska iprincesa Marija je šla po injrton. Budimpešti na izprehod, toda skoro se ne bi več mogla vrniti v palačo k svojim stari sem. Množica jo je na ulici takoj spoznala in ji je priredila burne ovacije, ker Madžari še ve- Paipež Pii XI je /lno mislii°* da se bo neiko6 P°-, , i ' * ' , -.icon i iročila z nadvojvodom Otonom, bral posebno maso ob 1600. ob- L , , „ r . .. ,, . j katerega liocejo imeti Madžari NAŠA ZA KONSTANTINA VELIKEGA GRAD GANDOLFO, Italija, 23. maja. letnic isuirti prvega rimskega katoliškega- cesarja Konstantina Velikega. Konstantin je s svojim odlokom leta 213 dovolil 'kristjanom, da so smeli priti iz katakomb in javno priznavati kr-sčansko vero. 7a svojega kralja. Marija se je vrnila v palačo, toda straža je ni, kot ostali Budimpeštanci, spoznala ter ji ni dovolila vstopa. Slednjič jo je nek častniik spoznal in jo pustil skozi vrata. nery kot predsednik delavskega odbora v poslanski zbornici predložil svojo predlogo, v kateri bodo tudi vsebovana priporočila predsednika F. D. Roosevelta. , Nekateri kongrešniki so mnenja, da bo sedanji predsednikov načrt manj1 strog* kot je bila stara NRA in da ga bo tudi mogoče cenejše izvesti. stavka 360 čevljev pod zemljo S stavko hočejo delavci prisiliti sora zmerno razdelitev dela. — 300 rudarjev je brez dela. GILLESPIE, 111., 21. maja. — Okoli 500 premogarjev je o00 čevljev pod zemljo pričelo stavko ter so pripravljeni na < lolgo 4' oblegan je'četudi jim je družba naznanila, da je pripravljena pogajati se ž njimi. Stavkarji zahtevajo, da jo delo pri rudniku tako razdeljeno, da gre delat tudi 300 njihovih tovarišev, ki so brez dela vsled popravljanja neke jia drugega rudnika i>te družbe. Obenem pa tudi stavkarji zahtevajo, da družba preneha postavljati š<» več strojev v svoje rudnike, ker vsled tega mnogi rudarji izgube delo. Ko so stavkarji v rovu igrali karte, ali pa ležali po odejah v razsvetljenih rovih, so poslali na površje svoje odposlance, ki so povedali, da ne pridejo iz rova toliko časa, dokler ni vstreženo njihovim zahtevam. Predsednik premoga i s k< družbe F. S. Pfahler je rekel, tla noben uradnik družbe še ni prejel nikake zahteve od delavcev. 4'Do sedaj še ni bilo llikakih pogajanj glede poravnave stavke, rajum, da sem se ponudil, da sprejmem vsak odbor stavkarjev in ob vsakem času. Toda do sedaj še niso« sprejeli moje ponudbe. '4 Nikakor se ne maramo po-služiti sile, da bi spravili maj-nerje iz rova. In tudi nekaj ča-t-a ne nameravamo rudnika o-bratovati in tudi ne bomo ovirali, da bi jim bila prinašana hrana. 1' Ne bomo vstavili veternic. ki dovajajo zrak v rov in tudi \odne sesalke so vedno na delu." Stavkarji imajo dovolj živeža, katerega so žene in matere tposlale ponoči v rov. Slednjič so rudarji naznanili, da ne potrebujejo več živeža. V rov je bila tudi poslana gorka c.bleka, odeje, razna godala, knjige, magazini in igralne karte. Predsednik Progressive Miners Union, Joe Ozanic, je rekel. da stavka ni bila odobrena in zavrača vso krivdo na radikalce. Po unijski pogodbi, ki je bila 31. marca zopet podaljšana, feo se lastniki rovov zavezali, da ibodo xkrbeli, da je delo razbeljeno, ako so bili kateri delavci 30 dni brez dela. najbogatejši mož sveta podlegel srčni kapi ORMOND BEACH, Fla., 23. maja. — John Davidson Rockefeller, najbogatejši mož sveta in obenem največji dobrotnik človeštva, je v svojem zimskem bivališču "The Casements" ob 4.5 zjutraj mirno izdihnil, star skoro 98 let. Njegov zdravnik dr. llarrv L. Merryday je označil vzrok njegove smrti kot otrpnenje srčnih žil. Ob njegovi smrti postelji so bili Mrs. Fannie A. Evans, njegova odaljena su-todnica in njegova gospodinja od leta liU5, ko mu je u-mrla žena, njegov bol niši:: strežnik Kov C. Sly in dr. H. Merryday. Njegova smrt je prišla po polnoma nepričakovano. Pre-dno je zadnjikrat legel k počitku, je še imel svojo običajno večerjo. Opoldne je njegov sin John 1). Rockefeller, iz New Yorka, kot je bila njegu-\a vsaikdanja navada, telefo nično vprašal za zdravstveno sTanje svojega očeta in je prejel -odgovor, da se oče počuti pevseni dobro in da ni nikake-ga povoda, da bi morali sorodniki priti v Orinond Bearh. Opolnoči je Rockefeller tr dno zaspal in okoli dveh se je nekoliko prebudil ter prosil svojega služabnika Johna II. iordija, da mu naj popravi l.-lazino. Ko mu j«' Yordi blazino malo dvignil, je? Rockefeller še dahnil: 44To je boljše." Nedolgo zatem je ,prišel dr. Merryday, ki je pozneje spo-ločil: ''Mr. Rockefeller se ni zavedal svojega konca. Legel je k počitku in je danes zjutraj brez bolečin izdihnil svoje življenje Ze velandu, kar je pokojnik davno določil. Rockefeller je od svojega velikanskega premoženja izdal za razne ustanove več kot — $730,000,000, koliko milijonov pa je izdal v druge dobrodelne namene, ni nikomur znano. Njegove osebno premoženj-' cenijo nad dve milja rdi dolarjev. preganjanje židov na poljskem V Brest - Litovsku je bilo aretiranih 184 oiseb. Zidje, ki so pobegnili, se vračajo.— Plen je bil lastnikom vrnjen. VARŠAVA, Poljska, 11. maja. — Protižidovski izgredi, v katerih so Poljaki pretepali Žide, oplenili njihove domove in je mnogo Židov pobegnilo, .