Leto XXIV., št. 235 Uptavniitro: Lpibljana, Puccinijeva ulica S. Telefon št. 51-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulici 5 — Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inczemrtvo: UPI S. A., MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajine pri poitao-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 Postgebiihr bar bezahlt Ljufeljana. jjrtsS t$* ofrtftei 1944 Prds — Cena 1.— C Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. \ Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. & Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Meissesr Ringen in der Sehlacht um Aachen VVettere schwere Kampfe im Briickenkopf siidlich der Westerschelde — Land-brucke nach Siidbeveland vvieder freigekampft —■ Verstarkter Druck der Sovv-jets an der unteren Moravva — Heftige Kampfe in Sudungarn Aus dem Fiihrerhauptquartier, 12. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gib t bekannt: In Holland kam es in den letzten Tagen zn vveiteren sehvveren Kampfen im Briickenkopf siidlich der VVesterscbelde. Der >5stiich Breškens gelandete Feind erlitt durch Artilleriefeuer und Gegenangriffe schvvere Verluste. Die nach Siid-Beveland fuhrende Landbriicke, die durch starke kanadisehe Angriffe voriibergehend unter-broehen vvar, vvurde vvieder freigekiimpft. In der Schlacht um Aachen drangten unsere Gegenangriffe d.e araerikani«chen Verbande ncrdlich der Stadt in die Ver-teirligung. Ostlich der Sladt hat der Feind nach heissera R>ngen ein gen Boden ge-vvinncn konnen Unsere Grenadiere sehlu-gen im W:id von Rotgen den mit starken Kriiften vviederhoit angreifenden Gegner zuruck. .kucli in den Frontabschnitten von Metz h > ostlich Epinal vvurden ortiiche. zum T ! ven Panzern unterstiitzte Angriffe des Gcgners abgevviesen. Ostlich Remire-r,:ont dauern die harten Kampfe mit den j", ansere Stellungen eingedrungenen alge-risfhen und marokkanischen Verbaden an. vor unseren Kiistenstiitzpunkten be-srnrankte das herbstliche Wetter den K. npf auf beitlerseitige Artillerie- und A klarungstatigkeit. . as V 1-Storungsfeuer auf London vvur-d< tcrtgesetzt. ■ n Etruskischen Apennin nahmen die }• rinfe beiderseits der Strasse Florenz-FHfsgna im Laufe des Tages an Heftig-J,"i zu. Die auf breiter Front gefiihrten fei diichen Angriffe vvurden zersch?agen. eine Bergstellung, die dreimal den Fr-itzer gevveehselt hat, befand sich am Alv nd in der Hand des Feindes. " nf dem BrJkan verstiirkt sich der r k der Sovvjets zvvischen Zajecar und Bf' »ad, vor allem an der unteren Morava. Sicherungsfahnreuge der Kriegsmarine sel' ^sen in der jigais ein britisehes Scnell-hc n Brand und beschiidigten ein vveite-rc (iurch Art;elleriefeuer. Im gleichen See-gou et vvehrte Bordflak eines Truppenge-leits lfi erfolglos angreifende Bomber ah nnd brachte 5 von ihnen zum Absturz. Au^serclem erlitt ein feindliches Untersee- bot im' Kampf mit einem deutschen Si-cherungsfahrzeug schvvere BeschSdigun-gen. Heftige Kampfe sind in Sudungarn mit dem iiber die Theiss nach Westen vordrin-genden Feind im Gange. Ein ungariseher Kavallerieverband vvarf den auf Kecske-met vorgedrungenen Feind iiber den Fluss nach Osten zuruck. Siidlich Debrecen wird vveiter erbittert gervngen. Ni.ch harten Gefechten setzten sich unsere Truppen aus dem Raum von Klau-senbu-g befc-hlsgemass nach Norden ab. Scharf nachdrangender Feind vvurde zu-riickgevvorfen. Truppen des Heeres und der Waffen-SS errangen nordlich VVarschau einen volVn AbwehrerfoIg gegen die angre-fenden Sovvjets. Auch siidlich Rozan und bei VVil-kovvischken hlieben starfcere feindliche Angriffe erfolglos Die ^ch-veren Kampfe nordlich Tjlsit und im Memelgebiet dau-srn vveiter an. 42 feindlich- Panzer vvurden vernichtet. Versucbe de= Geeners. unseren Briickenkopf um Memel einzu-driicken, scheiterten am zahen VViderstand der Besatzung. Bei Riga traten die Bolschevvisten mit zahlreichen Infanterie- und Panzerverban-rten zum Angriff an. Der Ansturm brach zusammen. Die auf der Halbinsel Svvorbe angreifenden Bolsohevvisten vvurden abgevviesen, ein Lpndungsversuch vom VVe-sten her vereitelt. An der Eismeerfront vvehrten unsere Ge-birgs.jager in schweren Kampfen die Um-fassungsangriffe iiberlegener sovvjetischer Krafte ab und vernichteten (labei ein bol-schevvistisches Regiment. Die an der Fi-scherhalbinsel gelandeten feindliche Krafte vvurden aufgefangen. Bei Luftschlachten iiber PetBamo am 9. und 11. Oktober verloren die Sovvjets 110 Fhigzeuge, davon 89 durch Jager. Nordamerikanische Terrorflieger vvar-fen Bomben auf Wien, Ko!n und F.oblenz, Einzelne britisehe Storflugzeuge griffen in der vergangenen Nacht die Reichshaupt-stadt an. Trotz erschvverter Abvvehrbedin-gungen schoss die Ftekartillerie der Luft-vvaffe 11 viermotorige Bomber und zvvei .Jager ab. Vrcže Me v bitki za Aachen Nadaljnji težki boji ob predmestju južno in zapadno od Schelde— Kopni prehod proti Zuid-Bevelandu zopet osvojen ;— Ojačen sovjetski pritisk ob spodnji Moravi — Silo viti boji v južni Madžarski Velik© bitke na vseh evmpsklk bliščih Berlin, 12. okt. Generalni napad proti Nemčiji zavzema obseg, da lahko upravičeno govorimo o gigantskem boju na vseh evropskih bojiščih, piše vojaški dopisnik DNB Martin Kallensleben v današnjem poročilu o vojaškem položaju. Med ostalim nadaljuje: Naredbe nemškega vodstva so se izkazale že danes, potem ko so se pričele prve zavezniške ofenzivne operacije, kot. izredno smotrne in daljnovidne mere. Seveda. stvar je takšna kakor pri vse ofenzi-v .; Napadalec prisili nasprotnika, da od-r. : najprej protiukrepe izključno po ope-k. vni volji ofenzivne stranke. Od nači-r kako se to zgodi, je odvisna po veči-T. že odločitev bitke. Tu lahko preide pobi:! od napadalca na branilca, čeprav č o toliko, da prisili branilec napadalca, c; zaradi za via č e va 1 n eg a odpora nasprot-r ka spremeni ofenzivni načrt. Spreminja-r sredi moderne bitke pa lahko močno r .križa napadalni načr: in povzroča krize. ki dajejo branilcu velike možnosti, da c!«' bi svobodo ulcrepanja. Pri bitkah v poslednjih letih se je ved-r znova pokazalo, da množični ofenzivni •r aek ne glede na to, ali je izveden čel-r- ali bočno, najprej napreduje, toda nai-rejša vojna zgodovina je prav tako pol-primerov, da l;ihko nasprotna stranka, računa s temi izkustvi, v spretnem od-r kan ju ustvari drugačen položaj, tako udarja napadalec v prazno, s čimer je na branilcu možnost, da zbere v sosed-r. h odsekih potrebne sile za obrambo. Glede na to je še vprašanje, v koliko bodo uspeli ofenzivni napadi zaveznikov. Res je sicer, da niso ti napadalni načrti brez velikopoteznosti. Ofenzive na vzhodu, na zapadu in na jugu je treba smatrati kot celoto. Izvedba teh ofenziv kaže na to, da so bile skrbno pripravljene. Istočasno kaže tudi na to,'da je zavezniško vojno vodstvo pripravljeno uporabiti vso svojo človeško in materialno moč. In v tem je tudi potrdilo tega, da so pričeli zavezniki to splošno ofenzivo proti Nemčiji z namero, da bi dosegli odločitev ter končali evropsko vojno. Če spoznamo to v vsej naljnosežnosti,. razumemo istočasno pritisk, pod katerim so zavezniki, ter ugotovimo lahko možnosti, ki so dane nemškemu vodstvu. Te možnosti obstoje tako v pridobitvi časa kakor v izrabi nasprotnih napadalnih sil. ki je nujno tem večja, čim intenzivnejša je obramba in čim bolj osredotočeno se bori branilec za svojo lastno zemljo. Značilno za bojno moralo nemškega naroda v šestem letu vojna je sporočilo. da se je javilo nad 70 -odstotkov letnika 1928 prostovoljno pod zastave, da nemške vojašnice komaj spreiemajo množice onih, ki so zgrabili za orožje, da izdelujejo danes tovarne vojne potrebščine (povsem novo mogočno orožje) v veliko večji meri kakor kdajkoli v tej vojni. Ta dejstva bodo dokazala svojo popolno vrednost še v tej zimi. Z vih&inega bojišča Berlin, 12. okt. Poslednja poročila iz jt žnega odseka vzhodnega bojišča kažejo, da se boljševikom ni posrečilo izrabiti vdora v madžarsko ravnino preko pričet-nih uspehov. Sicer pritiskajo na široki bojni črti proti spodnji Tisi ln so na različnih krajih dosegli zapadno obrežje reke v splošnem pa so se že pokazali učinki nemšikh protiukrepov. Na važnih mestih, tako ob predmostju pri Szolnoku, so brezuspešno napadale močne sovražnikove sile. Nemške čete so ponovno zavzele mesto Czongrad na zapadnem bregu Tise ki so ga izgubile prejšnji dan. Neki drugi sunek madžarskih oddelkov severno odtod proti vzhodu je radalje napredoval. Nemške čete so s protinapadi ustavile boljševiške sile, ki so prodirale južnozapadno od Debrecena. Proti Železnim vratom usmerjeni napad je poizkušal sovražnik medtem razširiti proti jugu Na jugu tega odseka so močno napadle boljševiške in bolgarske čete vzdolž ceste Sofija-Kjustendil pri Krivi Palanki. Nemške čete so odbile ta napad in uničile več napadalnih topov. Vzdcslž ceste Sof:ja-Pirot-Niš so prodrle tri divizije do področie Bele Palanke in viasotincev, kjer so jih nemške čete prav tako odbile. Sporedni sunek v moči bataljona se je izjalovil pri Kalni. Posadka mesta Za.iečarja se ie Po težkih dvotedenskih bojih prebila do glavne bojne črte. Boljševiki so sunili za njimi ter dosegli Podgarac in gorski kraj Boljevac. Severno odtod je prodrl ozkj oklopniški klin na področju med Zaječarjem in lokom Du-nava na cesti Zagubica-Petrovac do spodnje Morave. Prelaze Gozdnih Karpatov so boljševiki napadali brezuspešno le še v moči od stot-nije do bataljona. Tudi severno od vzhodnih Beskidov in vzdolž velikega loka tja do Varšave so bili le manjši boji. Severno od Varšave in vzdolž Nareva so aopet pričele napadati močnejše sovražni- kove sile. Med Vislo in Bugom je vdrl v nemške postojanke le južno od Rozana, vendar pa je bil prestrežen na, glavni bo-jiščni črti. Tudi zapadnq od Novograda so napadli -boljševiki po močni zameglitvi tega bojiščnega odseka z več polki, ne da bi dosegli nameravane cilje. Pri Jurbarka-su je sovražnik večkrat brezuspešno poizkušal preekoračiti Memel. Težki boji severno od Memla trajajo dalje. Kljub naj silovitejšim napadom boljševiki niso dosegli prodora ob vzhodno-pruski meji. Na področju Rige so boljše-viik brezuspešno napadli na obeh straneh Dvine in ob cesti Pskov-Riga ter na otoku Oeselu. Silovita ofclogmiška bitka pri Defereczenu Berlin, 11. okt vojaški krogi v Berlinu posvečajo zato poseben pomen bitki za južno področje, ker se je pričel tamkaj trenutno popolnoma nov razvoj. Sovjetskim . oddelkom je med prvimi večjimi ofenzivnimi sunki proti temu področju uspelo, da so skoraj na vsej črti med Velikim Varadinom in Szegetom dosegli Tiso. Z izredno močnim oklopniškim klinom, ki ga je tvorilo več zborov, so prodrli končno do Debreczena. Hoteli so prodreti dalje proti severu, da bi se združili s sovjetskimi silami, ki hočejo priti preko prelaza Dukle na jug, v sredo teh pokre-tov pa so udarili nemški oklopniški zbori, ki so ločili glavnino sovjetskega oklopni-škega klina, ki