P*štnina plačana r gotovi ni. ŠTEV. 66.
V LJUBLJANI, sreda, 24. marca 1926.
LETO III. Posamezna številka Din 1'—.
NARODNI DNEVNIK
liiLaia wak dan opoldne, izvzemsi nedelj 1	in	praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po ‘ posti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
visen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po terifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka
za odgovor.
Račun pri poštnem tele uradu štev. 13.983.
■■J
waMuw»
Slovenski gospod.
V vedno večji pavperizaciji Slovenije j je skoraj smešno govoriti o slovenskem i gospodu. Toda čim večja beda, tem višji : cilj in zato objavljamo besedo o sloven- j skem gospodu.
Najsrčnejša želja slovenske matere je bila nekoč skoraj brez izjeme, da posta- j ne vsaj en njen sin — gospod. In če se ji je ta želja uresničila, potem ni bil dan nove maše samo za njo najsrečnejši dan, temveč praznik za vso faro. Blaziranci po mestih so se tej lepi želji slovenske matere sicer dostikrat posmehovali, toda zasmeh so zaslužili pravzaprav le sami, ker niso doumeli lepote žrtve, ki je bila zvezana s to željo.
Vse kar je 'imela mati, je dala za uresničenje te svoje želje. Iz čiste mate- j finske ljubezni je žrtvovala vse, da postane njen sin gospod, da se mu bo dobro godilo. A obenem, da bo gospod, ki ne pozabi na narod, iz katerega je izšel, temveč, da mu bo vodnik in res pravi prijatelj, ki bo skrbel ne samo za njegov materielni, temveč tudi za njegov
duševni blagor.
In kdor pregleda zgodovino našega narodnega prebujenja in našega gospodarskega vstajenja, ta mora priznati, da j je gospod iz kmetske hiše upravičil na-de svojih starišev. Rešil je z zadrugami j nared iz T°k oderuhov, dal mu je kme- j lijake naobrazbo in z razširjenjem slo-v«nske knjige med narodom je omogočil, da smo bili na Ysem jugu prvi glede civilizacije in kulture. To je bila zasluga slovenskega gospoda, ki je ostal zvest svojemu narodu.
Splošen napredek naroda pa je omogočil, da ni postal kmetski sin samo duhovnik, temveč da so se mu odprli vsi poklici in da je mogel postati res gospod na vseh poljih. Želja slovenske matere je postala tedaj formalno anahi o-nizem, ker nismo mogli imeli samo duhovnikov, toda v svojem bistvu je ostala pravilna,’kakor je bila.
Najnadarjenejši sin rodbine naj po- ! stane gospod, toda ne gospod v tujem i zmislu, ki samo ukazuje nad narodom, ! temveč gospod v slovenskem zmislu, ki je vedno sin naroda in zato pravi voditelj naroda. Samo ta je slovenski gospod, ki je gospod predvsem zato, ker nosi vse dolžnosti voditelja in ki je voditelj, ker je najzmežnejši, najboljši,
najplememtejsi.
Kakor kapitan na ladji je slovenski gospod. Ko je- nevarnost naj večja, je on tisti, ki nosi vso pezo bližajoče se katastrofe in ladjo zapusti sele tedaj, ko je rešil vse druge. La je postal gospod, je zanj doprinašal narod žrtev za žrtvijo, reši nared, žrtvuje slovenski gospod U,di svoje življenje.
Slovenski gospod je plememtmk, ki
;:i Pridobiva spoštovanje naroda le s svo-t JO plemenitostjo, s svojim delom. In cilj slovenskega gospoda ni samo ta,^ da dvigne blagostanje naroda, temveč da dvigne tudi njegovo plemenitost, njego-v<> srčno kulturo. In tako je slovenski 'hteligent pravzaprav v istem zmislu Sospod, kakor si je želela to njegova kmetska mati.
To je ideal slovenskega gospoda, pa čeprav je ta ideal danes silno pozabljen. Toda v plemenitih srcih naroda živi dalje in naloga nas vseh je, da ta ideal visoko povzdignemo in da ga bo zagledala v vsej njegovi lepoti vsaj naša mladina.
Proč z vzgojo, ki uči mladino, da je prya skrb inteligenta, da se prikoplje do dobre službe. Za pravega inteligenta je samo ena služba sveta, služba narodu v večni zvestobi.
Toda samo taka služba, ki je dostoj-
Dragiša Siojadinovič proti Rade Pašiču.
AFERA SE BO NAJBRŽE MIRNO PORAVNALA.