-o nekoliko ponehali in mnogo Zidov se je zopet vrnilo. Skoro po vseh poljjskih me stih in vaseh so bile vstauov-Ijene organizacije za pobiranje prispevkov za žrtev, katerih je bilo največ v Brzescu, Ob 3.30 je iz- i bivšem Brest-Litovsku. gledalo, kot da se mu bliža ko- Mnogo Židov je odpotovalo nec, pa še enkrat so njegove j VA Kamien Koszvrskega, ker moči obvladale oročilo o smrti očeta na svojem domu Pocantico Hi lis v Tarry t own, N. Y. V Ormond Beach ne bo šel, temveč foo v New Yorku uredil vse, da bo očetovo truplo prepeljano v New Yorku. Rockefellerjevo truplo b o prepeljano v New York s :po->ebnim železniškim vozom, ki je bil že odposlan iz New Yorka. V sredo bo dr. llarrv Emerson Fosrick, pastor Riverside cerkve v New Yoi1ku v Rocke-fellerjevi hiši v Tarrytownu, isti sobi, kot pred 22 leti za njegovo ženo, opravil mrtvaške obrede, v četrtek pa bo položen k večnemu počitku na Lake view pokopališču v Cle- šlo iz židovskih trgovin. Blago je bilo lastnikom vrnjeno, toda židovske thgovine v Brzescu so še vedno zaprte. V Brzescu je izmeti 60,000 prebivalcev polovica Židov. JUGOSLOVANSKI VEČER V sredo zvečr, 26. maja bo v Paper Mill Playhouse v po-čast jugoslovanskega generalnega konzula Mr. Božidara Stojanovič prirejen jugoslovanski koncert, pri katerem bodo sodelovali jugoslovanski umetniki, kot so: Vlado Kolic, Joseph Kalafatič, Vuk Vici-nič, Maksimiljan Vanka, Miss Tašamira in drugi. Po koncertu bo svečan sprejem Mr. Stojanoviča na . točki VVagnerjeve postavo. 27,000 delavcem, ki so upravičeni do glasovanja, je b:-Jo predloženo samo eno vprašanje: Ali želite, dolavoov jo glasovalo z "d*". Po Wagnerjevi postavi IkhIo zastopnik odstotkov delavcev v kaki industriji ali tovarni postali zastopniki HH) odstotkov doluvoov, torej I udi dolavoov. ki niso člani unijo, in družba j«' izjavila, da je pripravljena skleniti pogodbo r;a tej |K>dlagi. V tem slučaju ni prišlo v postov vprašanje glede zaprte delavnic«?. I nija pa jo prejela pravico za li izključno" zastopstvo. Toda družba ni obljubila, ali ibo od svojih delavcev zahtevala, da s«- pridružijo uniji, ali pa da n«' bo sprejela nobenega delavca, ki ni elan unije. Toda lo malo je dvorna, da C K) ne bi po Wagner je\ j postavi skušal .prisiliti priznanja zaprte delavniee, kjerkoli ho to mogoče. Sličeii >1 m* a j >o ji' dogodil na dan pred glasovanjem pri Jones & La ugh I i n Steel Corporation, ko so uradniki CIO predložili svojo zahtevo Consumers Powers Company, ki po slu je v Saginaw dolkiii v Michigauu. Družba jo prilagala 'glasovanje po Wagnerjevi po-utavi, da bi bila določena prava skupina, :lci bi zastopala delavce pri kolektivnih pogajanjih. Unija ji' ta predlog zavrnila, ako družba prej no za jamči zaprta delavniee in pobiranja pria|K*vkov za uiiijo, za slu čaj da unija zmaga ,pri glasovanju. Po Wagnerjevi postavi mora najprej unija zahtevati glasovanje. Družba pa nima to pravice. Vsliil tega je prišla zadeva na mrtvo točko. Nekaj delavcev je nato takoj zasedlo tovarno, ki jo glavni vir elektriko za Saginaw dolino. Zažari kadi ral i so vrata, vstavili strojo in s tem tudi vos industrijski obrat. Ko jo prišlo tako daleč, ji* moral poseči vmes governor Murphy. Wagner jeva postava nima nikake določbe glede zaprle delavnice, ali pa gh*le pobiranja prispevkov za unijo. Navzlic temu pa je CIO zahteval, da mu družba že prej vse to jamči za slučaj, ako bo unija pri glasovanju zmagala. Ker po Wagnerjevi postavi družba nima pravice zahtevali glasovapija, je bila proti uniji brez moči. Ta slučaj kaže v jasni luči potrel»o, da mora biti Wag nerjeva pastava še nekoliko premenjena, da Im> mogla jasno iu nepristransko delovati. Iz Slovenije, vlomilec pod ključem Studoniškim orožnikom so jo .'». maja posrečilo izslediti iu prijeti zloglasnega vlomilca nn-dan rod noga formata :!1 letnega Franca Staneka, ki jo svojeoasno izvršil več drznili vlomov pri belem dnevu v lažnih velemestih, kakor na Dunaju, Uraden in drugod. Svojeoasno iso ga zasledovali tudi zaradi suma, da je izvršil več drznih vlomov tudi v Mariboru in okolici. Na podlagi prstnih odtiskov in izpovedi prič so dognali, da ji* Stain k vlomil tudi v Uizjakovo uraruo v -posfki ulici v Mariboru ter v vinarsko in sadjarsko Šolo v Ma riboru, v Kančevo trgovino in v trafiko na Aleksaudrovi cesti. Sta nek je na glasu enega naj^pretnejših vlomilcev. Po poklieni jo mehanik. Lani je bil izpuščen iz kaznilnice v f»radon, kjer je presedel dve in polletno kazen, zaradi raznih vlomov. Od tam so ga izgnali v domovinsko občino Sv. Krištof pri Laškem. Od tu jo zahajal na razno vlomilske pohode. Po zadnjih večjih vlomili se je zadrževal nekaj i-a'sa v Avstriji, t»* ilni pa so orožniki v Sludeii eih izvedeli dn s«« p<»t< pa zopel v okolici Maribora. Orožniki so ga zalotili v gostilni Recli berger v Studencih in ga aretirali. Pri njem so našli dva re volverja z večjim številom na bojev in razno vlomilsko rod jo. 1*11 •zaslišanju uporno oporekal vsako krivdo, vendar pa kaže vse int to, d.i so prijeli dolgo iskanega izvršilen raznih vlomov v Mariboru in okolici, ki so bili -izvršeni pri bolem dnevu. toča je oklestila vinograde Toča je rožljala «>kolj p«>| JJ. uro po Prosiki, Nunski in Bin-čotovi grabi, ter napravila v vinogradih in sadovnjakih pre oej škode, ki se bo šel«- pokazala. Na nekaterih trsih je po bila vse poganjke, s cvetočih jablan pa jo stepla vso cvetno listje, tak da je bilo pod njimi vso belo. Ponekod jo ležala toča še drugi dan popoldne. Slab začetek maja! v savi utonil Na Jožici nasproti Štirnovo-ga kopališča se je pripetila 5. maja dopoldne težka nesreča. Kmalu |h> 1» ji« pripeljal Cihlar-jov lil.ipee s Tvršovo ceste k breg;n Save z dvovprezniin vozom da bi naložil peska. Pod težo konj in,voza pa se je obrežna iplast udrla in so bili konji naenkrat do trebuha v vodi. Hlapec jih jo skušal potegniti nazaj, a so se konji sami utrgali imI voza in si pomagali iz vede. 11 lap jen samega pa je zajel močan tok vode iu ga odnesel s .-oboj. fiS hlapcem je bil tudi nek delavec, ki je jej kli-cali na nomoč. Kmalu so prihiteli ljudje s cesto 'vendar niso mogli pomagati, kajti nesrečnega hlapca so že pokrili valovi in je utonil. Očividec pri |n>\eduje, da je hlapec hotel s konji preko desnega rokava Save na peščen i »t i>k. ki se nahaja v sredi si ru-iro. Narasla voda pa je voz dvignila, nakar so so konji n-trgali in splavali na breg. do-čim je voz in hlapca voda imI-nesla. Bil je 32-letnj Jože Rebolj, doma iz Smlednika. tragična smrt S. maja popoldne se po Litiji naglo rnznosla po vsem okolišu novica, da so našli 40 letnega Franc« Preglja iz (iradca pri Litiji obešenega. Pokojnik jo je imel v vasici (Jradeii toliko j re-nja slika, ki kaže, kako so biskajski prostovoljci pri sv. ma.