je napredoval od Debreczena proti severu, od ostalih sovjetskih napadalnih oddelkov. Trenutno divja med nemškimi in sovjetskimi oklopniškimi oddelki ena izmed najsilovitejših bitk. Doslej so uničili Nemci že okrog 200 sovjetskih oklopnikov, dočim so nemške izgube precej majhne. Fiihrerjev glavni stan, 12. okt. Vrhov no poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na Nizozemskem je prišlo v poslednjih dneh do nadaljnjih težkih bejev na predmostju južno od We»terschelde. Sovražnik, ki se je izkrerj vzhodno od Breskensa, je» utrpel vsled topniškega ognja in protinapadov težke izgube. Na Zuid Beveland vo-dečo zemeljsko ožino, ki so jo prehodno pretrgali močni kanadski napadi, smo zopet zavzeli. V bitki za Aachen smo potisnili s protinapadi rmeriške oddelke severno od mesta v obrambo. Vzhodno od mesta je sovražnik no hudih bojih nekoliko napredoval. Naši grenadirji so v gozdu pri Rotgenu odbili nasprotnika, ki je ponovno napadal z močnimi silam:. Tudi v odsekih bojišča od Motaa do vzhodno od Epinala smo odbili krajevne, deloma*z oklopniki podprte nasprotnikove napade. Vzhodno od Remiremonta se nada-'ju.jejo trdi boji z alžirskimi in maroškimi oddelki, ki so vdrJi v naše postojanke. Pred našimi obalnimi oporišči se je omejeval boj zaradi jesenskega vremena na obojestransko topniško in izvidniško delovanje. Z mo+ilnim ognjem »V 1« smo nadalje obstreljevali London. V Etruškem Apenimi so postali boji na obeh straneh ceste Flcrenoa-Bologna v teku dneva silovitejši. Na široki črti izvedene sovražnikove napade smo razbili. Samo ena gorska postojanka, ki je trikrat menjala gospodarja, je bila zvečer v sovražnikovi oblasti. Na Bnlkanu se ojačuje sovjetski pritisk med Zaječarjem in Beogradom, predvsem ob spodnji Moravi. Zaščitne ladje vojne mornarice so zažgale na Egjejskem morju en britanski brzi čoln -in s topniškim ognjem poškodovale nadaljnjega. Na istem morskem področju je odbilo ladijsko protiletalsko topništvo nekf spremljave čet 16 brezuspešno napa-dajočin bombnikov in jih 5 sestrelilo. Ra- Berlin, 12. okt. Britanska 2. armada, ki se še vedno zadržuje v trikotniku Herto-genboseh—Arnheim—Nimvegen, se je tudi 10. oktobra omejevala na brezuspešne sunke proti.zapadnim in vzhodnim zaporam ob predmostju pri Waa!u, kjer so se izjalovili vsi sovražnikovi poizkusi, da bi pridobil nazaj ozemlje, ki so ga prejšnji dan zasedle nemške čete. V ponedeljek izvedeno izkrcanje ob Scheldi nasproti Vlissingena je sicer zaostrilo položaj na predmostju pri Scheldi, vendar ga ni izpremenilo v prid sovražniku. Izkrcane oddelke kanadske 4. oklopniške divizije in kanadske 9. pehotne brigade, ki sta že pri izkrcanju utrpeli občutne izgube, so nemške čete nato zajezile in se morajo korak za korakom umikati pred nemškim pritiskom. Sovražnik jih ni mogel razbremeniti niti s tem, da je ob južnem robu predmestja, točno južno od iz-krcevališča, ponovil svoje močne napade, čeprav napadajo ob izlivu Schelde sedaj 3 kanadske divizije in ena britanska napadalna brigada, niso dosegle doslej nobenih pomembnih uspehov, četrta kanadska pehotna divizija poizkuša sedaj, da bi zavzela ozko celinsko ožino, ki vodi k polotoku Zuid Beveland. Na področju Aachna, drugem težišču severnega dela zapadnega bojišča, je sovražnik osredotočeno napada! zvezno cesto Her-zogenrath—Erlendorf, da bi presekal obe glavni cesti, ki vodita iz Aachna proti severovzhodu. Boji na področju Aachna so tako močno vplivali na udarno moč severnoameriške 1. armade, da so bili njeni sunki na obeh straneh Geilenkirchna občutno šibkejši. Samo na gozdnem področju južnovzhodno od Zvveifalla so nadaljevali silne, toda brezuspešne napade. Ker je raz- G€5e©htsv«rposten der Fallsehlnislager Von iiberhohten Stellungen mit vorziigli-chem Sehussfeld aus bekampfen unsere Fallschirmjager an der Italienfront den Feind und behindern so standig seine Be-vvegungen. Diese bevveglichen Kampftrup-pen der Fallschirmjager, die als Gefechts-vorposten eingesetzt werden, and vom Feinde gefiirchtet. Aufn.: Mahner/Atlantic Padalske straže na prvih postojankah Z višinskih točk, s katerih imajo izvrsten pregled, se bore nemški padalci na italijanski fronti proti sovražniku in ga neprestano ovirajo .v njegovih pokretili. Ti gibčni padalski bojni oddelki na prednjih postojankah so gtijili sovražnikov. zen tega je utrpela neka sovražnikova podmornica v boju z neko nemško zaščitno ladjo težke poškodbe. V južni Madžarski so siloviti boji s sovražnikom, ki prodira preko Tise proti zapadu. Madžarski-konjeniški oddelek je vrgel sovražnika, ki je prodrl do Kecskeme-ta, nazaj preko reke. Južno od Debrecena so nadalje ogorčeni boji. V hudih bojih se odmikajo naše čete s področja pri Cluju v skladu z danimi povelji proti severu. Močno pritiskajoče.ga sovražnika smo vrgli nazaj. Cele vojske in SS so dosegle severno od Varšave popoln obrambni uspeh nad na-padajočimi sovjetskimi četami. Tudi južno od Rozana in pri Vilkoviškili močnejši- sovražnikovi napadi niso imeli uspeha. Nadaljujejo se težki boji severno od Tilsita in na ntemelskem ozemlju. Uničili smo 42 sovražnikovih oklopnikov. Nasprotnikovi poizkusi, da bi vdrl v naše predmostje ob Memlu, so se izjalovili spričo žiiavega odpora posadke. Pri Rigi so pričeli napadati številni boljševiški pehotni in oklopniški oddelki. Naval se. je zrušil. Na polotoku Svvorbe napadajoče boljše vike smo zavrniii, poizkuse izkrcanja z zapada pa preprečili. Nsi bojišču ob Ledenem morju so odbili naši planinski lovci v težkih bejih obko-Ijevalne napade mnogo močnejših sovjetskih sil. Pri tem so uničili en boljševiški polk. Na Ribiškem polotoku izkrcane sovražnikove sile smo ustavili. V letalskih bitkah nad Pečengo je bilo sestreljenih 9. in 11. oktobra 110 letal, med njimi so jih 89 sestrelili lovci. Ameriški teroristični letalci so vrgli bombe na Dunaj, Koin in Koblenz. Posamezna britanska motMna letala so napadla v pretekli noči prestolnico Nemčije. Kljub najtežjim obrambnim pogojem .ie zbilo protiletalsko topništvo 11 štirimotornih bombnikov in 2 lovca. bdp na za padu videl sovražnik iz -težkih izgub, ki jih je utrpel prejšnji dan ob južnem robu Aachna, da bi imel izredne izgube s čelnim napadom na mesto, poizkuša od torka dopoldne z zlaganimi radijskimi poročili in letaki o položaju in z napovedmi bližnjih težkih napadov omajati bojni duh branilcev, toda tudi ti poizkusi so bili prav tako neučinkoviti kakor prejšnji napadi. Tudi na južnem delu zapadnega bejišča nadaljujejo Američani napade na istih krajih kakor doslej, žarišča so bila zopet nemške naprej potisnjene postojanke pri No-" menyju, gozd pri Parroyu in gorovje severnovzhodno, vzhodno in 'južno od Remiremonta. Pri vseh teh sunkih je dosegel sovražnik z osredotočenjem močnih sil na ozkem prostoru krajevne prednosti, nobeden pa ni dovedel do bistvene izpremembe splošnega položaja. Borba za Aashea ' Berlin. 11. okt. V tukajšnjih vojaških krogih izjavljajo, da se naaaljuje bitka za Aachen z nezmanjšano silovitostjo. V več-tedenskih bojih so se ameriški oddelki meter za metrom približali mestu, ki je sedaj skoraj popolnoma oDkoljeno. Nemci, ki še vedno ogorčeno branijo svoje postojanke, so odklonili poziv k predaji. Huda obramba, ki zahteva od napadalcev izredno velike izgube, je prisilila ameriško vodstvo k dovozu nadaljnjih čet v okolico Geilenkirchna in k izpremembi prvotno v smeri proti jugu potekajočih napadalnih pokretov. Sedaj je naperjen napad proti severnemu bojišču aachenskega loka, na katerem so se razvili najsilovitejši * boji. Vojaški strokovnjaki smatrajo, da je tr-dovratnost nemške obrambe okrog Aache-na važna za razbremenitev ostalih oddelkov bojišča. To bo držalo, ker je pritegnil Aachen izredno močne ameriške sile. Kot mesto nima Aachen skoraj nobenega pomena več, ker ne stoji tamkaj spričo an-gloameriških tierorističnih napadov izza pričetka invazije ter kasnejših bojev skoraj več kamen na kamnu. Tihe izgube zaveznikov Ženeva, 10. okt Ameriški bombniki, ki jtrmoglavljajo na Švedskem, v Švici ln v Angliji, so spremljevalni pojav angloame-riškega ofenzivnega vala novih terorističnih napadov na Nemčijo. »Times« poročajo, da je v predmestju Norvvicha ameriški bombnik treščil med skupino majhnih hiš, izmed katerih jih je 6 popolnoma porušil, mnogo pa težko poškodoval. Bombnik je zadel tudi polno zaseden avtobus. Vsa posadka je mrtva. čiščenje v severni Italiji Miian, 12. okt. V okviru večje č stilne akcije so oddelk- republikanske fašistične stranke popolnoma oč;stili ozemlje Monte Grappa v severni Italiji, ki je bilo doslej glavno središče tolovajskih bojev. Za veznški. glavni "stan ▼ Italiji ae je za ta odsek posebno zanimal in je poslal tjakaj visokega častnika z nalogo, da strne posamezne tolpe v skupno organizacijo in dvigne padajočo tolovajsko moralo. Med čiščenjem je zaplenila ital janska policija poročilo zavezniškega častnika. k» javlja, da mislijo tolovaji le na to. kako b: dobit živila in denar Njihove vojaške akcije so popolnoma brez vrednost: Ves čas, ko se je mudil med tolovaji, n mogel poročati niti o en- sam. vojhški akciji proti nemškim četam. Med čiščenjem okrog Varesa je bilo ujetih mnogo tolovajev. Manjši boji v Italiji Berlin, 12. okt Boji v Etruških gorah in ob Jadranu so 10. oktobra močno popustili, očividno zaradi težkih izgub, ki jih je utrpel nasprotnik prejšnje dni. Američani in Britanci so se omejevali le na posamezne brezuspešne krajevne napade zapadno od Montarenicija, severno od Sas-soleona ia na področju pri Manadtju, 6 Dr. Marko Natlačen Ob drugi obletnici njegove smrti Dve leti sta minili, odkar so izdajalski streli smrtno zadeli slovenskega veljaka, slovenskega moža, Slovenca poštenjaka, vernega katoličana in narodnjaka. Dne 13. oktobra 1942... »Umorili so ga zaradi njegovega slovenskega prepričanja, ki z breznarodnim komunizmom ni združljivo,« je tiste dni zapisalo »Jutro« in izpovedalo mnenje in prepričanje nekdanjih njegovih nasprotnikov, tistih, ki so bili prepričani o nesmislu zagrizenega medsebojnega boja v preteklosti, tistih, ki so poznali komunizem in ki so vedeli, kdo je bil prvi, ki je stopil na tribuno, da obsodi za vratno materialistično bolezen, ki se je lotevala našega naroda. »Umorili so ga zaradi njegovega velikega vpliva ... « je dalje zapisalo »Jutro«, vpliva, ki je šel skozi slovenska mesta in vasi, kjer so ga poznali vaščaui in kmetje, njegovo možatost, njegovo poštenost in trdno prepričanje. V naših minulih medsebojnih borbah je bii dr. M ar Ko Natlačen kot politični voditelj dosleden, načelen in vseskozi pošlen. Nihče, pa naj si je bil še tako zagrizen njegov nasprotnik, mu ni mogei odrekati njegove nesebične ljubezni do ns*-roda, do slovenstva in njegovega življenja, njegove bodočnosti. Dr. Marko Natlačen je bil zvest sin svoje slovenske zemlje in morda je bil prav on tisti, ki je občutil do največje mere globoki pomen slovenske narodne edinosti, pomen dokončne umiritve in temeljitega razčiščenja neprestanih strankarskih konfliktov, ki so slabili moč in silo narodovo, moč njegovega odpora in njegovega razvoja. V najusodnejših dneh aprila pred dvema letoma je poklical k sebi vse tedanje predstavnike slovenskega političnega življenja, da z njimi ustanovi »Narodni svet za Slovenijo«, kateremu je predsedoval dr. Marko Natlačen sam. Pomen tega dejanja leži v besedah njegove proklaina-cije: »V težkih časih, ki so zajeli našo državo, so smatrale vse slovenske stranke /a potrebno, da v vseh važnih vprašanjih slovenskega naroda postopajo sporazumno.