Beograd, 24. marca. V vprašanju Radeta Pasica in Dragiše Stojadinoviča je radikalni član vlade izjavil, da se ta stvar obravnava v radikalnih krogih kot čisto osebna afera tem bolj, ker obe prizadeti osebi ne igrata nikake politične vloge v stranki in v nji tudi nič ne pomenita. Afera ne more imeti nikakega odmeva v politični situaciji, ker re v stranki želi, da se ta stvar reši pred sodiščem. Kdor je kriv, — in naj bo to kdorkoli —, mora izvajati zakonske posledice, a nikakor ne gre, da bi se na ta način škodovalo Onemu od največjih in najuglednejših državnikov. Mi tega ne smatramo za svoje vprašanje.
Kakor pa se doznava, stvar vendarle ni taka. Neka skupina radikalov se pripravlja, da predloži predsedniku radikalnega kluba Ljubi Živkoviču zahtevo, da se skliče seja radikalnega kluba, na kateri naj bi se razpravljalo o tem vprašanju, s katerim se rušijo naj večje avtoritete v stranki. Ako se gleda na prave intencije te afere, petem je prav verjetno, da pride do konflikta med Ljubo Jovanovičem in Nikolo Pašičem. Kakor zatrjujejo, gre vse prizadevanje za tem, da se afera za vsako ceno mirno reši. Ako bi prišlo do spora, bi doživel Ljuba Jovanovič poraz zaradi velike avtoritete, ki jo Pašič uživa v stranki.
V radikalnem klubu se je mnogo govorilo o tej aferi in Ljuba Jovanovič se je sestal včeraj z. več svojimi prijatelji. Sicer pa je bil Ljuba Jovanovič včeraj precej razburjen. Od ministrov ni bil včeraj dopoldne nihče v skupščini, kar se razlaga tako, da ministri namenoma niso hoteli priti v skupščino, da bi jim ne bilo treba dajati kakih izjav.
Glede afere Rade Pašič - Dragiša Sto-jadinovič je rekel neki prvak hrvatske
seljaške stranke, da je to sodni proces privatnega značaja ki nima nikakega stika s sporazumom. Mi nimamo pravice, da se mešamo v sedno stvar privatnega značaja. Na koncu koncev je ta afera vprašanje radikalne stranke in o njej naj ona diskutira. Kar se tiče vesti o nekakem ultimatu Radiča, je vse to popolnoma izmišljeno. Radič pride v Beograd, da sodeluje v narodni skupščini.
Beograd, 24. marca. Afera Dragiša Sto-jadinovič — Rade Pašič je izzvala veliko vznemirjenje v radikalnem klubu. Včeraj popoldne je imelo 41) radikalskih poslancev sestanek, na katerem so sklenili zahtevati, da se v treh dneh skliče splošna seja in da se na tej sejf razpravlja o tem vprašanju. Izgleda, da so ti poslanci sami Pašičevi ljudje. Eden od njih, J lija Mihajlovič, je bil po sestanku pri Pašiču in zahteval od njega, da skliče sejo. Sejo nameravajo sklicati izven skupščine in tam sklepati o stvari. Če bi se klub morebiti ne strinjal z odločitvijo, potem bi se ta skupina vzdržala od glasovanja pri proračunu.
Beograd 24. marca. Včeraj popoldne je Dragiša Stojadinovič podal izjavo, v kateri najodločnejše dementira, da bi bil kedaj šel k Joči Jovanoviču zaradi kake intervencije. Bil je samo enkrat pri njem po nalogu Nikole Pašiča zaradi nekega zaupnega posla. Ima pri sebi tudi list Nikole Pašiča o tej stvari. Kar se pa tiče prodaje tvornice cementa v Omišu, je bila ta prodaja sklenjena po ministrih in on jo je moral samo izvesti. Dragiša Stojadinovič pravi, da je na podlagi izjave Radeta Pašiča. ki je bila včeraj objavljena v »Politiki . vložil pri sodišču novo tožbo, da Rade Pašič dokaže svoje klevete.
Seja skupščine.
Beograd, 24. marca. Proračunska razprava se je nadaljevala včeraj popoldne ob 5.
Prvi je govoril Matafa beg Kapefano-vič o agrarnih prilikah v Bosni. Kritiziral je postopanje z begluškimi zemljišči, navajal je razne primere in zahteval, da se dado bivšim lastnikom kmetskih zemljišč druga zemljišča, čeprav bi ta bila slabše kvalitete.
Klerikalec Klekl govori o agrarnih razmerah v Prekmurju in ostro kritizira delo ministrstva za agrarno reformo.
Dr. Moser pravi, da je na solunski fronti sodelovalo okrog 30 tisoč dobro-voljcev, a danes jih je dvakrat toliko in še več in ti so dobili zemljo. Minister Pavle Radič: Jaz sem reikel samo 25 tisoč. Moser: Dobro, potem bi s ten: to vprašanje bilo rešeno. Dr. Moser govori dalje o krivicah, ki se gode narodnim manjšinam.