ši na f rojiti, oročila samo navadna fašistična propaganda, ki je imela namen očrniti špansko republiko. BLAZNIKQVA Prati ka za leto 1937 Cena 25c • poštnino vre«]. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New Tork, K. "T. I je. Pri onih, ki jih je kmečski poel vzel na piko, pa zaradi ostrine iu popra tudi precej jezo. Naposled tudi (iregcu ni prizanesla krrza. Zadnje dni M1 prodal svojemu prijatelju nekaj zemljo. Domači so trdili, da je bil oče ]kih1 od njo dni pn-cej zamišljen. Ostal je kar doma, limlil je od hiše do gospodarskih poslopi j i^i si je večkrat zaskrbljeno segel v lase. OČi-tno jo prestajal hude notranjo borbe. V duševni pobito- **ti se jo odločil, da konča svoje, včasrh precej čudaško živ-Ijenjc. Pokojnik ima po Sloveniji gotovo precej prijateljev in znancev še iz svetovne vojne. Tih I i po prevratu še ni sle-kol vojaške suknje. Odrinil je na Koroško in je sodeloval v lotu 1JI19 v ixlsoku, ki je branil predel okrog Djekš nad Veliko vce m. več reber in jo dobil tudi hude notranje poškodbe. Na pomoč so pozvali 'zdravnika dr. Piic-lja iz. Kamuika. ki pa mu žal ni mogel več" pomagat i. Že četrt ure pozneje je Žagar izdih nil. Pokojnik je bil doma iz Praprot noga, kjer zapušča ženo in 7 nepreskrbljenih otrok. Tragedija nesrečnega rudarja je flbirdila globoko sočutje z njegovo hudo prizadeto rodbino. kmet siromak ali jesenska pomlad naš kmet proti (»hlačnemu nebu; že dva meseca skoro vsak dan dež in nalivi; ako so za četrt uro prikaže sonce, v naslednji četrtinki ure so že nebo spet p rovi oče s temnimi oblaki, !liri iploha lije in treska na zamočvirjeno zemljo, da ni mogoče ničesar spraviti v zemljo. Ze je maj tukaj, j>a večina ]>o-Ijodeleov v laškem okraju in posebno v višjih legah še niti ovsa ni mogla spraviti v zemljo; kjer so nekako s silo posadili »krompir in koruzo, pa jo seme zavrženo, ker v zmoevirjo-ni zemlji ne more skaliti ampak segnijo. ('rešuje so v cvetu pofHilnoma uničene, r»viiQ tako breskve in marelic i'op-ki na jablanah iu hruškah se sedaj odpirajo, a ker cvetje dan za dnem zaliva neprestana ploha, so ljudje splošno bojijo da letos no bo kruha, no pijače; strahotna letina so naiu obeta. smrtna nesreča V cesta se je pogre-znila V rudniku kaolina v Trni pri Kamniku, ko je pripetila strašna nesreča, katere žrtev je postal 56-letni rudar Alojzij Žagar. Mož je šel ob 20. na ročno delo in je v rudniku razstre-Ijeval skalovje. Po drugi detonaciji jo opazil, da jo desnaj stena rova nekoliko odstopila Letošnje deževje je tudi v dv rr\Kvvirv t povzročilo ogromno t--kim|o. mnogih vinogradih si' je zvalila zemlja v globino, zlasti tam, kjer je bilo zro-gulauo za novi nasad. Najhujše pa so prizadoti vsi pos<*st-niki ob novi banovinski cesti na Turški vrh. Uprav preteklo jesen jo bila dovršena in z gramozom nasuta; vozili so s«* dan za dnem vozovi, avtomobili, in je pristopil bližje, da jo pod- ,.n°!'.'!*ji,in Promet pre. med dolom se je 0 let. Pisma se naj pošljejo na "Olas Naroda". * (2x) Važno za potovanje. m preskrb fano pmini liste, vizeje in spUA tm, knr najhitrejšeni Can, in knr Je fhfiM, i SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. NAŠI LJI D.1K Vseli poklicev iu vseh slojev so naši ljudje. Nekateri vrse ghrtioko i>oi| zemljo, v plavžih iu vsake sor to tovarnah trdo in težko delo, nekateri, ( posebno mladina) i-majo pa že prostor na soln-<11. Dvigajo se više in više. vpo^tevani so in spoštovani. S istrahom in grozo So ozira Xa ll,no-° slučajev sem na- ie tel: oeo — majnar. sin pa odvetnik, zdravnik, ravnatelj veliki* družin«. Lausclietov Frank v Clovelamlu se je eolo do \i sokega >oo srečno prestali. Zdaj je 71a čedalje manj skrbi, četudi 110 boon* nikdar imeli tistega kar bi morali imeti. Talvo je bilo: večina naših ljudi dolga leta h rez dela in za-lužka. Vsak dan je pa 1 riba jesti, če ue trikrat, že v>aj enkrat. Oče in mati se že nekako omejita in potrpita, toda otroei so tukaj, neveden otrok ;e pa neizprosen v živijo 11 ski h zahtevali. No samo eden — skoro slo iierni slovenski težak, — mi je 1 Mik rt o priznal: — Trda imu: je predla, in pri najboljši vo iji nismo veileli, kaj in kako. 0 ja. kompauije imajo lepe štore, vso lopo razstavljen«) in \al»eče, i pa po krivdi kapitalista brez j«lela iu suh. te ue poznajo več ■ u iprav nič nt* cenijo, če si jim v dobrih lotili nauosil stotako in stotako. Slovenski trgovci so bili drugačni možje. Pomagali so do skrajnosti. Zanesli so >o ua poštenost, prav dobro vedoč, oa 110 lux I o mogli 1 ničesar ne peljati pod^,IefM "! ,ie 7-n,a izU'r'i,li" -v Slovenska «|xwteuost je že v pregovoru. Naš človek jo hvaležen in se — skoro brez izjo-.me — o prvi U>ljši priložnosti, I lie samo v mislili, pa pa tudi dejanski spomni tistega, ki "111 jo kdaj kaj dobrega storil. — Kar sram me je bilo. — mi je priznal v Johuslowuu poštenjak Poljane, — ko neko >oboto stopi v hišo slovenski grocer Fiket in vpraša: — Kaj jo [»a s teboj, Poljano? Ali som se ti zameril, da te več k meni ni — Ne upam >i in ne morem, — mu odvrnem, kar sem v šti-1 i najsi i h dneh zaslužil v mnj-:ii samo sodem iuštirideset centov. — Nak, stradali pa ne boste, dokler imam še jaz kaj kredita. Ko Ih> meni zmanjkalo kredita, bomo pa šli vsi — ti, jaz iu še nešteto drugih po ... k maši. — In je že kako... Časi so so spremenili. Dobri še niso, toda boljši so. In nasi ljudje niso pozabili, kaj so jim slovenski trgovci storili dobrega. Delajo, zaslužijo in vrača- tam nazaj. Ob tem »lepa se je pogreznil 7."