« Da, edinost in enotnost, vztrajati v nesreči ob svojem narodu, deliti z njim trpljenje, to je bil imperativ zanj in njegovo delo. V tem svojem prepričanju je poznal zločinski pomen komunistične laži — osvobodilne fronte, in kot prvoborec za človečanske ideale je bil tudi prvi, ki se je z vsem svojim vplivom in z vsem svojim srcem postavil v bran za svoj narod in njegove resnične interese, za svoj narod, za katerega je vedel, da je pošten, veren in zdrav. V tem svojem delu in tem svojem boju je našel popolno soglasje tudi na strani, ki mu je bila v preteklosti nasprotna, našel je pri njej bratsko roko sodelovanja, našel je spoznanje, kot so ga ti našli v njem. Komunisti so vedeli, kaj je pomenil dr. Marko Natlačen, in zato so storili vse, JUTRO« St. 235 Petek, 13. X. 1944 Krvava noč v Mozlju V službi židovstva ln boljševizma so komunisti Sani sta današnja noč umorili 114 zavednih Slovencev V včerajšnji številki smo osvežili spomin na strahotno justično farso, ki so jo v. kočevski kino-dvorani uprizorili lansko leto komunisti proti 21 borcem iz Grčaric, s Turjaka'in od drugod ter 16 izmed njih nato v noči med 12. in 13. oktobrom pomorili pri Mozlju. Istočasno, ko je bil ta »proces« proti enaindvajsetim, je bilo tudi zasliševanje ostalih ujetnikov, ki so jih imeli komunisti zaprte v kočevskih sodnih zaporih. Dočim je bilo za glavni »proces« sestavljeno posebno »izredno sodišče«, se je vršil postopek proti ostalim pred tako zvanim »vojaškim sodiščem šercerjeve brigade«. Postopek pred tem »sodiščem« je bil nadvse enostaven. Ujetniki so bili le formalno na hitro roko zaslišani, medtem ko so bili vsi že v naprej obsojeni na smrt, česar pa se-yeda nihče od ujetnikov ni zvedel do trenutka, ko so jih — tudi v noči na 13. oktober — začeli nalagati na avtomobil in od-peljavati proti Mozlju v smrt. To krvavo »sodišče« sta sestavljala neki doslej neznan politkomisar in pa znani »brigadni komandant« Pirkovič-čort iz št. Jerneja. Nikomur od ujetnikov ni bila dana prilika za zagovor. Ko se je v tisti strašni noči, ki so jo komunisti določili kot noč smrti za svoje kočevske ujetnike, odpeljal avtomobil, ki je vozil proti Mozlju na morišče prvo skupino žrtev, obsojencev lz »procesa«, so komunistični stražarji pobrali iz celic ta-kaj še nadaljnjo skupino ujetnikov. Zbrali so jo na hodniku. Ujetniki so bili prepričani, da jih nameravajo zopet odvesti na zasliševanje, toda to pot so jim krvniki na hrbtu zvezali roke. Pojavil se je omenjeni Pirkovič ter jim sporočil obsodbo: »Vsi ste veleizdajalci in ste zaslužili smrt!« Možje in fantje so se ta trenutek zavedli, da jim je namenjena ista usoda, kakor šestnajstorici, od katere so se poslovili pred pol ure. Vedeli so, da je tudi njim napočila ura smrti in da bo noč med 12. in 13. oktobrom krvava noč množestvenega pokolja. Avtomobil, ta je odpeljal prvo skupino žrtev proti Mozlju, se je medtem vrnil in se ustavil pred zapori. Stražarji so na hodniku zbrane zvezane ujetnike — bilo jih je kakih dvajset — brez slovesa od ostalih sotrpinov pognali proti izhodu. Blindirani avtomobil je zopet zahrumel svojo pesem. Druga skupina žrtev komunističnega sovraštva je nastopila svojo poslednjo pot. Kakor njih bratje v smrti iz prve skupine, so tudi oni odhajali proti Mozlju kot junaki. Nobenega glasu tožbe ali obupa ni bilo slišati iz njih ust. Pesem je šla z njimi tja proti Mozlju, kjer so padli pod kroglami svojih ubijalcev. Avtomobil se je ponovno in ponovno vračal pred sodne zapore. Od osmih zvečer do treh zjutraj je mnogokrat prevozil pot od Kočevja do Mozlja. Vsakokrat je peljal v smrt dvajsetorico novih muče-nikov. Tisto noč je prepeljal 114 žrtev. S tem groznim pokoljem v noči med 12. in 13. oktobrom pa tragedija še ni bila MlkoSa?ezyk pozvan v Moskvo Stockholm, 11. okt. Reuter javlja, da je dobil poljski begunski ministrski predsednik Mikolajczyk iz Moskve povabilo, ftaj se udeleži razgovorov med Churchillom in Stalinom. Angleški list o razgovorih v Moskvi Ženeva, 12. okt Glede na angleško-sovjetske razgovore v Moskvi poroča »Man-chester Guardian«, da je že čas, da opu-ste končno visoko leteče optimistične fraze ter se vrnejo k vsakdanjosti. Anglija se ne sme pritoževati, ako so boljševiki zanemarjali njene interese v poljskem vprašanju. Pač pa sme britanska javnost zahtevati, da upošteva angleška vlada sovjetske interese v Franciji, Španiji, Italiji, Turčiji in Madžarski. Tozadevno bo nastalo lahko iz obiska Churchilla in Edena v Moskvi mnogo dobrega. Njegov uspeh bo v odkritosrčnosti in izčrpnosti razgovorov. Japonci o Churchill ovesn obisku v Moskvi Tokio. 11. okt. »Tokio Šimbun« označuje Churchillov obisk v Moskvi kot angleško pro-sjačenje. Brtanci bi na, vsak nač"-n rad. spravili Sovjetsko zvezo v vojno na Daljnem vzhodu. List pravi, da bi udeležba Rusije v azijsk. vojn-, ne prepustila samo Američanom pacliškega bojišča, o katerem je dejal Churchill že v Quebecu, da se zanj zanima tudi Anglija. Vprašanje Dardanel v Stockholm, 12. okt. Potem ko je angleška poročevalska služba včeraj naznačila, da se bodo v Moskvi, razgovarjali tudi o vprašanju morskih ožin in da bo prišla Turčija verjetno v sovjetsko interesno sfero, se današnji angleški listi nadalje ba-vijo s položajem Turčije. Posebno »Glas-gov/ Herald« priznava, da vlada v Ankari zaradi angleškega zadržanja napram balkanskim vprašanjem velika vznemirjenost glede na sovjetske načrte. List upa, da bo dobila Turčija zagotovila, ki bodo omejila sovjetski imperializem. »Glasgow Herald« poizkuša nato dokazati, da je lahko Grčija samo pod varstvom pomorske ne pa celinske sile. Egipt in angleško pofmovanje demokracije Berlin, 11. okt. Anglija ima svoi lastni nazor o demokrac4ji, ugotavlja »Abend-Ausgabe« v komentarju o odstavitvi egiptskega ministrskega predsednika. Hitrih rok so ga odslovili, ker si je drzn'l podati svoje lastno mišljenje. Dalje je razkrila odslovitev Nahas pase popolno odvisnost Anglije od židovstva. Ker je govoril proti preganjanju Arabcev, ki ga izvar jajo Židje, je moral ;ti. Da se je zgodilo to v 24 urah, kaže z jasnostjo, kako Anglija danes plese, če ji žvižga ŽkL. Zstemaitev od 18.JO do 5.30 končana. Tri dni nato so komunisti pri Mozlju umorili še novo skupino svojih ujetnikov iz kočevskih zaporov. Brez dvoma bi istotam enaka usoda doletela tudi še preostale, ako se na svoji očiščevalni akciji ne bi približali Kočevju nemški oddelki, zaradi česar so se komunisti naglo umaknili v hribe in gozdove. Vendar se usoda jetnikov s tem ni spremenila, marveč le odložila. Komunistični kolovodje so namreč pred umikom izdali ukaz, da je treba tudi še vse ostale ujetnike pobiti. Komunisti so povelje svojih nadrejenih nato tudi izvršili. Grčarice in Dane na Travni gori so dokaz, ki ga nihče ne more zanikati. Le nekaterim ujetnikom se je ob priliki komunističnega umika posrečilo uteči. Tako so se rešili usode, kakršne so jim namenili njih »sodniki«. V kolikor je po dosedanjih podatkih ugotovljeno, so bili poleg šestnajstih obsojencev iz »procesa« v noči med 12. in 13. oktobrom pri Mozlju pomorjeni še naslednji: Rusjan Saša, bivši aktivi poročnik iz Ljubljane, Teply Marjan, bivši aktivni ka-petan iz (Novega mesta, ing. arh. Lah Boris iz Ljuoljane, Jurman Maks, pošt. uradnik iz Ljubljane, Kralj Drago, krojaški pomočnik iz Maribora, dr. Avgust Plajh, notarski pripravnik iz Ljubljane, Rib.nikar Branko iz Ljubljane, šare Peter, trgovec iz Ljubljane, šare Maks, mizar z Viča, Lavrič Ludovik, posestnikov sin Iz Ajdovca, Sieberer Lado, dijak iz Ljubljane, ške-delj Stane, posestnikov sin, Kučler Franc, mizarski vajenec iz Rovt, Gorenje Jože, Ajdovšek Anton, Šinkovec Jože, Cufar Janko, škof ca Jože, Jorga Jože, Kralj Jože, vsi kmečki sinovi in delavci, Berce Boris, bivši aktivni častnik iz Ljubljane. Be-lej Franc, akademik iz Laškega, Cihelka Lojze, bivši aktivni častnik iz Ljubljane, Abram Lavoslav, bivši aktivni kapetan iz Ljubljane, Višič Julij, Višek Ivan, delavec, Beg Karel, posestnik iz Zg. Sušice pri Toplicah, Arsič Jure, orožnik. Kramar Gabrijel, dijak iz Celja, železnik Polde, Kolesa iz Mirne, Kalinič Ilija iz Kočevja, žnidarič Ervin, bivši aktivni kapetan iz Ljubljane. 15. oktobra pa so padli v gozdu pri Mozlju še naslednji: žitnik France, kontrolor železniške direkcije iz Ljubljane, škrlj Marija, stara nad 70 let, iz Stare Cerkve in njen sin škrlj Ivan, ga. Otorepec, žena finančnega uslužbenca, in njena 84-letna mati, Bogataj, višji jetniški paznik v Kočevju, Zupančič, rudniški delavec, Kovač Boris, uči-teljiščnik iz Celja. Imena ostalih žrtev, ki so bile ustreljene v navedenih dveh nočeh v Mozlju, še niso zanesljivo ugotovljena. Gotovo je le to, da jih je bilo nad 120. Njihova muče-niška kri kliče do neba svojo obtožbo proti komunizmu in vsem njegovim pomaga-čem, ves narod pa obvezuje k nadaljevanju borbe za vzvišene narodne in člove-čanske ideje, za' katere so morali oni umreti. Bolgarske čete še vedno v Jugoslaviji in Grčiji Amsterdam. 12. okt. V sipodnj- zbornici so danes rjavili, kakor javlja Reuter. da so v nasprotju z zagotovili bolgarske vlade njene čete še vedno v Grčiji in Jugoslaviji. Min;ster Law je dejal, da je to stanje izredno nezadovoljivo. Bolgarska vlada se ne more z ničemer izgovarjati, ker so j' ponovno dejali, d!a mora takoj odstraniti svoje čete z zavezniških ozemelj. Berlin, 12. okt Po poročilu sofijskega radia, ki pa še ni bilo potrjeno s kake druge strani, se kaže, da se je Sovjetska zveza sedaj odločila pozvati bolgarske čete v Traciji in Makedonici, naj izpraznijo to ozemlje, vendar je uspeh tega poziva zelo dvomljiv. V poročilu je rečeno, »da so zavezniki v Moskvi« sporočili bolgarski vladi, da bo dobila pogoje premirja, če bodo bolgarske čete v 15 dneh izpraznile zasedena makedonska in tracij-ska ozemlja. Bolgarska vlada je sporočila, da se bodo bolgarske čete odzvale temu pozivu »z izjemo onih čet ki sodelujejo s privoljenjem sovjetskega poveljni-štva in Tita v operacijah proti nemškim četam«. Treba je samo počakati, ali se ne bo morda izkazalo, da sodelujejo vse bolgarske čete v Makedoniji in Traciji »v operacijah proti nemškim četam«. Kov komunistični sunek proti Bomom*!