Radikal iz Bosne -Kosta Gujatič zahteva, da se čim prej sprejeme zakon b do-brovoljcih in da se njihova vprašanja končno rešijo.
Radičevec Jure Valčič veruje, da se bodo radikali držali sporazuma in ako je sporazum kaj pomanjkljiv, se bo to že lepo uredilo. Samostojni demokrati se neprestano bunijo in kriče, a so največ krivi mržnje med Srbi in Hrvati. Ministrstvo dela počasi, teda pravično. Takoj po vstopu radičevcev v vlado so radikali prenehali z batinami v Srbiji in s sporazumom so bile ukinjene batine tudi na Hrvatskem.
Seja je bila ob 9. zvečer zaključena in se nadaljuje danes ob 9. dopoldne z istim dnevnim redom.
AVDIENCE.
Beograd, 24. marca. Po Ninčičevi avdienci je kralj sprejel v času od 6. do 7. zvečer ministra Mišo Trifunoviča, ki je poročal kralju o raznih tekočih vprašanjih. Danes dopoldne izroči Miša Trifunovič posle dr. Ninčiču. Kralj je včeraj sprejel v avdienci tudi rumuhskega poslanika v Beogradu Emandija in patriarha Dimitrija.
no gospoda. Kakor je slab duhovnik tisti, i ki hvali iz želje po popularnosti greh, tako je slab sluga naroda, ki ustreza instinktom naroda, ki pade na stopnjo demagoga. Pravi gospod stori samo to, kar smatra sam za pravilno, kar je njemu v čast, kar je v skladu s plemenitnikom.
Nepoznan je danes skoraj tip slovenskega gospoda in v tem je jedro vsega našega zla. Ne po zvezah, ne po boga-
stvu, ne po prebrisanosti, ne, po duhovitosti je treba soditi slovenske voditelje, temveč samo po tem, če so slovenski gospodje. Kdor je s svojimi dejanji dokazal, da je res pravi gospod, temu sme narod brez strahu zaupati, ker zaupal bo plemenitiiiku, ki služi narodu, ki pa , ostane v službi gospod, sposoben, da | mu je voditelj.
I Slovenski gospod mora na plan, in j problem Slovenije je rešen!
Zunanje-politična debati v angleškem parlamentu.
London, 24. marca. Včeraj popoldne se je začela v spodnji zbornici razprava
0 angleški zunanji politiki. Razprava je potekala zelo burno. Govoril je L1 o y d G e r g e in ostro napadal Chamberlaina zaradi njegove neodločne in neiskrene taktike, s katero je upropastil zadnje zasedanje Zveze narodov v Ženevi in tako zelo škodoval miru v Evropi.
Chamberlain je v dolgem govoru branil svojo pelitko trdeč, da se je strogo držal sklepov vlade. Rekel je, da ni bilo med Briandom in med njim nobenega tajnega sporazuma glede dodelitve stalnega mesta v Svetu Zveze narodov Poljski. Nemčija sama je dobro vedela, da se njenemu sprejemu protivi Brazilija, na katero pada vsa odgovornost za neuspeh v Ženevi. Končno je izjavil, da poda ostavko, če bi mu parlament ne izrekel zaupanja.
Debata se bo najbrže še danes nadaljevala.
NEMŠKI PARLAMENT ODOBRIL POLITIKO LOCARNA.
Berlin, 24. marca. Včeraj je bila v državnem zboru končana debata o ženevskih dogodkih. Državni kaucelar dr. Luther je izjavil, da bo Nemčija še nadalje izvajala politiko Locarna. Vladi je bila izglasovana zaupnica z 259 glasovi proti 141.
DR. NINČIČ PODA SVOJ EKSPOZE JUTRI.
Beograd, 24. marca. Dr. Ninčič je sinoči prispel v Beograd v spremstvu svojega kabinetnega šefa in svetnika poslaništva Antiča in šefa tiskovnega oddelka Ivkoviča.
Dr. Ninčič se je odpeljal takoj h kralju v avdienco in mu podal svoje poročilo. Nato je bil dr. Ninčič v skupščini, kjer je posetil Pašiča. Proračun ministrstva zunanjih poslov pride na dnevni red jutri, v četrtek. Ob tej priliki bo podal dr. Ninčič ekspoze o svojem delu v Parizu, Ženevi in Rimu. Zanimanje za njegov ekspoze je prav veliko.
V imenu demokratov bo govoril kot strokovnjak Voja Marinkovič. Dr. Ninčič ni hotel dati novinarjem nikakih izjav, ker bo to, kar bi imel povedati novinarjem, povedal v svojem ekspozeju.