> 111 ? iu od ževju dolgi dol nove ce>te v globino 20—:)0 m v prepad. K sreči tisto uro ni bilo nobenega vozila tla eosti, ki jo je voda kratkomalo na enem mestu pre. trgala. Ves promet je ustavljen. Posestniki, ki so okrog Sv. Mohorja prodali vino, ga sploh ne morejo breg. Poprava je nujna. Z delom mi cesti »bi prišla tudi pomoč iu zaslužek revnim in bednim llružiuam. potevatt ? . S_______ ^^__. 4*11 mJMIJN p«Jasni In parnOm 4svsJJenJa, 'l ili , . IM i! IIIJ 11 f .. * m aim V'A nvv? " * New York, Monday, May 24, 1937 THE LARGEST SLU VENE DAILY W TJ JSJZI. iCQI ILLKS KAZ<'ER: — Kaj pravic, gospod pla-«"• 1 ni— j«. giMlrnjal X«ic#.an — .Jaz «lit lii lie siuel tux grajati! Da že zapirate! Ira j«, ie 1 ri ? — Tri M«*k. :;: ee? ^aj že »rem. — Mi, Holier vee« i gosjHxl Kit't'elcek. -Kaj si se vedno na iiogaii t Y«*s prtsseuečcti j«» oi;stal. K njemu stopilo plavolaso dek le in se niii nasmehnilo. — I.ep; črni mladenič, pojiit '/. menoj! Tiuli in je nasmehnil In odkima! z glavo. — Bi! sem črn 1 lila Jell iv-zdaj sen. lep hel nwu. Dekličine o<"i >o zaiskrile. — Lepi heli mož, p ijd! z menoj! Pomislil je. — Xdež.4ngez: nj.rra iti precUtavlj-il lm". — J **»j« I i torej k nn-ni koi lile. — To ne »re. .\l«»n«ieur Co gali mi je tla I sto frankov, mo rani ili k njemu predstavi jat lile. — I*M lili daj v<;ij frank z;i s r« ri ». Dal ji ji Crank. I)«-kl<* j« pljunilo na <|(*nar in ga stlačilo v nogavico. • — Dams niti centima še ni ZAMORCEV OBUP šang«*sij«vi glavi je solin ple-sala. Stopil je pred /.realo in se 'pogledal vanj. — \is« jn lije, — je zakričal. — Senca! Senca! D« ki«* j«- prihitelo. — Kaj se je pa zgodilo? Zamorec je i»huljil na njo oči, potem se je pa znova pogledal v zrcalo. Osuple, iz-tnznjen je dejal: \dešangc*si je črn. Brž se je oblekel in planil iz sobice . . . Torej ni ivs . . . ni res . . . nič ni res . . . Se vedno je tak. kakršen je hil. On črn! N*;i ulici so poji h'i, kri č«s"i »la>ovi, je z velikim klohukom na glavi taval |»o tem neskončnem me-tli. Kako ga ta stm li r/.daj l>oli! Mati nese dele v VMročju. Dete joče. C V rie I m >•«• pri '« n. pri le [jote ern mož. pravi in pokaže nanj. I lete ira 'pogleda - j»re strašeno izbuljenimi otroškimi očmi in neha plakati. On pa pobegne ves prestrašen pred sem videla, — je dejala in na <široko odprtimi otroškimi o< levala Tudi sloni se na ograjo in zre v vodo. Voda šumi okrog >trc»b-rov, valovi kliče. Poskusi vendar. Skoči v njo črn, pridi iz u je hel. Mora <»d tod p roe bežati. Ljudje w obračajo, nekateri hite za njim. Tat, vlomilec, za kliče več glasov. Ni tat. Koga bi mogel okrasti (V bi vsaj mogel komu ukrasti belo kožo. To ne gre. Mora torej v Seino, da mu ne l»o treba več biti senca, da bo kič kakor je Annabella. ITiti naprej. Ze stoji na mostu. Pustiti« me! Roke proč! To mora biti! Xdosangezi lio-eelo, hoče to Annabella. Zaleti se in spleza kakor preganjan Kmalu doseže vrh. pod njim ploska, tuli, vriska. Ka/iprost l e »»';«• I — ^ 1st a ni tu. si-iea! V zraku -e prekopicne. Voda s«• raadeli, vis«»k<> pljn.-kiie in ga zrgiie. Seli- čez precej čn-a.j '2~> !et. \* dr žavi Rhode Nland ^0-letno bi-J na steber' 11-i1' 'ri v državi Wyoming IG i pavijan.!^**110 l»'van.K' vpravičuje ino-j Množica 1 '/1Mnea starostne pokojnine. ' Starostno-pokojniiiski zakon: in skoči. Arkansas. Connecticut, Delaware, (ieorgia, Loui.-iana. Al i .!«• XI V 'VCIJO pot. | mi. — CVli IIIOŽ sem, zamorce on je krenil naprej inUcm, v>e zaman, črn sem, stiaš Htneliljal se j«- snu pri sebi. j 110 črn! Tiho je |h»|m>val. Za plinslko; stoji na kameniti ograji na svetilko je -topih, k njemu j hr«'gii Seine. Annabella je go-drngo slekle, ('rnola-ka. >c je na- l.epi mladenič smehnila. Tudi on se je nasmehnil in vprašal: - Lep čin mladenič, ali lep bel mladenič? -- Lopi be|| mladenič, - Sije nasmejalo dekle, pojdi k meni kot luč. — (KI kod veš? — Saj vendar vidim, — je dejala črnola^ka in ga prijela pod roko. — Si bel in si luč. Pojdi! Pustil se jo voditi. Čutil je vorila o Scini. Kdor se okop I je enkrat #v plavi Seini, gotovo ne postane bel. Toda kdor plava v njeni vodi tri dni ali i celo nopi erguma ri edne? \'e! I \"i mogoče! Annabella ni rek la tako in tudi misliti ni mogla tako. Annabella bi bila samo rada, da bi bil postal bolj h< l. Antialbelala bi bila samo rada. da bi bil •potstal bolj bel. Za kaj je hotela Annabella to? NY kaj mora storiti . . . Mali ma-gov učenec plava po cele tedne J pod vodo, .pa ne umre. Seveda t ud i Inkongo je črn, k« r ČEZ 23 LET POJASNJEN ZLOČIN. toplo bujno pdEiifžiio dekličin«! Ij'ži vedno v črni vodi Konga, telo iti mrmral je pijano: — Nisi M.-opilo, niti Ntdindi, pa tudi ne Lougologa. Si pa tudi ženska. — Da, sem — se je zasuieja- <'e hi pa -plaval na dnu Seine, bi gotovo poslal končno bel kakor sein*kc ribe. To bi bilo to veliko čudo skočiti v vodo čin in priti i/, nje bel . . . Kdo bi znal storiti to? Dne !>:!. februarja leta 1!H4 je bil na katoliškega škofa v Debrecinu na tedanjem Ogrskem izvršen dinamitni napad. Xekdo je Jakrat na škofov nrt-slo\ po>bi; jio po-J i Ziivoj, \ katerem pa je I »i I -krit peklenski stroj z is L i luiriaini diuamita. Škofa pa takrat ni bilo doma. Pač pa je zavoj odpiral nekdo njegovih uslužbencev. Pri tej priliki je zavoj eksplodiral in j ubil tri ljudi, ki so hili tam blizu. Tudj škofova hiša je bila precej poškodovana. Dolga leta so minila, ne da bi kilo vedel. kdo je zasnoval in izvršil ti-ti peklenski napad. Sedaj pa poroča rnmuiLski list "Uni-vcrsiil" v Bukan^šti, da je v San Kranciseu v Ameriki umrl ?uod kratkim neki llija Catara, ki je na smrtni postelji javno povedal, da je on povzročil tisti dinamitni napad, zaradi česai lo dekle in >i pritisnilo njegovo roko- na grudi. In pod Stoji ua mostu ill gleda v te-jsi» trije Ijnd.ie bili ubiti, 9 pa mršlčaso mlatleničevo roko si- kočo v<»do. Opaja ><• ob po- jih bilo hudo ranjenih, je gugala v bokih. gledii na valovečo r< ko. Vrtin- njeni sobici je dišalo po ci ga vabijo, da bi posnemal parfumu, pmlru in uiilu. Vonj 1'konga. |M-rila, pi >s t • • I ji*, |»i»tu. V Nde («re k drugemu mostu, na- ADVERTISE in •'GLAS NARODA" POSLEDICE POPLAV V KANADI [držav Arkansas. Delaware. ( Mi>>issi|.»pl, Nebraska, Xew I Mi'\iko, So. Dakota. Tenne>>eei in Flab pa sploh ne napiavlja-jo nikake razlike med državlja i ni in inoze'uc! in navadno le zalit*-\ajo. dii je prosili*«* ži\«-l v i-ti «ii žavi .