«i Milan, 11. okt. Brzojavna agencija »Uni-versal« je zvedela iz Rima, da je predložilo odposlanstvo italijanske komunistične stranke komunističnemu voditelju in članu vlade Togliattiju formalen protest zaradi nedavnih imenovanj diplomatskih zastopnikov Badoglieve Italije v inozemstvu. Komunistično odposlanstvo je opozorilo, da so pričeli "diplomati, ki jih je imenovala Bonomijeva vlada, svojo kariero pod fašističnim režimom in da taki možje ne morejo dobro zastopati nove Italije v inozemstvu. Komunistični vodja Togliatti je zagotovil odposlanstvu, da bo njegov protest takoj izročil Bonomiju. Postopanje komunistične stranke je zbudilo baje v vladi resno krizo, vsekakor ne edine, ki so jo povzročili boljševiki. To bo trajalo tako dolgo, dokler ne bodo povsod zastopali »nove« Italije »primernejši« ljudje po Kremljevih željah. Letalca napadi na japonske otoke Tokio, 11. okt Dne 10. oktobra je napadlo 400 sovražnikovih letal, ki so star-tala z nosilk letal, v štirih valovih Okina-vov, Mijako ter otok Amamiošima, ki leže med Kiušiom in Formozo* Japonske edinice so sovražnikova letala napadle in so zbile najmanj 26 letak Na napravah na tleh ter na ladjah je nastalo- nekaj škode. Proti francoskim častnikom ženeva, 11. okt. Kakor javlja »Les Al-lobroges« je stavil vojni minister začasne francoske vlade na razpoloženje vse aktivne častnike, ki sedaj ne pripadajo armadam začasne francoske vlade. Z nadaljnjo odredbo je preklical vsa povišanja, ki jih j/s odr&iUa vichjjska vlada. Stockholm, 11. okt List »Uusi Suomi« prinaša kratek pregled finskega proračuna in pravi: Proračun nam priča, da je pot v miru prav tako težka, morda še težja, kakor v vojni. Pomoč evakuiranemu prebivalstvu, plačilo vojnih dolgov ter obnova našiti porušenih mest in vasi bodo zahtevali večino državnih izdatkov. Jasno je, da vseh teh velikih plačil ne bomo mogli izvesti brez odločujočih posegov v naše gospodarsko življenje. Izdatki zahtevajo nove davke. Naše evakuirano prebivalstvo teh davkov sedaj ne more plačati, toda novi davki so potrebni, stare bo treba zvišati in razpisati nova posojila. Stockholm, 11. okt Kakor javlja agencija TT iz Helsinkov, se je pričela v finskem parlamentu v ponedeljek debata o državnem proračunu. Finančni minister Hiltu-nen je opozoril na veliko vojno odškodnino, ki jo bodo morali plačati Sovjetski zvezi, kar pa bodo lahko storili le, če bodo znižali življenjski standard finskega naroda na najnižjo stopnjo, ki so si jo p.ed vojsko sploh lahko predstavljali. Ker je treba spraviti državni proračun v ravnovesje, bo treba naviti davčni vijak, ne glede na to. da davkoplačevalci, že sedaj težko izpolnjujejo svojo dolžnost. Razkol v finski socialistični stranki Stockholm, 10. okt. Po poročilu iz Helsinkov govori »Dagens Nyheter« o nevarnosti razcepitve finske socialnodemokrat-ske stranke. Opozicija hoče radikalizirati program, dočim Tanner tega ne želi. V vodstvu stranke ima sedaj opozicija malenkostno večino. Predvsem zahteva, naj Tanner odstopi, kaže pa se, da ima Tanner v strankinem svetu še vedno večino. Položaj se zaostruje tudi s tem, ker se bo na Finskem kaj kmalu pojavila komunist.čna stranka. Položaj na Aalandskih otokih Stockholm, 7. okt. Kakor javlja »Dagens Nyheter« iz Mariahama, bo prispel te dni na Aalandske otoke del sovjetske nadzorne komisije, »da bi spoznal tamkajšnje razmere«. Stockholm, 10 okt. Dosedanji švedski konzul na Aalandskih otokih inž. Vendel, ki se je vrnil na Švedsko, je 'izjavil zastopnku »Dagens Nyhetra«, da so neresnične vesti o-nemškem poskusu izkrcanja čet na teh fnskih otokih. Do bojev ni tamkaj nikdar prišlo ter vse nasprotne vesti, niso resnične. Istočasno je napovedal, da pričakujejo finske oblast- na Aa'and,=kih otokih sovjetsko-rusko komisijo, k; bo imela menda 35 do 40 članov. Konzul Vendel je bil imenovan za konzula v Bogotr (Kolumbija). Nov dokaz za dvoličnost ssvfef&tee politike Stockhobn, 8. okt. Ce bi še kdo potreboval dokaza za to, da so v Moskvi že dolgo pred izbruhom nemško-sovjetske vojne pripravljali napad na Nemčijo, potem ima potrdilo v izjavi bivšega finskega finančnega ministra Mauna Pekkale, ki jo objavlja švedski tednik »Trote Allt«. Pekkala je izjavil na nekem zborovanju v Helsinkih, da je sovjetska vlala L 1938 vprašala finsko vlado, kako bi se zadržala za primer nemško-sovjetske vojne. Za pravilno razumevanje tega razkritja je treba upoštevati, da so obstojali 1. 1938 med Nemčijo in Sovjetsko zvezo še normalni diplomatski in gospodarski odnosi. Iz Pekkalove izjave pa je razvidno, da so v Kreni!ju medtem, ko so kazali na zunaj, da se dobro razumejo z Nemčijo, že pripravljali položaj za primer vojne proti Nemčiji. Ta dvolična sovjetska politika je bila že večkrat ožigosana, s to Pekkalovo izjavo pa je samo še podčrtana. Upadli optfmfzcttn Madrid, 11 okt. Še pred kratkim v vsej Ameriki prevladajoči optimizem o &oraj sinjem koncu vojne v Evropi je občutno padel. javlja' newyorški dopistrk agencije EFE. Vojaška kritika listov »New York World Telegrama« podertavata v svojih komentarjih, da se nemško vojaštvo bori z zgodovinsko hrabrostjo. Nikakor ee ne sme smatrati nadalj. njih nemšlch maščevalnih orožij' za pravljice. Potovanje generala Marshalla v Pariz in njegov pogovor z generalom Eisenhovverjem se neposredno nanaša na tekmovanje s časom. 11NBBA in južna Amerika Bern, 11. okt. Švicarska poročevalska tfuzb-javlja ■z New Yorka: »Generalni ravnatelj UNRRE je objavil, da je odpotovalo v južno Ameriko odposlanstvo: ki se bo pogajalo z južnoamerišk mi državami »o' pomoči za Evropo«. Misiji načeljuje bivši kolumbijski predsednik Eduardo Santos. Prepovedan turški list Beograd, 11. okt Turški list »Tasviri Ef- kar« je pisal v dolgih člankih zelo kritično o boljševizaedji Bolgarije, sedaj pa so ga turške oblasti prepovedale za nedoločen čas. Se prej je prinesel neki bolgarski komunistični list protest proti pisanju »Tasviri Efkarja«, ki ga je objavil tudi »Tass«. Izgube ameriškega letalstva ženeva, 11. okt Od 7. decembra leta 1941 znašajo izgube vojnega letalstva v Zedinjenih dižavah 72.000 mrtvih, pogrešanih in ujetih, je javil newyorški radio. Izgubljenih je bilo 42.000 letal. Nova stavka v Ameriki Ženeva, 4. okt Kakor javljajo iz New Yarka, je izbruhnila v Kansas cityju stavka v tovarni letalskih motorjev Whitney. Stavkati je pričelo približno 8000 delavcev Zaplemba imovine opornikov Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani od 11. oktobra L 1944 objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov Murna Alojzija, mehanika, nazadnje stanu jočega v Novem mestu, Kandijska 3; Pire Marije, trgovke, njenih sinov Stankota, študenta medicine ln Mirkota, mizarskega pomočnika, nazadnje stanujočih na Brodu St. 10 pri Novem mestu; Tavža Gabrijela, učitelja, njegove žene Julijane in hčerke Gabrijele, nazadnje stanujočih v Novem mestu. Dr. Režkova 2; Ceh Juste, privatne uradnice, nazadnje stanujoče v Ljubljani, Lepodvor-aka ulica št 26; Hafnerja Stankota, tor-barja v Dolnicah St 20; Ažman Pavle, trgovske pomočnice, nazadnje stanujoče v Ljubljani, Viška cesta* 48-50, ___ Narodni Ljubljani Danes v petek 18. t m. ob «/,8. bo v stolnici sv. Nikolaja ljubljanski Skof dr. Gre-gorij Roiman daroval spominsko sv. mašo ob obletnici mučeniSke smrti žrtev komunističnega morilskega »procesa« v Kočevja ta stotine drugih mučenikov, ki so bdi umorjeni v noči od 12. na 13. oktober preteklega leta pri Mozlju. Vabimo VSo narodno zavedno Ljubljano, da se spominske 0v. maže v čim večjem Številu udeleži ta tako počasti spomin narodnih junakov ta mučencev. Ob drugi obletnici, ko ao na današnji dan komunisti umorili prvoboritelja proti komunizmu, bivSega bana dr. Marka Natlačena, bo danes, 13. oktobra, ob 15. uri na njegovem grobu slovesna komemoracija za vse slovenske žrtve, ki so padle v boju zoper komunizem. Molitve bo opravil ljubljanski Škof dr. Gregorij Roiman, ki bo Imel tudi spominski žalni nagovor. Vabimo Ljubljančane, da se tudi te svečanosti udeležijo v obilnem številu. Zadušnica na Viču za kočevske žrtve Pri vseh treh oltarjih so viški gg. frančiškani opravili maše zadušnice za večni pokoj umorjenih junakov. Po končanih mašah je opravil viški župnik Tavčar z asistenco slovesen rekviem. žalna svečanost je napravila na vse na-vzočne zelo globok vtis in marsikatero oko se je zasolzilo ob spominu na padlega idea-lfsta Rudija Marinčiča in njegove tovariše, ki so svoja mlada življenja darovali za lepšo in srečnejšo bodočnost našega naroda. Večna slava in večen spomin kočevskim junakom, mučenikom, ki jih bomo ohranili v trajnem spominu! Ljubljana, 12. oktobra. Ob obletnici tragične smrti pokojnega Rudija Marinčiča in 15 tovarišev, ki so padli pod kroglami komunističnih teroristov v Mozlju, je bila včeraj zjutraj v viški farni cerkvi slovesna zadušnica, katere se je udeležilo poleg svojcev padlih junakov, tudi veliko število pokojnikovih prijateljev in znancev iz vseh slojev viškega prebivalstva. Tudi prijatelji pokojnih iz Ljubljane so se v častnem številu udeležili te žalne svečanosti. Navzoč ni ao bili dalje zastopnik polic. zbora major Vatovec, zastopnik Slov. domobranstva stotnik inž. škof in častni vod domobrancev, ki je stal sredi cerkve. Gospodarstvo Zunanja zadolžitev Anglije Guverner Angleške banke lord Catto je nedavno v nekem nagovoru ocenil, da bo nacionalna zadolžitev Anglije po sedanji vojni verjetno trikrat večja kakor je bila ob koncu prve svetovne vojne. Noben drug narod ne bo po končani vojni stal pred tako ogromnimi finančnimi problemi, kakor Anglija. Z zadolžitvijo nasproti inozemstvu je vnaprej absorbirana skoro vsa povojna izvozna kapaciteta Anglije, kajti anuitete za zunanji dolg bodo skoraj tako velike, kakor znaša ves izvoz, če ne bo uspelo dvigniti izvoz na primerno višino, Anglija ne bo mogla plačati tekočega uvoza. Pri tem je še upoštevati, da je Anglija največja uvoznica na svetu. V tej zvezi je zanimiv tudi govor, ki ga je imel angleški generalni konzul v New Yorku preko radia o finančni zadolžitvi Anglije. Anglija bo morala po vojni uporabiti eno milijardo funtov (4 milijarde dolarjev) za plačilo svojih obveznosti, nastalih iz dobav vojnega materiala, preko tega pa bodo zunanji dolgovi Anglije do konca tega leta narasli na kake tri milijarde funtov. Vojna bo prinesla temeljite spremembe v pogledu mednarodne zadolžitve. Do konca avgusta so samo ameriške dobave po zakonu o zakupu in posojanju dosegle 28.3 milijarde dolarjev. Zaradi primerjave bodi navedeno, da so znašale v prvi svetovni vojni vse ameriške dobave le 10 milijard dolarjev. Nemogoče si je misliti, kako naj države, ki so prejele ta vojni materija!, svoje obveznosti poravnajo z normalnimi plačili. To bi imelo za posledico popolno porušenje valutnega ravnovesja, saj bi že plačilo skromnih obresti predstavljalo za prizadete države-dolžnice nevzdržno obremenitev. Da se rešitvi tega vprašanja izognejo, so Američani izdali omenjeni zakon o zakupu in posojanju, po katerem Zedinjene države zaenkrat ne zahtevajo za te dobave plačila. Seveda pa se