SPLITSKI VELIKI ŽUPAN ODIDE NA DOPUST.
Beograd, 24. marca. Včeraj popoldne je posetil splitski veliki župan dr. Perovič ministra notranjih del Božo Maksimoviča. Dobil je tri mesece dopusta in je prav verjetno, da se no bo več vrnil na svoje mesto.
PRORAČUN MINISTRSTVA ZA IZENAČENJE ZAKONOV.
Beograd, 24.* marca. Danes bo dr. Srsikič, minister za izenačenje zakonov, podal ekspoze o delu v svojem ministrstvu. Proračun tega ministrstva znaša 580 tisoč dinarjev.
INTERPELACIJA V AFERI RADE PAŠIČA.
Beograd, 24. marca. Včeraj popoldne so se sestali načelniki opozicije, da stilizirajo interpelacijo glede afere Rade Pašiča. Udeležili so se sestanka dr. Kuma-nudi, dr. Korošec, Joca Jovanovič, dr. j Krasnica in dr. Grisogono. Interpelacija
1 pa sinoči še ni bila končno Stilizirana, i temveč se je sklenilo, da se stilizacija i odgodi do danes. Besedilo interpelacije ' bo takoj objavljeno in hkrati odposlano i vlade.
Govor dr. Korošca.
Na dijaškem dnevu katoliškega dijaštva v Mariboru je imel dr. Anton Korošec velik govor o najbolj aktuelnih političnih vprašanjih.. Dr. Koroščev govor zasluži po svoji vsebini vso pažnjo slovenske javnosti in razumljivo nam je, zakaj ga je »Slovenec- tako zelo akril- V glavnem je izvajal dr. Korošec:
Dve veliki ideji osvajata vedno bolj svet: nacionalizem in socializem. Ekstrema icibeh idej se izživljata v Italiji in Rusiji, pni vseh narodih pa stopata vedno bolj v ospredje.
Nacionalizem, ki hoče le dobro lastnega naroda, je zdrav pojav. Nezdrav pa postane, k,"dar postane nestrpljiv proti drugim naro-rodom in kadar v imenu nacionalne ideje krati lastnemu narodu svobodo.
Enako je napačno, če je zidana socialna ideja na internacionalizmu z namenom, da zabriše individualne posebnosti narodov.
Slovenci poznamo trojni nacionalizem: slovenski, jugoslovensiki in slovanski.
Najgloblji je za nas slovenski. Narod je priroden, od Boga hoten organizem in iz njega ni mogoče svojevoljno izstopiti. Kdor noče več pripadati svojemu narodu, ta samo noče več izpolnjevati svojih dolžnosti, ki mu jih nalaga organizem in posluževati se pravic, ki jih ima.
Narodna dolžnost je, da čuvamo narodno bistvo in da razvijamo njegove življenske elemente. Naša pravica pa je, da uživamo v državi popolnoma enake pravice z vsemi drugimi in da moremo razviti svoje posebno individualno življenje. Državne meje ne morejo razkosati narodnega organizma in najsi bodo Slovenci po volji drugih tudi v več državah, tvorijo vendar eno celoto z istimi narodnimi dolžnostmi in pravicami. Odpadnik je, kdor teh dolžnosti ne izvršuje.
Narod je ena celota in posamezni stanovi imajo samo različne funkcije. Tudi če imajo stanovi svoje posebne interese, velja za nje, eden za vse, vsi pa za enega. Narod je bolan, če se hoče postaviti kak stan izven naroda. Najvišja naloga vsake narodne organizacije je, da izhaja iz naroda in da zanj živi.
i u g o| si 1 o v al ni si k d n a ui o n e M z e m izvira iz prirodnega čustva najbližjega sorodstva Slovencev, Hrvatov, Srbov in tudi Bolgarov. Ta nacionalizem je državotvoren in če Bog da, bomo še doživeli državo vseh »tirih jugoslovanskih narodov.
Ta nacionalizem nam nalaga, da vzamemo drug od drugega vse, kar je pozitivnega in dobrega. Če bomo vsi tako delali, potem moremo polagoma govoriti tudi o jugoslovanskem tipu. Skupno kulturno fronto pa moremo tudi tafeoj ustvariti s Hrvati, ki s® nam najbližji.
Slovenci zlasti občutimo svoje sorodstvo s slovanskimi narodi. Zato je bil med nami vedno tudi slovanski nacionalizem. Ni se ga nam treba sramovati, četudi je bolj čustven ko realen. Pač pa moramo obžalovati, da «mo se premalo okorišče-vali od slovanske kulture.