^k«»zi najmanj r»el lei i/.med zadnjih de-.-t:li. I/, zgornjega je razv idno, da J izmed 1 o »Jržav, ki dajejo .»ni liistin' |M^kojaine tudi iiiozcui-| ceni, jih je malo takih, ki j imajo veliko število inozenic^x. j Poglavitni argument za raz ; širjenje pravice do staroslnibj pokojnin tudi na inozemce je ta, da inozemci plačujejo da v-J ke — direktne ali indirektne — na isti način kakor državljani. V raznih državah sc^' tlenar za pokojnine pobira potoni posebnih osebnih davkov ali potom prodajnih pristojbin. Xi dvoma, ila inozemci prispevajo k istim enako kakor državljani. Dočim so legislature neka terih držav voljne razširiti ta privilegij tudi na inozemce, je na drugi strani značilno pro-tivno stališče nekaterih sodišč, ki obravnavajo naturalizacije — -zlasti sodišča ob pacifični obali. V meKtu Los Angides so na primer sodišča tekom zadnjih let odbila naturalizacijske prošnje mnogih starih ljudi, ki so živeli v tej deželi dolgo vrsto let in ki so sedaj baje zaprosili za državljanstvo le za to. da dobijo starostne pokojni ne. V nekam tipičnem slučaju je neko sodišče v državi Washington odbilo prošnjo ino-zemca, ki je ,bil v tej deželi že od leta 18JK), ne da bi bil kedaj poprej zaprosil za državljanstvo. Mnenje sodišče je bilo, »la je državljanstvo jako resna zadeva in da ni vreden di*žav-Ijartstva oni, ki sr* zanj potrudi U* za to, da dob! kako gmotno k o risi. POL MILIJONA NA SMETIŠČU. Slika nam predstavlja prizor blizu uicsta Tillsonburg, kjer je po vodenj podrla več most o v i * in odnesla: mnogo hiš. Xeka.i žalostnega se je t<* dni i zgodilo nekemu Francozu v kraju St. (Gorges de Didoiinc. Ta možakar je )>re< 1 kratkim ime! opraviti v bližnjem Cogna en, kjer je lnemla tudi preno | čeval. Pri ttkj priliki je ime ; menda dovolj časa, »ia je začel | brskati zvečer po svojih žepih in v njih našel mnogo nejiotrcb-ne navlake. Tako j«' začel iv. že-]>a metati v posotlo za smeti razne listke, ki so se mu valjali po žepih iu ki jih ni prav nič ve potreboval. Ko je tako vlačil iz svojih žepov stare papirje je izvlekel tudi že precej zamazan papir, ki pa ni bil brez vrednosti, ampafk je bila srečka francoske državne loterije. Xe da bi jo bil natančneje pregledal, je kratkomalo še to vr- Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, K. T. IGRE ANTIGONE, Sofnklej. 00 strani .............. AZAZEL, Htlo ver. ...........................V— vro5irtna .80 BENEŠKI TiUiOVEC. Ig roku z v 5. dejanj.....1UI Klasični; igre najslavnejšega dramntlka, kar Jih i«)/.iih svetovn« lit*>r?«tiirn. Hel« je previ»«k»l v krnnno »loveuW-lno nas bajlmlj !>\ inKDik ntuu Zui*aiii*iC. €YRAN BKKCiKK.VJ. Herolfua konici Um v IN-tili tiejanjih. Tnlo rrznnu ..............2.T0 ČRNE MASKE Spisal !«t'OUilovenskem prevoilu. EDA. dr«um v 4. dejanjih .....................00 GOSPA Z MOKJA, 5. dejanj .................75 KREITZEKJEYA SONATA Spis.Ml I*. X. Tolstoj. i:MJ srraui. Cena.....CO S ^u!stoj v tem r«nnnu l»ral«-u na^»*. Mukoma «l.»'Aivlja-in<» prixor za prizon»in. t:r»'/.«>viiu.-t zu Kovilosiji» «lo v!r:tMit'W k'»a«a. UI IISKI Ol»KK: .'». 7.v. !'«» 12 i«-til!. 4. .It'janj^,.............((0 M\Cil).\. Spi-.ti Atozij Kerne'-. m; >lraiii. (Vn:i...l5 Ž.al«.iKra tU-kl-ia v «1 van:ijstili j.ri- rih. **Tf» je liri»ka. ;'lolioka r.vz««ll»a ženske, ki rrpr. pada in .«lj-u*ea in uuura jh. krivdi moža." M AKTA. SEMENJ V K«TLMO.NDL', 4. dej. .. *?0 MOC.OC N! I'USTAN. Miir-inski. .VJ .. NAMIGI JEM ItOI.NIK. Moli^re, so sir........SO Olt VOJSKI. J«r ,,k:i/. v si i rili slikali ...........:;0 Ol CUiOhV U KOVSKEC; \ C;KAJAKA IT strani. Ona .......................... Ta ves.-loipra -/.umu,Češkega pisatelju Vrll-li. k«-^a j.- iuoii.Tij. ua i.re.lvsem manjšim «>-ilmin. petrčkove »vmi.khn.|k sanje Spls:il »e| V.-I strani, fenn ...... tO i>;r.» V niirili slikah, primerila *a v«-*je odre. 1'OlOriJKM ZVON Spisiil ij. rli:»rt llaui'lmnnn. si. ...50 I»raiuMJsku hajka v in-nh dejanjih. PEPELI'II. narodna pravljica. G. dejanj .1 str. .33 REVIZOR. 5. dejanj, triki vexnua .............75 R. (J. R. lirama v 3. dejanjih d predigro. (T^pek). Vezano ........................45 ROKA V ROKO ............................. MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 131 str. Cena: mehko vezano.....70 Ve*......90 OTHELO. bnakeiipf&rr. Mehko vezan« ...........— .70 SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mebk* vezano. Cena ---------------------------------------- SKOPLTI, Moliere, 5. dejanj, 112 atr. ........ M SPODOBNI UVME ("ŽIVCTD Spisal P. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena Izmeii petih enodejank. čijin dejanje *e vrši pred svetovno vojno. Nsmen ki ga Je imel pisatelj, nam odkriva na Čela knjige s besedami: — Ni strut. zdra- vilo, kar ti d« ien*. TESTAMENT Spisal Ivan Kozman. strani. Cena.....33 ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzori* tev je omogočena |>ovsod, tudi na takih o-drili. ki ue zmorejo za svoje pn-dslnve prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....CO ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 10T atr. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... M ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokas t 3. dejanj In .33 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3-snopl?. Mlin pod zemlja. Sv. N>*» ^anje .60 13. in op i č. Vestalka, Smrt Marije Izvire, — Marjin otrok .........................30 14. snoptff. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov ...................30 15. sta.piC. Turki pred Dunajem, Falijola in Neža ................................ .30 2^. snopih. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o- troka ................................30 PESMI in POEZUE AKROPOLIS IN P1R.\M1DE .................fiO BALADF, IN KOMANCE. tr.Ia ver............ 1.25 broširana 1.— KRAGIUČK1 i rival .......................«3 ItOB ZA Ml.A 1)1 /OH, ir«l:t vez...............40 MOJE OBZORJE, c^anul) ....................1.55 NARCIS Hirudin k. hr..*......................3t> NARODNA PESMARICA. Ona ...............5C/ POLETNO K1.AS.IE. C Vi.a .....................50 PRIMORSKE PEMMI, CCruden;, vez......... .35 SLCTNE (Allireeht >, l.roS....................30 POHORSKE POTI (i J biser i. bro^rauo........ 30 STO UGANK (Oton Zupančič) ................50 VIJOLICA. Pesmi za mladost.................00 ZVONČKI. ' >irku pesnij za slovensko -mla«lin«>. Trdo vezano .............................UO ZLATORIKj, pravljice, trda v— .............f.O ŽIVLJENJE Spisal Janke Sanu-e. 109 strani. Cona.......45 PESMI Z NOTAMI MEŠAM IN MOSK1 ZllOR Ameriška slovenska lira. lllolmari ............i.— OHov^ke himne. (V<»it<|iiriri ................1.20 Pomlaiianslfi mlmc^i, 11. zv....................15 SU)\ENM\1 AKORDI -- liie^an.h in tie - h »r. »v. K:irl Ailamie ............................ i'.-oa 1.50 PLANINKE 1'i-sioi opran, ;:ll. t.'tior iu ~ ~>. ^ Si a vi. d J. I .'ihunuir ......................i Vnu 1.20 MOŠKI ZBOR Gorski ndni'\i. ii »i tia ■ :li« I* I 'J /,\ ' /eL . ........45 Trije niui /ln>ri. (l»avei«-i l/.i:i»:i l ;i:t-im-Ii.j Mali. a .................. i>\cic;i.\s .\o Na£i liinuii .................................. .M MLADIM ^ 3 •>i'in mlakih i ►«ci i i •.!• 100 i«>tnie| rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem, l glasil Kmii Adamič ................ki zlw»r m i-nri »• » ......................................... MAI r 1'ESMARU K S;. 1. Srlislir tkiiiru ..................... Sla vlek, zbirka >«l>kil» p« sini. i\i.-.: v..l» I.ira. .sr.-dnje oi»:%:», i. jn /.%• -.-k po.. .15 .15 .11 JiO MEŠAM IN MOŠR i ZBORI. IA i \.» dan z vi zi k. !' lm 11> ; i i .i.. 1 »ivna n.*"- ...............................ji) • : zv'-y»-k. ii|x'iniii vi— jjii ; Sv« :ii u /. .-'fiazniKi: .............. .i i; • >b.*Mti.»; *'» .......................................IU CERKVENE PESMI • ►nni:iei ^Jusovi. cVrk- iu<- pesmi r:i mi'sm rl»>r l.— Ta i it 11 in Erjjo | Premrli ...................... Ma>ne pesmi za mešan »bor (Sallner. .........50 Pango I.injpia Tan t um Ergo Genitorl (Foe rs ter) .50 K svetemu Rešnjentu telesu (F«H-rster>.........40 Sv. Nikolaj ...................................M 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cen« 1.— MISSA in Honorcm St. Josepbi. K>rU» Cen« 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v east svetniknm. im san zbor... .Cena 1.— 1'KILOŽN OSTN E PESMI za izvait .-erkxene iti «lruki zbori.. .O'tia 1.— NOTE ZA CITRE K..Alj>ki. Poduk v igranje iu eilrali, 4 ✓.»ezki S.50 Buri pridejo, kuračniea .......................?0 NOTE ZA TAMBURICE otcveuske uar.Miue pe-.iui za tainbura.>ki /hor in petje i ltajui.............................1.30 Bom ki na plauiitre. l'^ipuri alov. naroilulli lastili (l'.aj:n:> .......................... Na 4>oreiijskeiu je fiettiu ......................1,— RAZGLEDNICE Neujcrške. Različne, ducat .................. .40 Iz ra/uih slovenskih krajev, «lu«-at ...........10 Narodna nnš^. ilueat .........................40 PCkSA.Mr.ZVI KOMADI I.O .......... 5 centov Sarorilttm je priložili floiar, bodisi v jo-to vini, Mohfy (Jnlcr aH puštro. znamke P" 1 ,'!<• gotovino, rrko-in fin J i »a tie i>i s m o. KSJ1CE I'OŠ l /.JAMO l'(>Xr:oiltt /;i .sllli'ti. Ko >i- vrnil iloniov, um jf |>ro(l:ij:ilct' s ni'« k š|k>rocv'il, ii:i jc* njogova srečka zadela o(X>,-0(K) frankov. Takoj se je chI-peljal nazaj v Cognac, ker je šele seclaj n videl, da-je z drugimi ničvrednimi papirji vrgel v smeti tikli srečko. V Oogiiaxm je brž hitel v gostilno, kjer je j j i»c>sti!nii':irju jmli»/.:l woji* _•» I rje. Tmla na zal us! fio.-t/ilo > [siiiftimi liiii im-il l« ni /•• i/, faazniIi ter .smeti t/ilj.i Ij.'ij na mestno smetišče. Ur/, j«' naj«-l ne-kaj l.ju.U- sreč. jike. Vendar šc ni gotovo, ali se mu bo to posrečilo. }} NAROČILA /a MOHORJEVE KN.JHiE in KNJIGE VODNIKOVE DRE-ŽIVE 7.u leto sprejemamo. Oni, ki nan. pošlje z a Mohorjeve knjige $1.25 ali $1/25 za Vo-dr.ik^ve, bo dobil knjige iz domovine naravnost na £73j nn-slov. wzxrn New York, Monday, May 24, 1937 TBB rzn&WBT wuovwm WSILT TW m ITboga I HO MAI IZ ŽIVL« mala Veša mum iz Življenja o^o za "6us mm" priredil: i. h. De 3141 id Pri junaku Madrida generalu M i a j i. Ubit v španski vojni. Ko sedita pri ni*, i, ullnian poln nemira vpraša: 4'Ali rw misliš tla je &|>ala?" Tudi gospa Otilija je zelo nemirna, pa vendar reče: 44Prav gotovo! Pogosto sem jo že tam našla, da je spaja, ali jokala, kadar je imela domotožje.'' "Pa ravno danes! Pa si rekla, da so sli trtroci v kavarno.*' V njegovih besedah čuti nokak očitek. *'l)a je Veša ostala doma, nim jo iskala. Sh-dnjič sem jo našla v vaši sobi; popolnoma' trdno j»- spala. Ko som jo zbudila, je zopet jokala." 44Zaikaj vendar za božji svet?" Dekla nrtkoliko odlaša z odgovorom, toda videti je bilo na njej, da nekaj v«\ 44No, kaj."' jo sili g«vspa Otilija in nagnhanči čelo. "Oh, g«>s|H>ve«lauo! Otroei izgufl>e breskrbnost — sedaj vidiš, kake fMtslcdiee ima t<» pri prepirih!" (Sospa Otilija zaničljkvo zategne upnice. 