plačilu ne odrekajo, kar pomeni, da je ameriška veliko-poteznost samo na papirju in da Zedinjene države ne mislijo na to, da bi smatrale te dobave kot darilo. Države, ki so prejemale in še prejemajo od Zedinjenih držav vojni material, navidezno zastonj, polagoma spoznavajo, da se ne bodo mogle izogniti obremenitvi. Osnovne določbe posameznih pogodb za te dobave pravijo, da se bo povračilo izvršilo z obratnimi dobavami, s prenosom premoženja v inozemstvu in na drug način, ki bo šele pozneje določen. Ta formulacija je zelo nejasna. Z ameriške strani so se že ponovno čuli glasovi, kako si Američani predstavljajo to odškodnino na drug način. V prvi vrsti mislijo na to, da jim bodo države dolžnice odstopile razne koncesije na področju pridobivanja surovin, zlasti mineralnega olja, kovin in kavčuka. To pa bi predstavljalo poseg v gospodarsko substanco dolžniških držav, ki bi bil morda usodepolnejši, kakor še tako občutna dolgoročna obremenitev gospodarstva za aniutete. Plačilu v obliki anuitet se Američani izogibajo zaradi tega, ker bi taka plačila porušila ravnovesje v zunanji trgovini in na deviznih tržiščih. Države dolžnice bi bile spričo teh velikih plačil prej ali slej primorane devalvirati valute, kar bi Slo končno na Škodo ameriškega izvoza,. Na drugi strani pa je tudi Američanom jasno, da se dajo plačila dejansko doseči le z uvozom blaga iz dolžniških držav. Amerika pa se prej ko slej zapira proti uvozu. Vse to kaže, da bo po vojni prišlo do gospodarsko politične borbe in do ostrega tekmovanja v izvozu. Zato Zedinjene države tako krčevito zastopajo politiko trdih valutnih relacij zlasti med dolarjem in funtom. Gospodarske vest! — Razpolaganje s pisarniškim pohištvom v Nemčiji. Nemška državni poblaščenec za steklo, keramiko in lesne izdeHke, je izdal odredbo o prometu s pisarniškim pohištvom. Ker je treba kapaciteto proizvajalcev pohištva rezervirati v prvi vrsti za najnujnejše potrebe, zlasti za potrebe oškodovancev iz bombardiranih mest, in je na drugi strani mnogo podjetij, ki obratujejo v zelo skrčenem obsegu ali so obratovanje sploh ustavila ter imajo mnogo pisarniške oprave brez uporabe, se izdelovanje pisarniškega pohištva ustavi. V bodoče bodo deželni gospodarski uradi lahko predpisali oddajo pisarniške oprave za vojno važne namene. Pisarniško pohištvo lahko tudi zaplenijo, kar ima za posledico, da lastnik z dotičnrmi komadi pisarniške oprave ne more razpolagatt brez pristanka deželnega gospodarskega urada. Kdor odda pisarniško pohištvo drugim podjetjem, ki ga nujno potrebujejo, lahko zahteva povračilo dejanske vrednosti ali pa primerno odškodnino za uporabo. Na-redba se nanaša na nove kakor tudi rabljene pisalne m delavne mize veeh.vrst, mize za pisalne stroje, omare za kstfne, regale, stojala, omare m stojala za kartoteke io podioboo. Izvzeti, se taki komadi, ki izključno ali pretežno služijo stanovanjskim namenom. = Težkoče pri vnovčenju žitne letine v Južni Italiji. Letošnja žitna letina je bila tudi v zasedeni Italiji prav dobra, zlasti v najjužnejšem delu, kjer v vegetacijski dobi ni bilo več vojne. Spričo obilnega pridelka bi se dale olajšati prehrambene težkoče, vendar nastajajo nove občutne težave pri oddaji pridelka, čeprav je priznala Bonomijeva vlada kmetom odkupno ceno 900 do 1000 lir za meterski stot (nasproti 350 lir na področju fašistične socialne republike), ne mislijo kmetje na to, da bi pridelek oddali po tej ceni. temveč ga skušajo vnovčiti po višjih cenah na črni borzi. Pripravljenost za oddajo pridelka se tudi ni povečala, ko je zavezniška kontrolna komisija napovedala visoke kazni za pridt lovalce, ki pridelka ne oddajo. Oklici, po katerih naj bi kmetje takojšnjo in popolno oddajo pridelka smatrali za patriotsko dolžn >st, niso napravili vtisa. Pri tem so kvotf za dolžnostno oda jo zelo nizke in ne obs< gajo niti 50 % pridelka. V nekaterih pokr: jinah pošiljajo na deželo mešane kontrolne komisije, ki pregledajo vse kmetije, da ugotovijo, koliko pridelka kmetje zadržujejo. Te komsijs presežke enostavno zaplenijo. = Češko-moravske železiice so zaključile poslovno leto 1943/44 s čistim dobičkom v višini 1103 miiljonov kron napram 339 milijonov kron v letu 1942,1943. Po kritju obresti, investicij in drugih obveznosti ostane čisti dobiček v višini 370 milijonov kron ^ri bo odveden blagajni protektora-ta. Naložena glavnica češko-moravskih železnic znaša 11,13 milijard kron. to je za 547 milijonov več, kakor ob koncu prejšnjega leta. = Rekordna letina sladkorne pese v SvicL V Švici pričakujejo rekordni pridelek sladkorne pese, ki ga cenijo na približno 180.000 do 200.000 ton pese, kar pomeni največjo količino, ki jo je švicarska proizvodnja kdajkoli doserla. Zato se ba-vijo odgovorni krogi z misijo, da bi zgradili drugo tvornico sladke rja, kajti dosedanja tvornica ne zadosti je potrebam in tudi ne more predelati št večjih količin pese, kakor doslej. = Podržavljenje podjetij v Franciji. Zaplemba in podržavljenje zasebne lastnine, ki jo je uvedel de Gaull 3, naj prične s prevzemom avtomobilskih tvornic Renault: Lastnika Renault Louisa Renaulta so pred nedavnim aretirali in zaprli. Kot začasni upravitelj tega podjetja ie bil postavljen neki Pierre Lefau. Delnice te avtomobilske tvornice bodo razveljavili V kratkem bodo izdali še več dekretov, $ katerimi bodo podržavili nadaljnje \eletvrdke, (vele-banke, koncerne, rudn;:e, zavarovalne družbe, truste in slične, velike firme). = Svetovna nadprodikcija dušikovih gnojil. Svetovna potrošn a umetnih dušikovih gnojil se je gibala pred vojno na višini nekaj nad 2 milijona ton. V sedanji vojni je glede na uporabo dušika za oboroževalno industrijo potrošnja precej narasla, in sicer v taki meri, da bo kapaciteta sedanjih naprav za povojne razmere prevelika. Državam, ki so pred vojno izvažale dušikova gnojila, povzroča mnogo skrbi zlasti okolnost da so v Zedinjenih državah, v Španiji in Kitajski, ki so prej uvažale največ dušikovih gnojil, zgradile velike nove tvornice. Na Kitajskem so vrti tega v pokrajini Kansu odkrili velika ležišča visokovrednega solitra. ki je naravno dušikovo gnojilo (ta ležišča cenijo na 5 milijnov ton). Zedinjene države so leta 1939. proizvajale le 424.000 ton dušika in so s tem krile komaj dve tretjini potrošnje. V zadnjih letih pa so zgradili 6 tvornic za sintetične dušikove spojine, tako da sedaj proizvojajo 1.2 milijona ton, kar znatno presega predvojno potrošnjo. To bodo po vojni- v enaki meri občutile vse države, ki so prej izvažala dušik v Zedinjene države, zlasti pa bo to občutil Čile, od koder so izvozili mnogo naravnega solitra. Strokovnjaki cenijo, da bo znašala po vojni produkcijska kapaciteta vseh proizvajalcev dušikovih spojin 6 milijonov ton, kar bo tudi pri občutno povečani potrošnji v kmetijstvu znatno presegalo potrebe. Pod streli zahrbtnih gozdnih zločincev, nedolžen pred Bogom in pred ljudmi, je moral dati svoje mlado življenje naš dobri soprog, očka, brat stric, zet in svak, gospod Nikola Rukavina poslovodja tovarne Triglav v Tržiču Vse, ki so ga poznali, prosimo tihega sožalja. Kovor, Tržič, LJubljana, Gospič Sarajevo, Zemun, 12. okt 1944. Žalujoče družine RUKAVINA ta MRŠOL Kvonšfea, * Podpolkovnik Lent junaško padeL Ko- modor letalske jate podpolkovnik Helmut Lent, imetnik najvišjih nemških odlikovanj za hrabrost, je junaško padel. Z njim izgublja nemško letalstvo svojega najuspešnejšega lovca, ki je zabeležil v boju prati nočnim terorističnim napadom angleškega letalstva 102 letalski zmagi. Vso žalost za tem padlim nemškim junakom je pokazal svečan državni pogret), ki ga je odredil Fiihrer. Nanj so prišli visoki zastopniki vojske, države in stranke ter so s tem izrazili v imenu naroda temu velikemu vojaku poslednjo čast. V globoko občutenem nagovoru je počastil kot Fiihrerjev zastopnik osebnost in junaštvo tega pionirja nemškega letalstva rajhsmaršal Hermann Goring. * Izpite je dovoljeno polagati predčasno. Mnogi voditelji Hitlerjeve miad .-steno mero. Skratka, zdrav duh n. j ista:1« v zdravem telesu pa bo šlo vse po sir:či tudi v šestem letu velike vojne. u— Tečaj knjigovodstva prične 16. oktobra. Praktično znanje, potrebno v zasebnem ali javnem poklicu. Posebni tečaji tu- Vse radijske poslušalce opozarjamo n oddajo nJEL£NDOLSKIM JUNAKOM V SPOMIN" pri kateri bo govoril tudi član komisije za izkop trupel in rešenec iz jeSendolsike Jame in Iti bo 12. oktobra od 20.15 do 21.15« :ču najmlajši odstopijo sedeže strejšim, zdravi (»oin ki-m in moški ženam saj to j«1 eno osnovnih pravil dobre vr.go.ja! glasil, da se nahaja vojna zdaj v drugi fazi. Sedaj ne gre več za boj z demokratskimi državami Evrope, marveč za življenje Nemčije in Evrope, katerega bi mednarodno židovstvo rado uničilo. Nemčija se nahaja zdaj na pragu tretje faze sedanje vojne. Ta faza bo v znamenju nemške pobude. Trenutno zadržujejo nemške divizije sovražnika na mejah države? napočila pa bo ura, ko bo nemška vojska prešla zopet k napadu. Ta akcija bo prinesla Nemčiji zmago in mir. . Koroški učitelji bodo vedno utrjevali vere v bodočnost nemškega naroda. Koroški listi se te dni spominjajo 20-letnice ustanovitve prvega društva narodno-sociali-stičnih učiteljev. Ob tej priliki so imeli koroški vzgojitelji posebno zborovanje, katerega je vodil rektor Priessnitz, prvi predsednik združenja narodnosocialističnih učiteljev. Z zborovanja je bila odposlana Fiihrerju pozdravna brzojavka, v kateri obljublja predsednik učiteljskega društva za Koroško, da bodo koroški učitelji vedno ostali pod zastavo narodnega socializma in pomagali utrjevati vero v bodočnost nemškega naroda. Na zapadnem bojišču je padel 20. sept. v 62. letu svoje dobe višji policijški straž-mojster Franc Miiller. Dne 13. septembra je padel na zapadu poročnik Gerhardt Lauter iz Beljaka. — Na vzhodnem bojišču je padel 11. septembra 38-letrji vojak Herman Mušič. — Dne 5. septembra je pustil svoje življenje na zapadni fronti 24-letni naddesetnik Valentin Samic. — Dne 27. avgusta je padel na vzhodnem bojišču podčastnik Jaki Kregar. — Dne 29. sept. je podlegel bolezni sanitetni narednik Lu-dovik Mahne. , Umrli so: Marija Poš, roj. Kchenek, v 21. letu svoje dobe; 74letna zidarjeva vdova Marija Kriše n 730etna celovška gosti'n'čar-ka Uušuia Vrečnikova. — Na bojišču sia padla desetnik Viljem Sorn ter SS vojak Franc Kruleč. Električni tok je ubil lOleltnega koroškega rojaka Franca Schrednerja, ki je na travniku paseii govedo ter se je dotaknil električnega voda vusoke napetosti. Iz Trsta Zvišanje poštne pristojbine. Za pisma do 20 gramov bo treba odslej zn^irrike po 1 liro, za pisma od 20 do 250 gramov 2 liri. Poštne dopisnice 0.50 lir. Poštni pak-ti do 250 gramov 1.25 lir. Vzorci brez vrednosti do 100 gramov 0.50 lir. Za eficspaesna pisma 2.50 lir, za ekspresne pakele 4 lire, za priporočena pisma 1.50. Za poštne predale 10, 15, 20 in 25 lir mesečno (po veirifccsti). Vsak dan nezgode. 