Po poudarjanju važnosti krščanske kulturne ideje je prešel dr. Korošec na s o c i a l -no idejo. Socialna neenakost kriči po spremembi. Izvesti hoče to spremembo socialna ideja. Boj se v tem oziru vodi že desetletja in ia boj ne bo prenehal, dokler ne bo dobo-jevan. Brzo in mirno nvora priti zmaga socialne misli, ker drugače bo nemir v človeški družbi uničil vse kulturne tekoviine.
Socialno vprašanje je vprašanje vseh stanov enega naroda in vseh narodov. Zato je treba da mladina to vprašanje proučuje, da bo mogla postati dober voditelj naroda. Enako pa je mladina dolžna, da ne izgubi kontakta ne z vero svojega naroda, ne z znanostjo in ne z življenjem naroda. Ni dobro, <la se dijaštvo diferencira le po političnih strankah, mora se |vo kulturnih in nacionalnih.
] Končno je dr. Korošec opozoril dijake na potrebo organizacije in končal svoj govor s pozivom, da dela mladina v zavesti, da je danes še mladina, a jutri že resen faktor v narodu.
Odkrite besede dr. Korošca o kulturni vrednoti nacionalizma je le pozdraviti. Ravno tako bo brezdvomno vsak Slovenec podpisal njegova izvajanja o slovenskem nacionalizmu. In tudi izvajanja o jugoslovenskem nacionalizmu so v bistvu trdna, vendar premalo jasna. 1'reba je bilo kar čisto odkrito povedati. da je zdruJena in samoupravna Slovenija v Jugoslaviji naš program in da je predpogoj vsakega jugoslovanstva med Slovenci rešeno slovensko vprašanje. Brez tega je vsaka enakopravnost nemogoča, brez enakopravnosti pa tudi ni jugoslovanstva!
Še bolj pomanjkljiva pa so bila izvajanja
0 slovanstvu. Program bi bil neprimerno pozitivnejši, če bi se rabila beseda Rusija. Brez Rusije je vsako slovanstvo iluzorno., z ozirom na mišljenje, ki vlada v Beogradu, pa je treba pomen Rusije za slovanstvo vedno znova poudariti. In mislimo, da ne bi škodovalo, če bi šli še korak dalje in sicer ravno mi Slovenci.
Kadar so kakšna pogajanja evropskih velesil, skoraj vedno plačamo račun mi. In ravno sedaj se skuša, da pomagamo mi k izolaciji Rusije. Treba čisto odkrito povedati, da nimamo nobenega vzroka pomagati izolirati Rusijo, temveč da je naš interes, da se naslonimo na Rusijo in da propagiramo ustanovitev Lige slovanskih narodov. Da pa taka liga ne bi mogla biti brez Rusije, je jasno. Prvi znaki so že tu, da se med Poljaki tako mišljenje že poraja in Poljaki so bili še nedavno od tega v najhujšem boju z Rusijo. Mi pa nismo bili nikdar v nasprotju z Rusi in zakaj ne bi sledili poljskemu primeru?
Dobro je, da je opozarjal dr. Korošec dijaštvo na važnost socialne misli. Še bolje bi pa bilo, če bi se to zgodilo še v večji meri. Naš narod propada, ker ni socialnega čutenja, in bližamo se katastrofi, če se ne bo takoj poskrbelo, da pride vsak državljan do svojega eksistenčnega minimuma. Danes so le redki tisti, ki imajo eksistenčni minimum in lo je treba poudarjati pri vsaki priliki. S socializmom je treba vse naše narodno življenje naravnost prepojiti in Slovenci smo danes v tako žalostnem ekonomskem položaju. da nam mora postati nacionalizem skoraj istoveten s socializmom.
Pavperizacija našega naroda napreduje strahotno in vsi kot en mož moramo nastopiti, da ta pogubouoson proces konča.
Zato pa je potrebno omenili še eno stvar, ki spadn neločljivo v jnoglRvje slovenskega nacionalizma in ki jo je treba omeniti zlasti pred o mladino: kako najti platformo, na kateri se \ resnici lahko združimo vsi Slovenci v skupnem narodnem in socialnem delu. Ali konkretnejše: Kako priti do one strpnosti in do one medsebojnosti, da bo ^Narodni ,vet poslal meso in ne le pobožna želja?
In ravno mladini je bilo trefa čisto konkretno reči, da je v Narodnem svetu njeno bodoče delo in da je njena najvažnejša poslanica to, da Narodni svet ustvari, če ga že naše politične stranke ne morejo, oziroma nočejo.
To jo naš komentar k dr. Koroščevemu govoru in upamo, da bo sprejet z enako dobro-: hotnostjo, kakor je bil napisan, ter da bomo tako vendar enkrat prišli do skupnega dela, ki je danes, ko gre za naš obstoj,
1 naravnost edina rešitev.