44DoImt zagovornik si za to cirkuško druhal!" 44 Moj poklic! Slabotni se mi smilijo! In to de kletce Fe mi v resnici smili. Obupane otroške duše so sposobne za vse! In ni tako priprosto, ako kak otrok, izve kaj takega." *4Xi«rna in so njene črne i>či tako preteče žarele. 44No, če ni nočeš povedati, 1k)ih pa Frido pozneje vprašala! Kje pa si bila do sedaj!" 44V mamini *»bi!" pride dekletu /počasi in *dio skozi ustnice. V mamini sohi! Kako to aveni! Zaničljivo zategne gofctpa Otilija ustnice. 44Kaj pa tam vedno delaš?*' "Mislim na mamo!" 4 4 To moreš tod i drugje! Ali si jxizabila, da sem ti pre-f.ovedala brez mojega dovoljenja iti v ono sobo?** Tedaj pa mala Deša prvič pogleda teto Otilijo. pisnim pogledom odgovori: *4V m*Ih> ne boni nikdar več šla." (io*pa Otilija se vshil tega pogleda čuti nenavadno zadeto: zavest krivice se ji prične dvigati. Toda s silo se otrese tega mučnega občutka. "Trdoglavka! Počakaj, bom že stricu povedala! Se-daj pojdi! In tako veliko dekle, pa še vedno v medvedkom! Sram te Inuli! Hana se še komaj kdai itrrn Ž nJim »> Madrid še ni povsem n šen, težki topovi Francove vojske ga še vedno ol rs trel ju jejo, mnogo bo še žrtev. Toda enkrat je bil že rešen, ko se je velika ofenziva frankovcev razbila v parkili na bregovih reke Man-zanares in v vseučiliškem o-kraju. Res to ni bila osebna zmaga generala Miaje, ki je takrat prvič prevzel vrhovno poveljstvo nad madridsko fronto, še manj pa zmaga velike govorniške umetnosti znane španske poslanke Dolores I bar rud i, znane jxhI imenom La Pasio-narja. Bila je samo zmaga mednarodne brigade dobrovolj-eev in peščice prvih domačih dobrovoljcev s španskim junakom Durrutijeni na čelu. Ti dve edinici sta rešili Madrid za ceno ogromnih človeškili žrtev. Toda o«l onih zgodovinskih dni špan>ke državljanske vojne sta na madridskem bojišču in v oblegani prestolici dva človeka, či jih avtoriteta je neomajna, a slava njunih imen je ž«* »lavno prekoračila meje lokalnega slovesa. General Miaja in Pasionarja sta trenutno najbolj španski imeni na svetu. Xa cvetno nedeljo zvečer — pripoveduje poročevalec — ko smo bili najbolj izmučeni, premočeni in premražeiii, so nam sporočili. da nas bo sprejel v generalnem štabu branilec Madrida general Miaja. To seveda prežene Še tako slabo voljo in se tako veliko utrujenost. Po mračnih ulicah, kjer svetijo samo zastrte luči avtomobilov in tramvajev, se peljemo skozi nedeljski večerni Madrid. Pred pročeljem velike f4tare palače stoji vrsta avtomobilov nalik mračnim strahovom. Zavijemo n.i dvorišče, izstopimo v veliko lužo vode, stekajoče se od neprestanega deževja. Kmalu pridemo do vrat. hodnika, m o č n o zastraženega z vojsko. Tu je generalni Štab madridske obrambe. Vognal priteponeev iz ogroženih okrajev, temveč je baš te dni dosegla pod njegovim vodstvom in po njegovem načrtu mednarodna brigada sijajno zmago nad itali ianskimi četami pri Brihuegi. Xi še niti znan olrseg italijanskega umika ni še ugotovljen vojni plen. (To poročilo je bilo pisano tik po porazu italijanskih čet pred Madridom.) General kima z glavo, očivid-no je zadovoljen. Nekaj besed v zahvalo, z mirnim glasom o- NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Paul Xeipold. mladi ameriški soei.]alst- je bil ubit, ko je hotel ponnigati nekemu svojemu ranjenemu tovarišu. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je dcc do •'daj ln^ata plačano uaro^ntoo. Prra fttt';lKM pomeni mesec, dru)3 dan In tretja pa .eto. l»a nam prUirm-ni«e n'-notri'lmepi dela in stroškov. Vas prosimo, da 6ku$ate naroCnl-n«/ ptaro^asne |K>ravuari. Pošljite naročnino naravnost Dam ali jo pa ptai^ajte nufiemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih Imena ao ti^kxna z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi d«-u«e naselbine, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih. večina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in irbatik*); ce ne jih pa za vas narote. — zato obiščete zastopnika, ce kaj potrebujete Z nepo- kotnaj kxo. in Illinois) Jollet, Mary Bamblcb La 8aUe, J. SpeUcb Mascoutab, Frank Auguatla North Chicago, Joe Zelene MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvee MICHIGAN: Detroit. L. Plankar MINNESOTA: Chlaholm, Frank Ooufle EIj. Jos. J. Peabel Eveletb, Loula GouSe Gilbert. Loulo Vessel Hibblng, JoL.t Povfle Vlrgioa, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Wasboe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Brodorlck NBW YORK: Gowanda, Uttlo FaUa, OHIO: Barberton, Frank Troon Cleveland, Anton Bobek, Chu. Karl linger. Jacob Reanlk John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krvof Youngstown, Anton RlkelJ >REGON: Oregon City, Ore« J. Koblax PENNS YL V'ANIA : Bessemer, John Jevniba? Broughton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Brezovee Coverdale In okoUca, Sirs. Iv Kapok Export, Loi Farrel, Jerry Okorn Forest City, Greensburg, Frank Novnk Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUock Midway, John 2ust Pittsburgh In okolica, J. Pogaiar In Philip Profar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. 