371etni delavec Vir-ginij Gu maneli, ki stanuje v Julijski ulici št. 89, je dobii pri delu razrue o.cdkUine po obrazu in levem očesu. Ponesrečila se je 341etn.a kuharica Angela S lan, ki se je opekla po obeh rokah. Levo nogo si je zamil 46leffcni delavec Marcel Inbesi. Padel je na osrednjem kolodvoru v Trstu. D~s-niLco ima ranjeno 331etni kovač Albn Pa-ronit iz Pettrorijeve uidce 9. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Nenadna smrt. v stanovanju- so našli mrtvega 781etnega Evgena Cairlieli a iz ulice Siataper 12. Zadela ga je srčna kap. Ie Gerlce Nobenega izvoza vin. Prafefctovni komisar \ St. Vidu ob Taijamem^u je v sporazumu z nemškim,'krajevnim povajslvom odiediil, da mora celotna proizvodnja vna 1344 ostati na področju omenjene občane. Vino bo na razpolago za krajevno potrošnjo. . * Taborišče za vojne sirote. Pokrajinski odbor za vojne sirote v Furlani.d je urr.dil v vidarraki okolici posebno, taborišče, namenjeno vojnim sirotami, starim 6 do 14 let. Vojne sirote imajo v 1albo:išču svoje zatočišče in prehrano. Imajo pa tudi p i-liko za šolski pouik in pouk v posebnih tečaj n za posamne rokodelske stroke. Ljudsko gibanje. V Gorici je bilo dne 2. oktobra 5 smrtnih primerov, ,2 rojstvi ter 1 poroka. Umrla je najstarejša Goričanka. Te dni je umrla na Verdijevem Korzu 25 gospa Mai-ija Grukovin, vdova Kocjančič. Doživela je častitljivo starost 94 let in je bila menda n^atanejša goriška meščanka. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Gorici: 821ataa gospodinja Katarina Li^ovščr-k-Drašček, 72letna gospodinia Amalija Ma-šera-Sk.nrabot, 44litna gospodinja Frančiška Mislej, 721etna goipodirtfa Rozalra Štaka-Tosoratt', 37letnii Bernard Besesnel, 6Tletna gospodinja Rozalija Val^č-Humar. Ponesrečenci v mestu in okolici. 37letna gospodinja Frančiška Nemec iz okolice Ranč si je poškodovala levo nogo. lOletni učenec Franc Piemonte iz Tolminske okolice si je pri padcu zlomil levo nogo. 39-letai delavec Angel Bevčič iz Don Boscove ulice 45 ima ranjeno desnico. S kolesa je padla 74letna Petra Simčič iz Ločnika. Ima poškodovano desno nogo. Levico si je zlomila pri padcu na polju 64letna Marija Forner iz Gradišča ob Soči. JSeieznicfM KOLEDAR Petek, 13. oktobra: Edvard. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vizija na jezeru. Kino Sloga: če mož gospodari. Kino Union: Njen prvi doživljaj. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Ciril Metodova 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenbur-gova ulica 7. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18.30 do 5.30 ure DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek, 13. oktobra: Zaprto. Sobota 14. oktobra, ob 18: Matiček Se ženi. Premiera. Rel Premierski. Nedelja, 15. oktobra, ob 17: Matura. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Linhartova komedija »Matiček se ženi« spada v letošnjem sporedu med zanimive prelstave, ker sodeluje v njej ansambl Diamskega studia. Z njim se je predstavil občinstvu mladi gledališki naraščaj, ki poteka v glavnem iz Glasbene Akademije. Osebe: Baron Naletel — Korošec; Rozala, njegova žena — Pugljeva; Matiček, vrtnar graščinski — Sever; Nežka, hišna — Sve-telova; Tonček, študent na vakancah — Jamnik; Zmešnjava, advokat na deželi — Lipah; žužek, tajnik graščinski — Raztresen; Budalo, njegov pisar — Brezigar; Jerca, županova "hči — Golieva; Jaka, lakaj — Dolinar; Gašper, delavec — Blaž i. dr. Igra se na gradu na_Gorenjskem blizu vasi. Režiser: dr. Milan Pavlovčič. Scena: arh. V. Gajšek. Kostumi: D. Kačerje-va. Glasba, ki jo izvaja Prevorškov kvintet, Ježe Osana. Opozarjamo občinstvo, da bo začetek nedeljskih predstav v Operi in Drami vselej ob 17. uri, kadar se bo vršiia samo po ena predstava. Ce pa bosta dve prefistavi, bo začetek vselej posebej objavljen. OPERA Petek. 13. oktobra: Zadrto. Sobcta, 14. oktobra, ob 18: Faust. Izven. Cene od 60 lir navzdol. Nedelja, 15. oktobra, ob 17: Manon. izven. Cene od 60 lir navzdol. . * Ch. Goun<>d: »Fau^t«. Opera v p>etih dejanjih. Po Goetheju napisala J. Barbier in M. Carrč. Osebe: Faust — čuden; Mefisto — Popov; Margareta — Vidalijeva; Valentin njen brat — Janko; Marta, njena soseda — Golobova; Siebel, štulent — Bu-kovčeva; Wagner — Dolničar. Valburgi-na noč: solo plešejo: Bravničarjeva, Jap-ljeva, Remškarjeva, Kiirbos, Pcgačar, Br-carjeva in Zelenikova. Sodeluje ves baletni zbor. — Godi se v začetku 16. stoletja. — Dirigent: D. Zebre. Režiser: C. Debevec. Koreograf: inž. P. Golovin. Scena: inž. Franz. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PETEK, 13. OKTOBRA 7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—97: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini. 9.—9.10: Poročila v nemščini. 12.—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.: Salonski orkester vodi A. Dermelj. 14. do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.: Zvoki iz operet — Radijski orkester vodi D. M. šijanec, sodelujejo: sopranistka Janja Baukart-Strle in tenorist Anton Koren. 17. do 17.15: Poročila v nemščini in slov. 17.15 do 18.15: / Popoldanski koncert. 18.15 do 18.45: Kmečki trio. 18.45—19.: Iz našega leposlovja — Emilijan Cevc bere odlomek iz- svoje novele »Cecilija«. 19.—19.30: Komorni zbor. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45-—20.: Prenos branja članka ministra dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.—20.1$: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Goriški slavček — zvočna igra ob stoletnici rojstva Simona Gregorčiča; izvajajo člani rad. igralske družine, vodi inž. I. Pengov. 21.15—22.: Ples v mesečini. 22.—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—24.: Prenos osrednjega nemškega sporeda. Soloklov »Kralj Oidipus« v Sovretovem prevodu Kot drugi zvezek serije Svetovno slovstvo v znani zbirki »Cvetje iz domačih in tuj h logov« (založba Dcužba sv. Mohorja v Ljubljani) je izšel Sofoklov »Kralj Oid pus« v n o-vem prevodu Antona S o v r e t a. Tako se je Homeru. ki je začel navedeno serijo, pridruži v slovenitvi istega prevajalca se Sofo-kles 9 svojim najbolj znanim delom, tragedijo, ki je s tem doživela četrt slovenski prevod (1. Omerza 1917. 2. Sovre 1922. 3. Albrecht 1941, 4. Sovre 1944). Ta izdaja Sofoklove nesmrtne pesnitve ie najpolnejša med vsemi dosedanjimi: Poleg Sofoklove podobe, kakor nam je ohranjena z antike, imamo v nji obširen :n temeljit uvod iz kompeteutnega peresa prof. Sovreta. ki obravnava najprej grško tragedijo nasploh, in sicer njen nastanek in razvoj. ureditev gledališča, značaj igralstva ;n odrske tehnike pa klasično obl"-ko tragedije, nato pa prehaja k trem mojstrom antične žaloigre: Aishilu, Sofoklu in Eur pklu. in ee v tretjem delu nadrobno bavi s »Kraljem Oi<£-pom«. Pisec natanko razčlert.ia snov. zgodbo in temeljne misli te tragične pesn"tve, tako da odpira dijaku, pa tudi vsakemu drugemu po-zomejšemu bralcu prepotrebne globlje poglede v ta krasni cvet antične dramatike. Drugi sestavek v knjig je iz pereaa mladega klasičnega f Hologa dr. J. K a s t e 1 i c a »Antična tragedija v slovenščini«. Piscu je izhodišče anteni motiv v Prešernu, odnosno Prešernovo iskanje najbolj ustrezajočega matra za slovensko romantično tragedijo, nato pa prikazuje dosedanje prevode giških tragedij v slovenščino: Valjavčevega, Peru kovega, Omer-zove, Bradače ve, Golarjevega, Albrechtova in Sovretove. Po tem pregledu sklepa pisec: »Bodoče naloge so jasne: Prevajalec si mora poiskati s pomočjo slovenske moderne Irike od Župančiča dalje normo za svoj prosti me-trum, ki ga bo lahko pesnirko upravičeno uporabil za zboiske dele tragedije. D:aloge mora prevajati v blanc versoi. Drame ne sme delit v dejanja; scemčne opazke naj bodo shakes-pearsko kratke. Skrbeti mora za bo'jše uvode, kot smo jih inv.-li doslej. Izbrati mora važne tragedije. Pogrevamo predvsem A;shilovo Ore-stijo še enkrat :n njegovega Zvezanega Pro-metea: Sofoklovegi Oidipa še enkrat in njegovo Elektro; Euripidovo Alkestido. Tauriško Ifigen-jo in Bakhe. Ta del knjige 'zpopolnju-je še pregled slovstva, kjer beremo tudj dve znameniti definiciji tragedije: Arstotolevo "'n Wilamowitz-Moe'.lendorffovo. Kakor že omenjeno, je A. Sovre »Kralja Odipa« na novo prevedel, kar pomen-; g'ob-lje segajočo revizijo njegovega prejšnjega pfe-voda, ki je bil že sam na lepi višini. Odpravljena je tudi delitev v dejanja, k-; so bila an-t;ki neznana. Strokovna kritika bo lahko primerjavo teh dveh Sovrčtovih prevodov iste tragedije prispevala zanhrtv in poučen delež k problematiki prevajalstva. Ob koncu je pre^ vajalec dodal najpotrebnejše opazke. Želeti bi bilo, da b* dobili v tako urejeni '-zdaji še druge prevode iz antičnega slovstva. Vsekako je A. Sovrfe z dosedanjimi svojimi prevodi »feodoč-m prevajalcem pokazal višino, pod katero zdaij ni (Vlo) več mogoče stopiti« (Kapelic). To veljaj tudi za naše izdaje klasikov! Utrinki Kako nizkega rodu so v časi vzvišene besede! Kdo se spomni, ko 'zgovarja z vsem spoštovan i eni besedo tragedija, d;i se v nj: skriva — kozci? Tragiki so narrreč dob;li ime po grikem tragoi. kar pomen; kozli, ker so pevvi d:cn:z jskih obrednih spevov — nastopali v koz ovskh kožah. Beseda trsg:čen p« je dobila in ima še prav posebej v sedanjih časih vzvišen in plcmen t przvok. Zares, včaa se iah- hko tudi besedo sramujejo svojih prednikov! * Prjatelji dobrega sloga so se nedvomno že pcmucSilj pri vprašanju, zakaj je tako težko zadeti preprost in vendar ne vsakdan j« slog. Vprašanje se pojavlja vedno znova !n sodi med najzanimivejše probleme slovstvenega stila. Značlno je namreč, da mlad p:satelj, posebej še esejist al- umetnostni teoretrk m kritik piše sfeoraj praviloma v težkem, zamotanem slogu in ga zabaše s sanrmi absitraktni-nim; pojmi, malo rabljenimi tujkami m pod. Tak način pisanja ni samo posledek tiste m;-selne nejasnosti m pojmovne preobteženosti, ki se po navad: kaže pri mladem človeku, marveč je tud: izraz njegovega pomanjkljivega obvladovanja rahločutnega instrumenta, k; se imenuje stil. Gotovo je stil piščeva osebna značilnost. Toda nihče se ne rod kot dober stil:et; rodi se samo z večj'm ali manjšim »posluhom« za jezik in njegove ritmične -n melodijske sposobnosti. Pot do svojega osebnega st:la si more pisatelj trudom« krčit m najprej posekah nekako stilistično goščavo, preden doseže preprostost, jasnoet in skladnost svojega osebnega izraza. Preprost stil je pri mladem človeku, pravi F. X. Salda, pre-vaia in aeeporazumljenje; zgolj vljudna bese- da za zoprno stvar: za duhovno in izrazno revščno. Prav i preprostost, .sklepa pravilno Sa da, je bog stvo; ona zgoščuje in izkorišča mnoge življenjske in umetniške skušnje, pa tud: premnoge zmote in napake. Zaradi tega si pridobi velk del pišočih !jud: šele pozno, prenekikrat stoprav na stara leta. tisto očarljivo ejjosobnost, povedati vsako, tudi n3jglobljo m sel ali najosebnejše čustvo preprosto jn kristalno čisto. Mnog5 pišoči ljudje pa sploh