Amerika in Evropa.
Evroba propada. Ali jo je vrgla ob tla svetovna vojna, ali njen socialni ustroj, m se od svetovne vojne ni nič naučil, ali njena moralna oslabelost, ki se je pojavljala ze pred vojno, to raziskovati je danes skoro odveč. Dovolj je, če ugotovimo le to, kar vsak vidi in čuti.
Splošno mnenje je, da se sedaj vladajoči ■tistem človeškega in državnega sožitja v Evropi, zlasti v zapadni Evropi, ne da vzdržati brez temeljite finančne pomoči Amerike. Toda Amerika gloda na Evropo s skrajnim nezaupanjem in ima tudi dovolj vzro-kov za to Amerika, dežela de a n č prav ne, verjame zagotovilom evropskih ( kov ki hodijo v Ameriko po denar, da bodo denar porabili »a gospodarske obnove uničene Evrope, ker vidi v Evropi vse preveč, oboroževanja, Se več kot ga je bilo pu< vojno. Zato Amerika trdovratno zapira svo-ie blagajne pred evropskimi prosnjiki in jim kliče dosledno: »Plačajte najprej, kar ste dolžni, in potem se oborožujte, če imate s jimu Denarja za novo oboroževanje pa
Amerika ne da.
/ ozirom na Ameriške poglede na sodob-/ oiiim	vrednost v ameri-
ških ''očeh je jako značilno p^očilo ameriškega poslan ika v Londonu Hough onu na naslov samega predsednika C°oMge-a ui ameriškega državnega tajnik« z	,‘|ou_
deve Ketlogga. Poročilo mi objavile lomkrn ske ,-Times«. Uradni elementi sicer zanika jo, da bi bilo to poročilo namenjeno za si roko javnost, ue taje pa, da je bito odpo slano. To poročilo je izvalo v Ameriki, v An gliji in zlasti v Franciji velikansko senza-
'ozirom na naša finančna pogajanja z Ameriko ne bo odveč, če podamo glavno vsebino Houghtonovega poročila o razmerah v Evropi.
Houghton ugotavlja najprej, da svetovna voina evropskih državnikov m prav mč izmerila. Društvo narodov je za ohranitev
| miru brez pomena. Sveta alijansa je pied ■ ‘ sto leti garantirala Evropi mir vsaj za tu i let, Društvo narodov pa niti tega ne more.
I Na čelu Društva narodov stoji Francija s i svojimi zavezniki, Anglija pa Francijo pod-! pira čeprav so tej pomoči upi-rn celokupno javno mnenje v Angliji. Toda Chamberlain trdi, da je ta podpora jiotrebna z ozirom na angleško politiko na bližnjem vzhodu. O kaki & razorožitvi mečejo evropske države me slišati in zato tudi ne marajo da bi se Amerika udeleževala evropskih konferenc. Ce bo sploh prišlo do kake predkonferertce o razr orožitvi bodo govoričili samo o stvareh, ki jih nihče ne smatra za resne, m ze sedaj 'stavljeni tozadevni predlogi so taki, da jiti
»i   i:	tulrn no ip t*!l
Mnvmcm iv/«««”** t * o	j
nihče ne more upoštevati — tako da je razorožitvam konferenci ze vnaprej zagotovljen popoln fiasko.
Dokler sedanja blaznost ne mine, ali pa dokler nova katastrofa ne bo ljudi spametovala, na razorožitev in mogoče misliti. Razorožitvi, kakor si jo zamišljajo Zedinjene države, neizprosno nasprotuje Francija, Italija in Japonska. Tudi za mnenje Anglije se Francija no briga.
Tako llougliton, ki velja kot poseben ameriški strokovnjak za Evropo in v čegar rokah se steka vsa ameriška |kirocevalakti služba za Evrom Jasno je, da bo Amerika v prvi vrsti upoštevala mnenje svojega lastnega zaupnika) o razmerah v Evropi in da se ne bo posebno ozirala na zvila zatrjevanja evropskih diplomatov o miroljubnosti njihovih držav. Vsak dolar pa ki ga Amerika Evropi odtegne bodisi v obliki plačevanja starih dolgov ali pa v obliki zavrnitve novih posojil, je za Evropo in njeno gospodarstvo obfulen udarec. Evropa se bo mora ' spametovati ali pa bo popolnoma propadla. Vedno novo in vedno hujše oboroževanje vseh evropskih držav pa m znak spametovanja.