8cklfrer West Newton. Jooeph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Loals Diamond »ille, Joe Rollcb to, katero Je preleL VA ceni pomen tega, da se je Mail-rid pol leta uspešno branil. Zdaj je položaj bistveno boljši. Xa razpolago je domača armada, v boj ni treba več pošiljati elitnih čet mednarodne brigade, zavladala je že disciplina in globoka zavednost vsega moštva. kar daje moralno enotnemu telesu veliko prohojno moč in od|x»mo sil<>. Ueiieral se je izrazil zelo pohvalno o mednarodni brigadi, brez katere bi Franco ne bil odbit in omenil je, da se je v nji hrabro borilo tudi mnogo Cehoslovakov, ki spadajo med najboljše vojake. Zdaj je republika že lahko ponosna na svojo mlado vojsko. Bodočnost državljanske vojne je jasna: zmaga mora biti naša. Zato imamo vse moralne pogoje. Delavstvo in ostalo ljudstvo ve. da se ne borimo samo za njegovo domovino in življenja, temveč tudi za življenja in demokracijo Evrope. S prisrčno zahvalo za pose t se poslovi od nas, vsem >tisue roko in smeje počaka, da ga fotografiramo. Njegov prevdaren. dobrodušen mir spravi v dobro voljo vso družbo. Cisto formalen poset. trajajoč komaj deset minut, toda v okolju in razmerah, ki o-st a ne j<» n ep« »zal »n < \ Že odhajamo, ko pribiti za nami ordonančni častnik. Pove nam. naj počakamo na T^i Pa-sionarjo, čeprav smo se že pri generalu poslovili od nje, ko smo ji stisnili roko in ko je spregovorila z nami nekaj be-sed. Ob Miaji stopa njena kratsna k a ni k t er i sti či i o začrtana glava v ospredje povsem gledališko in efektno. Malo razrvane poteze oživljajo pri vsaki besedi, globoke črne oči žare od navdušenja in poguma, zdi se, da so lahko pobarvane z globoko otožnostjo in bolesti jo velikega spoznanja ob vsakodnevnih tragedijah. Ena iz. med redkih človečkih glav politično delujočih žen. Te bolestne poteze in otožnost v očeh so kakor podčrtane s kodri že nekoliko sivih las tako, da se zdi deset lot starejša. Prihaja za nami s pisano ruto okrog vratu v spremstvu najvišjih častnikov, ministra javnih del in komisarja našega sprem-st va.. Spustimo se eno nadstropje nižje k Skupini italijanskih jetnikov, ki so jih baš zjutraj pripeljali z bojišča pri Brihuegi. V najglobji kleti palače jih je okrog 150. Ujetniki so še nekam zbegani, skrbi jih, kaj bo z njimi. Xajprej samo nekaj običajnih vprašanj in ponovno vojska, ne pa dobrovolj-ci. Podčastniki to sami radi potrdijo. Tn iz pomenka se raz. vije naenkrat velik političen shod. Italijanski vojaki se zbirajo v polkrogu okrog La Pasi on ar je, ki jih nagovori najprej mirno, potem se pa preda svojemu temperamentu. Njen dokaj utrujeni in ponekod že hripavi glas preskakuje v su-gestivne vzklike, to ni več žena, govoreča ujetim Italijanom, to je slavna' La Pasionarja, največji govornik Španije nasto- Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so Se precej T nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti tem J ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ui pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem več zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa še več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa za ostati v domovini. !>alje ni potrebno, da bi se vrnil z istim pa mikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v cent, pa seveda dobi povrnjeno ali. obratno, dop!ača. če izbere parnik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljanl pa dol>e potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljanl morajo pa obenem Imeti tudi povratno dovoljenje, ki so izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imain priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo ka to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v atari kraj. naj si takoj sajamrijo prostore, da nt- bo prepozno. Za mesec junij tn julij so že skoro vsi prostori oddani Na parnikih. ki so debelo tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETA NJE PAR?« IKOV - SHIP NEWS 'Jfj. maja: Lafyyette ? Havre -'6. m;i J a : a IG. junija : M:inliattan v Havre A«]Uitaziiu v <*lierlx»urg Nurmandie v 1'avre 18. junija : Europa v Bremen 11). junija : lie de France v Havre BKKKNCfAKIA v C IIKKKOI RG Sat ur nia v Irst Si. junija : Queen Mary v Cherbourg -O. junija : Hex v Clenoa junija: Bremen v Bremen Lafayette v Havre I ,-JO- junija: NOKMANOIE v HAVRE AQLTTAN1A v IHEKBOIVG Wa^biugt^n v Havre julija: f\»nte
  • ajoč tu v enem izmed osvaja-jočih fasciniraj«>čih in resnično virtuoznih govorov. Strast na gfstJkuIacija in fanatična ]>ojava te krasne /ciip potegne italijanske jetnike za seboj k vedno novemu viharnemu |»lo>-kanju in pritrjevanju. Govori v španščini, toda tlalijani jo razumejo. Ta j«'zik je njihovemu najsorodnejši, marsikaj so si j»a že izpopolnili meti prebivanjem na španskih bojišč i h. Mi se borimo za svobodo (španskega Ijmlstva. ('e zmagamo, bo to tudi vaša zmaga in svoboda, saj imamo vsi enega sovražnika in to je fašizem in kapitalizem. Zakaj hočete ubijati naše žene in otroke, zakaj naj bi se morili med seboj, ko pa si moramo biti bratje? Tako govori La Pasionarja, vprašujoč vsak hip poslušalce, če se strinjajo z njo. Italijanski n-jetniki so spočetka bolj vljudni in plahi, polagoma se pa raz-giibljejo in konfčno odgovarja vseh 150 grl v enem gromov i-tem odgovoru, da se oboki kaj tresejo. La Pasionarja je zopet enkrat potegnila za seboj svoje poslušalce, njena osvajajoča govorniška umetnost je taiko očarala italijanske ujetnike da nam ob odhodu navdušeno zapojo "Avanti popolo", pesem italijanskego proletari-jata, za katero je v Italiji že dolga leta določena ječa ali pa celo izgon na Lipare. Nefeate-ri člani na£e družbe so do solz ganjeni. Pri tem ni presenet- ljivo, da ti italijanski ujetniki pripeljani v kletne prostore ire-neralnega štaba armade, proti kateri so se še včeraj borili, zdaj pa čakajo na zaslišanje v strahu za svojo bodočnost, da ploskajo in pritrjujejo popularni komnnistič. govornici in pre-]»evajo proletarsko himno, temveč dejstvo, da to prepovedano delavsko himno še znajo, čeprav so to večinoma možje tri-«lesetih let, vzgojeni že v Mussolini jevili fašističnih doktrinah. In to je bil najmočnejši vtis tega poznega marčevega večera, ki smo ga odnašali po slovesu od La Pasionarje v deževno noč iz podzemlja generalnega štaba, od koder stari vojščak Miaja tako varno vodi obrambo glavnega mesta Madrida. "GLAS NARODA*' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n* pošiljamo.