nikdar ne dosežejo tega razvojnega vrba. * V na5em času. ki je v nekem stnisJu doba m'adijie. le preradi porabljamo, da so v življenju stvari, ki j h doseže človek samo z življenjskimi skuiji j a ni in da ne more le-teh nadomestiti še tolikšna mladostna impulziv-nost in gorečnost. Kos člove^ce tragke je tudi v tem. da pravilno spoznamo m dogledamo mnoge 6tvar šele tedaj, ko nimamo več časa, da bi sn popolnoma preuredil: življenje: spoznanje velikih osnov življenjske umetnosti je krona, ki brezkoristno krasi samč sive glave. Vse dotlej pa velja.stara modrost, da se iž zmot uč:mo živeti in ko se za silo naučimo te umetnosti, nam mrzli glas v naš-' notranjosti šepeče. da je prišla vsa modrost prepozno za ta svet; kar j© imamo, je dobra samo za večnost. • Človekova velika prednost pred ostaFmi bitji je tudi v tem. de je človek v večnem nastajanju, medtem ko eo ostala naravna bitja potem, ko dovrše dani razvoj, zase res dovršena m zaključen«. T« odtka je posledica človeške duše, ki ni po&rržena naravi, marveč je nji nasprotna tria; duš« pe nikjer v zvezi 8 telesnostjo ne najde miru, zato tud; ne tiste dovraitve in ustaljenosti, Id je vsaj do neke mere dana snovi. Zategadelj ljudje kot ljudje — ne kot orgamzm — večno nastajamo, zato je za nas lahko vsako jutro novo rojstvo, zato nam svetla neskončnost duše lahko neprestano odkrVa in odpira nove, včasi celo neslutene možnosti. Od našega duha, tega vodje v orkestru naših notranjih sil. je odvisno, alf in kolko umemo izkoristiti možnosti večnega nastajanja. Toda mi smo tisti, ki si moramo z osebnm hotenjem in zavestnim trudom vtisnit' neke oblike, mi 9 lahke priborimo :n z vztrajnim prizadevanjem izsilimo od lastne narave to, da smo dobr; zakaj dobrota nikakor ni samoumevni dar narave, marveč je uravnovešeno stanje naše Aiše. Zato šele zavestno postajamo to, kar smo :n kar naj bomo. * Knjige. Tsto neugnano mikavno vprašanje: Knjige ali žVljenje? Kdo ga stav-, v tej oblik"? Tisti, ki se ni nikol: dokopal do bistva čtiva. do njegovega pravega smisla. Mar v knjigah ni življenja? Toda to življenje je zgoščeno, kondenziiano kakor kak kemičen prepirat, iz katerega je bilo 'zločeno vse od-večno; to, kar je ostalo, je samo najpotreb-nejša snov. Seveda takih substaneionalnib knjig n- veliko, vendar jih je še vedno toliko^ se j'Ti človek vse življenje ne načita. Te dni sem bral v Descartesovem »Discoura de la mčthode«: Prebiranje dobrih knjig je kakor pogovor z najboljšem', ljudmi preteklih stoletij, ljudm\ ki so njih pisci, in še ta po-gsvor je tako pripravljen, da nam odkrivajo samo svoje najboljše mial'. Mar naj se človek, t mu očitajo gorečo ljubezen do knjig, sramuje takih razgovorov m vidi življenje v tistem vsakdanjem čvekanju, le ga je toliko y družbi? ŠPORT Pred dobro mednarodno tekmo V nedeljo popoldne: KAC-Rapid (Celovec) — Hermes na stadionu v Šiški Daleč, precej daleč nazaj bi morali pregledati v kronološki pregled pomembnejših nogometnih dogodkov v Ljubljani, ki bi bili zclružeir z gostovanjem tuiega moštva, tako da je naše občinstvo, ki je še ostalo zvesto aktivnim prijateljem okroglega usnja,'' malone »pozabilo«, kaj pomeni mednarodna tekma.m kakšne posebne privlačnosti ima za gledalca — razen velike verjetnosti, da v goste praviloma nikoli ne prihajajo šibkejša moštva — tudi zavest, da se na igrišču danes merjo z nasprotnikom. Id ima sivoj sloves daleč v vna-njem športnem svetu. Leta in leta — prav gotovo pa ne zadnja tri leta in pol — Ijub-ljansk nogometaši med svojimi tekmeci na zelenem polju pTed očm domačega občinstva — niso imeli izbire razen med klubi in društvi iz najbližje okolce, v glavnem prav za prav samo onimi iz sosedne ulice. Ta praznina bo to nedeljo prekinjena ... Agrlnim de'avcem pri ŽSK Hermesu, k je v minulih tednih -zvedel — in niti ne s preslabim obračunom — dva nastopa na koroških ;griščih, je uspelo pridobit' gostitelje — najprej kombinacijo KAC - Rapid iz Celovca in za njo še enajstor co beliaškega športnega društva (Villacher SV1 — za obe povratni tekmi na našh tleh. Prvo tako povratno srečanje nas čaka že to nedeljo na Hermeso-vem stadionu v šišlr. in siicer proti dobro vipranim nogometašem iz obeh vodilnih celovških klubov (KACa in Ranida). Kakor znano. so Hermežani — nekoliko al- precej oja-čeni z igralci Ljubljane — v tekmi na celovških tekmah dosegli lep moralni uspeh, v številkah pa se je dvoboj končal neoporečno s 3:1 v korist Celovčanov Kr;t:ke o poraženih so bile kljub porazu nadvse laskave in večina glasov onih. ki so tekmo videli, se je ujemala v tem. da sta bila nasprotnika najmanj enako vredna, igra pa da je b:la vredna mednarodnega imena. Že teh nekaj pripomb dopušča sklepati, da bo nedeljska revanaa res dobra ponovitev prvega srečanja, za čigar izid so dane razne možnosti. In ta okoliščina daje nogometom konkurencam posebn- čar. ki je bil v dosedanjem ozračju na ljubljanskih igriščih silno medel n zmerom medlejši. Za prireditev vlada v najširš:h športnih krogih izredno zanimanje. Prav posebno velja to seveda za prijatelje nogometne igre iz najnovejše in tud že polpretekle dobe. saj bo to po štirih letih prva tekma ljubljanskega moštva z nogometnim nasprotnikom izven domačega okolja Tekma med KAC-Rapidr,m in Hermesom bo — seseda ob vsakem vremenu — ob 1'5.15 na Kermesovem stadionu v š šk: V predtek-mi bosta od 14.1 ^ dalje igral' mladini Her-mesa in Mladice za točke v domačem nagradnem turnirju. Tek;m i enakim naslovom bosta tud: na "stem :grišču v dopo'danskih urah. m sicer ob 9.30 med Iztokom in Žabiakom ter ob 10.30 med Liubije.no in Korotarom Vstopnice za tekmo se prodajajo vnaprej, in sicer od danes dalje v knu »S ogi« Prre-iditelji opozarjajo n:er°.sente. naj piedvsem pohitijo z nabavo vstopnic za sedeže na tribun"'. ker je števla omejeno in poznejšim že- Nadomestilo za šipe KGben večer, ko legamo k poetku ne vemo kaj nas čaka to noč Ne bojte se. nočemo vas plašiti, saj strah k ničemur pametnemu ne pomore. Treba pa .je Ljubljančane venomer opozarjati. da izvršijo vse t »t o kar za primer nesreče zahteva protiletalska za-ščita. »Pripravljen biti — to je vse!« se glasi že staro pravilo, ki velia prav posebno za darrdanašme letalske na pade Verjemite da bi bili Ljubljančan' že s tem hudo prizadeti ako bi se pn vsakem letalskem napadu zaradi eksplozije bomb razbila stekla v okenskh okvirih Ze zda: -t treba pomisliti kaj \y storiii v takem primeru Možnost nabave novega stekla je zelo majhna Treba bo torej okenske okvir** zapret z epenko z deskami ali podobnim K ter, u vas opozarjamo da lepenke ali de>k je zabijate n a okvire na notra nji strani temneč na zunanji, kier ni kljuk, ki bi oviraie tako zadevanje okenskih odprtin. S takšno pravilno namesttvijo kartona aii desk bo tudi doseženo, da dež ne bo zamakal sob. ker se bo deževnica odtekala na zunanji strani okna. Toliko danes v prem slek sastran šip. Vsak večer, ko ležete k počitku, pfeudarite to in ono reč kaj bo kazalo storiti v primeru letalskega napada m no njem Še enkrat: pripravljen bit' — to je vse! * * * Ali veste, kako je ravnati % ročno brizgaJ-nico, gasilsko metlo in kako se gasi s peskom? če niste, skušajte dobiti zadevna navodila, izvežbajte sel Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znamo uporabljati. Ijam te vrsto ne bo mogoče ustreči. Na dan tekme bodo na igrišču poslovale tri blagajne, tako da ne bo preveč čakanja in bodo obiskovalci lahko brez zamud in zadreg vstopat na igr.šče. h sodne kronike V 10 dneh je izvršila 5 prevar * Ljubljana, 11. oktobra. 25 letna služkinja Marija Osredkarjeva ae je v torek zagovarjala pred malim kazenskim senatom, ker je bila obtožena, da je cbrtoma izvrševala prevare. Ko so jo letos 20. julija izpustili iz policijskih zaporov, kjer je bila zaprta v družbi z drugimi zaporniki, je napisala za svojce nekaterih teh zapornikov pisma, kakor da bi jih napisali oni sami. V njih jih je prosila, naj ji izročijo razna oblačila, denar in živež, ki jih bo po svojih zvezah spravila v zapore. Osredkarjevi so se prevare v vseh primerih posrečile. Dne 21. julija ji je neki inženir izročil za svojo zaprto zaročenko oblek, perila, toaletnih potrebščin in živil v vrediiosti 30.000 lir. Naslednjega dne je Osredkarjeva dobila pri drugi oškodovan-ki živil za 3000 lir. Dne 25. ji je mati neke zapornice izročila dve klobasi v vrednosti 120 lir. Na podoben način je kasneje izvabila od dveli oškodovancev še druga živila in kose oblek. Osredkarjeva je vse izvabljeno blago razprodala, nekaj pa ga je darovala svojim znankam oziroma ga pridržala za sebe. Vsi listki, s katerimi je prevarila oškodovance, so bili zelo rafinirano napisani. Večina oškodovancev je dobila zaradi uspešne in nagle preiskave svoje stvari vrnjene. Nekaj škode vendarle trpijo. Nekateri so se pridružili kazenskemu postopanju kot zasebni, udeleženci, drugi so terjanje odškodnine opustili. Obtoženka je vsa dejanja priznavala. Skušala je zbuditi usmiljenje pri sodnikih s svojim težavnim življenjem v preteklosti. Mnogo si je pa pokvarila svoj položaj, ker je trdovratno tajila, da bi bila ored 3 leti že kaznovana zaradi vlomne tatvine. Sodniki so si takoj pribavili zadevni spis in jz identitetnih podatkov je izhajalo, da ni nikake pomote. Po kratkem posvetovanju je bila Osredkarjeva obsojena po obtožnici na 1 leto in pol robije in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let. Njen branilec je prijavil revizijo in priziv. Odgovornost za popadljivega psa Posestnica M. ž. je bila obtožena pre-. krška po § 391. Dne 30. aprila je njeu pes ovčjak mešane pasme ugriznil Stano L. pod kolenom, ji strgal plašč in telesno perilo. Stana se je morala dalj časa zdraviti. Preiskava je ugotovila, da pes ni bil stekel. Zahtevala je samo za bolečine 5000 lir, precej tudi za škodo na obleki, perilu in za zdravljenje. Oškodovanka je izpovedala, da se je dotič-nega večera mudila v družbi z neko prijateljico pri vrtiljaku na Kodeljevem. Okoli 8. je šla čez most, da bi se odpeljala s tramvajem. Z nekega dvorišča v bližini, ki je bilo odprto, je pritekel pes volčjak, jo ugriznil in se nato zopet naglo odstranil na dvorišče. Na pomoč ji je pritekel nek domobranec, ki ga je pes baje prav tako napadel. V obrambi je domobranec segel po orožju in psa ustrelil. Obtoženka in priče so izpovedale drugače. Pes je bil čuvaj in ves dan priklenjen. Zvečer so ga spustili z verige, da se je nekoliko zletal po dvorišču. Pred tem so vrata zaprli. To su storili tudi predmetnega večera in jim je nerazrešljiva uganka, kako je pes prišel z dvorišča. Mnenja so bile, da ga je moral kdo ščuvati in mu odpreti vrata. Pes ni bii popadljiv. Na vratih so sicer imeli svarilno tablico, toda bila je pribita že pred 10 ieii, ko so imeli za čuvaja velikega psa beruardinca. Pred okrajnim sodnikom je bila obtoženka obsojena, ker je bil sodnik mnenja, da Mi dovolj zavarovala, psa. Kazen je bila denarna, pogojno za 1 leto. Oškodovanki je sodnik prisodil blizu 400 lir za bolečine in zdravljenje. Zoper sodbo se je obtoženka prizvala. Včeraj so bile na prizivni razpravi ponovno zaslisane obtoženka, njena sestra in oškodovanka. Slednja je zanikala, da bi bila v dru&ro moških in je trdila, da je isti pes novembra ugriznil že nekega njenega znanca, ki zadeve ni prijavil in ni terjal odškodnine. Domobranec je pritekel na pomoč na njeno vpitje. Obtoženka je izpovedala enako kakor na prvi stopnji. Pes dotlej še ni nikogar napadel. Kadar je bil spuščen z verige, je bilo dvorišče vedno zaprto. Sodniki so odločili, da se sodba prvostopnega soaišča razveljavi in obtožensa po S 259 oprosti obtožbe, ker psa volčjaka ni tako zavarovala, da ne bi bil nevaren. V utemeljitvi je sodišče ugotovilo, da je bistveni znak prekrška po § 391 starega avstrijskega kaz. zakona o prekrških, da so lastniku nevarne lastnosti psa znane. Priče so iz-po.edale, da obtožen-ki pcpadljivost njenega psa ni bila znana in je tudi sicer napravila vse, kar je bilo v njenih močeh. Kazenska krivda zato ni podana. Mati oglasi Službo dobi DOBRA SOBARICA in lllcaxica za privatno stanovanje. dobi takoj službo. Plača dobra. Gostilna »Mrak« Ri.naka 4. 