Politične sresti
Krizarenje se nadaljuje. Listi pišejo dalje o nevzdržnem položaju sedanje vlade, radikali in radičevci pa zatrjujejo, da o krizi ne more biti niti govora, temveč kvečjemu o širši rekonstrukciji. Položaj pa osvetljuje boj proti Radetu Pašiču in vedno večje nezadovoljstvo v radikalnem klubu ® sedanjo vlado. In kako tudi ne bi raslo nezadovoljstvo! Niti ena stvar, ki jo želi ljudstvo, se ne izvrši tako, kakor bi ljudstvo želelo. Vse delo stoji in čeprav raste trpljenje naroda vedno bolj in bolj, je na dnevnem redu samo krizarenje. Tega pa je toliko, da se mora človek s strahom vprašati, kam nas vodi pot.
rr Interesantne izjave Davidoviea. V Pirotu je imel Ljuba Davidovič zelo dobro obiskan shod. V svojem govoru je med drugim dejal: »Prvotno niso hoteli Hrvati z nami sodelovati in mi smo prvi spoznali, da morajo sodelovati in v tem je naš najlepši uspeh. Pašič ni bil za sporazum, temveč je bil k njemu prisiljen. Sedaj pa je naša politika priznana za državno. Radič je po našem mnenju naredil veliko napako, da je sklenil sporazum s Pašičem. Mogel bi z nami, Korošcem, muslimani in zemljoradniki skleniti boljši sporazum. — Prva točka sporazuma je, da sestavi novo vlado sporazuma Pašič. Ali mar sestoji sporazum samo zato?
Jaz trdiim, da se še danes zbirajo tajni d o k u m e n t i proti enemu članu današnje koalicije. Ta režim se ne more obdržati. Nočem nič ‘trdili, toda rok mu ne odteče v me- j seeih, temveč v tednih... Danes se že spreminjajo pravila vere in kanoni, pa se ne bi izpremenila ustava, če pride za to čas? Mi smo za široke samouprave in če bi ustava temu nasprotovala, jo bomo izpremenili... l V Rusiji ne vidimo sedanje vlade, temveč ruski narod, is kaiterim nas veže krvno sorodstvo. Mi nismo proti obnovitvi stikov z Rusijo.
— O vprašanju ureditve naših dolgov v
Ameriki se je doseglo, da iso se vojni dolgovi ločili od predvojnih dolgov. 'Za vojne dolgove je urejeno tako da se zanje ne bodo plačevale obresti, temveč da se bo vračala- sar mo glavnica. Ta dolg se mora vrniti v 62 letih. Na enak način se bodo uredili tudi naši dolsfovii v Angliji.
— Minister za agrarno reformo ie dal objaviti, da so netočne vesti, da bi bil on vrnil lastnikom nekatera posestva, ki so bila odvzeta za kolonizacijo. !Niti enemu veleposestniku se ni vrnila zemlja. V Vojvodini se ni mogki izvesti kolonizacija, ker ui za to potrebne zemlje. Kadar se bo dotična zemlja odkupila, se bo razdelita za kolonizacijo.
— Bolgarska in konference o balkanskem paktu. Bolgarski zunanji minister^ Burov ise je izrazil glede bolgarskega stališča v vprašanju o balkanskem paktu v glavnem tako-le:
Ce je mogoč med ‘Nemčijo in Francijo sporazum, je saimoposeibi umevno, da je mogoč tudi med 'biitkanakimi državami. Seiveda n> «tvar tak-o r-ncialavrei. Popre>j<- je trciba urediti več manjših vprašanj. Mi bi pozdravili z veseljem vsak pakt. ki meri na to, da bi se sporne točke med balkanskimi narodi cim najbolj ublažile — seveda pod pogojeni, da lak pakt ui naperjen zoper. nas. Po našem mnenju je na vsak način potrebno, da se medsebojna nasprotstva ublaže. Naša zunanja politika »tremi pred vsem za tem, da zavarujemo meje. Temelj naših odnošnjev napram inozemstvu je nedotakljivostim ««««”*, Bolgarije. Zato nam je pa t roba posebni! j pogodb! da rešimo viseča sporna vprašanja in odstranimo nezaupljivost. Pogoj za balkanoki , Looaroo iso obstoječe razmere. Ni nas-a stvar, j da damo za to iniciativo. Doslej se formalno . ui nihče obrnil na nas. Kadar se nam bodo , stavili zadevni predlogi, ki bodo garantirali j neodvisnost Bolgarije, tedaj bomo videli, če | se moremo udeležili 'balkanskega lokarnske- j ga pakta. V gospodarskem oziru Bolgarija , taki 'kombinaciji ne more biti nenaklonjena, j zakaj taka politika nam garantira mir mi si- j