27030-la SLUŽKINJO z» hišna dela sprejmem v službo. Plača in hrana dobra. Lepodvorska 34. 27031-la FRIZERKO dobro s prvovrstno plačo. sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27061-la FRIZ. VAJENKO sprejme salon »Jožica«, Breg-Novi trg 1. 27027-44 Prodam BICIKELJ za trgovino, s prtljažnikom spredaj, naprod.ji. Škafar Peter, mehanična delavnica Borštnikov trg. 26648-<; LEPO KITARO novo. prodam Languso-va 22 26836-u MOŠKE ŠKORNJE št. 42. moške nizke čev Ije št. 42. prodam. Po-^ve se v trgovini z zelenjavo Mestni trg 12. 26970-6 MOŠKO in damsko kolo ter ';>!&-go za moško obleko s podlogo prodam. Rimska c. 2-ni. vrata 20. 26971 6 KOVČEG usnjen 65x40x18 ct,, odlično ohranjen, ugodno prodam. Na ogled iz prijaznosti v parfumeri-ji Venus. palača Bate. 26975-6 ZIMSKI PLAŠČ predvojno blago, skoraj nov par damskih garnl-tur ln črnn taft svilo ugodno prodam. Stari trg 28-1. desno. 26976-6 PRODAM vitr;no Biedermayer ter nekaj starin. Ogled od 12. do 2. ure. Frsnko-pan ska 21 II 27002-6 JEDILNI PRIBOR nov. za 6 oseb »Beren-dorf-rostfrei« prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled od 9. do 12-ure 26991-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, avtomodel. samo parkr.it rab'jen. pro dam. Resi jeva 30. preko dvorišča. 26992-6 BLAGO za damski plašč, temno modr.o (najboljše predvojno blago) ter nekaj metrov rož-.ste svile za obleko, prodam. Ogled dnevno od 12. do 15. ure. Celovška c. 49-1. 26995 6 ZA DEKLICE 4—7 let prodamo lep je senski in zimski plašček s kapico, snežke št. 29, skoraj nove visoke ln nizke čeveljčke št. 27-29. Ogied: Povšetova ul. 33a (Kodeljevo). 27008 6 PRODAM FLANELO nekaj metrov, sivo črta-eto, par kosov komblnež garnitur, blago za mo-žke srajce in Za damski plašč. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 26989-6 RJAVE SALONARJE ženske, kombinacija semiš in usnje. št. 36 in pol do 37 predvojno blago, malo nošene, pro dam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26967-6 NALIVNO PERO Mont Blanc. prod a. m. — Ogled od 11. do 14. ure Naslov v ogl. odd. Jutra 26966-6 DAMSKE ČEVLJE črne. št. 37 nove. ugodno prodan-:. Ogled od 12. do 15. ure. Celovška c. 491. 26996 6 SMOKING popolnoma nov t naj bolj še blago) za srednje veliko postavo, prodamo ugodno, po zmerni ceni. Ogled: Povšetova ul. 33a (Kodeljevo). 27009-6 MOŠKE ČEVLJE skoraj nove. št. 44-45. gnloše. usnjene gamaše. ugodno prodamo Ogled Povšetova ulica 331 — Kodelievo 27010 6 ZA DAMSKI KOSTUM prod.vro ugodn0 novo čmo moško obleko — (smoking) Ogled: Povšetova ul. 33a (Kodeljevo) 27011-6 FLANELO nekaj metrov, roza. belo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27013-6 PRODAM radi ^gramofon Siemens, 6 cevni z mag. očesom, manjšega forma.ta. poslednji model, skoraj nov Tržaška. fi. 24-1. 27014-6 RADIO Orion zadnji model ter 1 prvovrsten 5 cevni — mali format — naprodaj. Milčinskega 8. 27018-6 GLOBOK VOZIČEK z ž:mnico. dobro ohra njen. predvojni material prodam. Florjanska 38,— dvorišče. 27025-6 PRODAM malo rablien štedilnik za vzidi vo. plišflst plašč z* močno postavo 3. m "claga za moški ali ženski športni plašč in eno stanovanjsko leseno hišico. Poizve se Nunska ul. 3-T. Juvan. 27026-6 ŠIVALNI STROJ znamke Pfaff. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra . 27028-6 ŠIVALNI STROJ Singer in dlvan. dobro ohranjen. proda.-n. Cankarjevo nabr. 15. 27034-6 PPODAM 50 kg alabarber mara. Poizve se: Bežfgrad 19. Orel. 27038 6 RADIOAPARAT prodam. Ogled od 17. ure dalje. Naslov r ogl. odd. Jutra 27039 6 OTROŠKE ČEVLJE št. 33. visoke, rjave z dvojnimi podplati, prodam. Dalmatinova 3 — -Gentleman« 27040-6 oooo^xooooooooooooeooooooooooooooooooorx»yCenfer< 27019-23a OPREMLJ. SOBO poseben vhod. iščerr. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plač-m na-prej«' 27021-23a PREDMETE Bmetmške vrednosti, kupu je m prodaia trgovina »Umetnost« Kolodvorska 30 '4873-37 IZGUBILA SEM med alarmom od Alek sandrove c. po Bieiwei-sovi cesti d<^ Uniona otroški go.izer Pošten najditelj naj ga odda p»oti nagradi v ogl. oddelku Jutra. 26977-37 PETELINČEK Je tiil na.iden. Lastn k ga dobi Bleiveisova 34. 26982 37 MOŠKO ROKAVICO temnosivo. usnjeno, desno sem izgubil na pokopališču ali no Linhartovi cesti. Vrniti proti nagradi 100 lir inž Bla-Kanje. Pražakova 8 1. 26985-37 DAMSKO URO sem izgubila od Sv. Petra c. do vojašnice Poljanska ce<:ta. Pošten mjditelj naj jo odda v ogl. odd Jutra. 26993-37 GODEC FRANJA naj takoj pusti svoj sedanji naslov v ogl. odd. Jutra zaradi stanovanja ped »Godec. 27006-21 KROJAČI. ŠIVILJE! Poučujem krojno risanje. Informacije dobite pri Knafelj. G-afika« — nasproti kolodvora. 27020 37 IZGUBILA SEM 11. t. m. od Tižaške c. 81 do ure pri Rimski cs-ti 2 mladinski dodat ni nakaznici uo alarmu. Prosim najditelja da jih odda' proti nagradi na Tržaški c. 81. pri KraV-car Ignacij. II. nadrej, na Fi sk \ pravi, da je tam gradil velik jez n čo/ive, mnogo pustolovščin. Zdaj pride v Berlin.« »Tako!« Njen glas je bil doce a nebriže.i. »Namestitve išče. Našel jo bo ahko. Domnevam, da se misli tu stalno nase. ti.« »Z ženo in otroki, kakopak.« »Ne. Roza. Ostal je samec, tako da ga še lahko dobiš, če hečeš.« S tem se le h^tsl pošaliti, a vmes je zazvene o nekaj prikritega. ' »Prav nič ne zavidam tiste, ki ga dobi« je bil trdi težki odgovor Pogledala ga Je in oi* je pogledal njo. Ob;> sta začutila, da jima je na misli temna ura, v kateri je Tomaž Malten izda] dekle, ki mu je zaupalo in se zanašalo nanj. V tem spoznaniu sta obmolknila. Sredi njunega mo'ka se je zdajci oglasila avtomobilska troblja: Roza je poskočila in planila proti vratom »Ahim prihaja z otrokoma!« Res je bil on. Vso naslednjo uro so imeli opravka z malima bolnikoma, s preiskavo poročilom b kratikimi navodili. Sicer je bilo doma v dečjem zavetišču vse v redu, in tudij tema dvema ni bilo kdo ve kaj Hudega se ni bilo bati. »Bolje zaman kakor prepozno,« je rekel Ahim Burger ko so spet sedeli v profesorjevi. delovni Sobi; »Vsekako smemo biti se- stri Renati hvaležni, da me je že opoldne opozorila na sumljive pojave. Tako smo lahko za časa ukrenili, kar je bilo treba.« »Da, res je! Hvala vama obema!« R-^za jima je pokimala. Mahoma #pa se je zdrznila in pogledala okrog sebe' kakor bi bi'a še.e zdaj opazila, da nekoga manjka. »D;, ali — kje je Cilika? Zakaj Ciliike ni tu? Ali mar — ali se. mar ni vrnila?« ' »O, pač, pač!« jo je sesti a Renata h:1ro pomirila, in Ahim je zaklical: »Nič ne skrbi. otrok je našel pot domov, pa še hitro.« »In ni prišla z vama?« »Gospodična je bila pač trudna,« je rekel s podsmehom,"v katerem je zvenela pritajena zamera. »A to smo menda vsi,« je dodal. »Zaslužili smo si nekaj uric dobrega spanja. Jutri se vidiva, Roza. kaj ne?« Pomolil ji je roko. Roza mu je segla vanjo in ga vprašujoče pogledala. »Da. kakopak, saj prideš na kosilo, kakor po navadi ob nedeljah?« »V domu bom dopoldne zanesljivo. Saj veš. da se moram prepričati, ali je vse v redu.« Pozdrava za Ciliko ji ni naročil • Cilika je poskočila, ko je mahoma pj« nila po sobi svetloba in je lestenec zažarel. Roza je bila obrnila stikalo. Vitka in ravna je obstala sredi sobe, slekla rokavice in jih vrgla v kraj. Nekam ogorčeno in začudeno so ji oči obstale na mJajši sestri: »Nu, veš Jcaj, Cilika?« _ naročite se na romane DOBRE KNJIGE1 iiiuwiaw!iiiiiwi!iiiiiiifflffli.i^iiii: iil 1 i lili |||NiMiliMMW a,;. S, f Utrujena od težke življenjske poti je legla k večnemu počitku naša predraga žena, ljubljena mamica in sestra, gospa . roj. ŠEME Pogreb zlate pokojnice bo v soboto, 14. t. m. ob uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k 3v. Križu. Ljubljana, 12. oktobra 1941. Globoko žalujoči: AVTE, soprog; SMILJANA, NADA, CVETKA, hčerke; ALBINA ŠEME, sestra in ostalo sorodstvo m t Globoko strta nad krutim udarcem usode naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je umrl ljubljeni mož in očka, gospod Dr. Ivan Merslavič višji svetnik, še! rac, odd. dir. drž, žel. K zadnjemu pokoju ga spremimo v soboto 14. t. m, ob %16. uri z Zal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, Kapela, Maribor, dne 12. oktobra 1944. Globoko užaloščeni: MARICA, žena s hčerko M D O, MICULINIČ PAVLA, rojena KKULC, nečakinja za odsotno sorodstvo Dekle se je vzravnalo v naslanjaču in si pometo oči. oslepljene od žarke svetlobe: »O, ti si Roza?« je zajecljala. »Kaj pa je?« »Tako bi vprašala tebe. Sediš tu v naslanjaču in spiš, mirno in zadovoljno drem-Iješ, ko je vsa hiša polna skrbi.« »A tako.« je rekla mlajša, ki se je bila zdaj povsem opametovalo, »zastran bolezni misliš. Kaj je res tako hudo?« »Bog ne daj, da bi bilo še huje. Medve z Martko sva se odpeljali naprerj, in Ahim je pripeljal še dva otroka.« »S sestro Renato, kakopak.« »Da, s sestro Renato, ker si ti rajši ostala doma.« V njenih besedah je bil rahel očitek. Cilika ga je razločno slišala, zato je našobila ustnice in trma se ji je vnovič zbudila: »Sestra Renata zna to prav dobro, vsekako bolje od mene. sestra Renata je vzor in zgled, kaj pa sem jaz proti sestri Renati?«' »Cilika?« Roza, ki je bila ta čas odložila klobuk -in plašč, stopila k svoji pisalni mi2a ter preložila nekaj papirjev in pisem, se je okrenila in z dolgim pogledom premerila sestro: »Cilika. kaj pomeni vse to? Sama veš, koliko je sestra Renata vredna za nas.« »Da, vem. in če ti ne govoriš o tem, mi pove Ahim. Sestra Renata želi, gospod doktor mora ubogati.« SrhrLftieiUii • Urejuje: Davorin Ravljen — FOt dM Ronsortlnra »Jutro« ate Verlag - Za Pran Jeraa — Fttr den konzorcij »Jntra«' kot Izdajatelja; Stanko Vlrant — Fto »Narodna tiskarna A G* als OrncksteOe — Za »Narodno tiskarno i kot InaeratenteO veraoturartlicb . Za tnseratnJ oddelek odgovarja: ijubonalr Voiči£