u-urnost.	.	,	,	j
— Turčija in vprašanje balkanskega pal«a. Bivši turški zunanji minister in vodj:r tuiH.<e delegacije v Ženevi Šikri Bej je izjavil v nekem razgovoru glede stališča rurcije v vpui-šanju eventualnega balkanskega Pal^fv »Ivu sledeče: Prepričani smo, da bi bila v^ , ka konferenca, katere cilj bi bila ustvantev balkanske antante toez Tuicije n^ t jMidjetje. Danafinfe Turti^	^ u,,_ ,
nn lina mena politika jas»na. a-i j cionalnih mej želimo živeti	^ |
lobrih odn-oša-jih. Sicer se m bati, da li bila , naperjena balkanska zveza naper Tprcno. ce bi poizkusil kdo kak atentat zoper njeno teritorialno integriteto, bi se znala Turni ja j energično hraniti. Napadalci bi si razbili ob skalah naših obal in gora glave, Niso mi , znane podrobnosti locarniske pogodbe. Irdi j pa se, da so si pridržale gotove sile napratn j trotovim državam proste roke, dočim eksistira za druge zgolj možnost, da se jim poveri mamtat, glede katerega odgovarjajo_ Zveza narodov. To bi bila dvojna mera, ki se ne i sklada s temeljno idejo Zveze narodov. Ta« j pakt bi bil po mojem mnenju začetek konca Zveze narodov. Kar se tiče stališča Turčije napram Zvezi narodov, ni po našem lieoniaj- j nem mnenju Zveza narodov brez Amer . Rusije in Turčije nobena Zveza narodov-bo Nemčija sprejeta samo pod l1'^#0^1 *..* se podvrže vsem stavljenim ji »ahteva , j njenemu vstopu v Zveeo ni čestita i. .........
= (Jrško-jugoslo venska pogaja«!*> <*
/.umu. Grški zunanji minister Uu - je p -vedal te dni v nekem privatnem ra7.govon. Ženevi svoje mnenje oipogajanph med (,rsko in našo državo. Dejal je med drugim: Imel sem več razgovorov z jugoslovenskini rnna-njian ministrom «lr. Ninčičem m z bolgarskim zunanjim ministrom Burovom !H«.,am	!
albansko mnenje in muslini, da se bliian.o , naglih korakov Locarnu balkanskih držav. , Vendar pa je Ireba predvsem razčistiti visoki'vprašanja med Grško in Jugoslavijo U j razgovorov z Ninčičem skl«pam, dabimJ« , 10 najvažnejše vprašanje, vprašanje zelezn-ic.
i I -toni povoljno konvencije rešiti. Po povrat-t v Atene bom preciairal predloge, ki sem i ju stavil ii* dr. iNinčiču s tehničnega »tališča i Oni jamčijo za brezhibno obratovanje proge Dževdželiju—Solun. Oim bo vstva-rjen glede tega vprašanja «paraiZuni [)0 prj,je] trenutek za pregovore o balkanskem sporazumu.
- Gibanje v Fašjih. Poslanec Renato Ric-ci, ki je bil kakor znano poslan v Trst z nalogo, da čisti tržaški fašjo, in ki je to nalogo tudi tako izvršil, da je odstavil dosedanjega tajnika Lupetino ter »izključil ia stranke piedsednika julijskih in dalmatinskih bo-jevnikov-prostovoljcev, vsled česar se je nji-bova organizacija morala raziti, je odpotoval v Rim in osrednje vodstvo fašistovske stranke ga je delegiralo v Parmo. Na njegovo mesto v Trstu pa pride poslanec Moretti, naj-i žji rojak Farinaccija in dosedanji komisar \idemskega fašja, kjer je med drugimi izključil od vsakega političnega in javnega de-1.;vanja ter končno celo iz stranke, znanega 1 isentija. Za izrednega komisarja za reorganizacijo isterskega fašja, ki ga je vodil doslej Berlinzoni, ki pa je nenadoma zbolel, je imenovan znani rečan kapetan Host-Ven-tiri.
BELEŽKE.
O svojih nekdanjih zaveznikih
je napisalo včerajšnje .Jutro t-o-le »laskavo; mnenje: »Dokler bodo radikali upali na ho-an.geno večino, zbirajoč »gnile in smrdljive odpadke drugih strank med Hrvati in Slovenci«.	‘	.	.
Jpanro, da ta dehtča cvetka iz »Jutrove-ga« vrta ne bo ohladila raznih propagatorjev »Nacionalnega bloka.
Ponosni Špane«.
»Jutro* piie: »Velika večina poslanske delegacije iz Slovenije se je z brezmiselno svojo politiko sama izločila iiz bodočih kombinacij.	^
Res je! Samo za miselno Žerjavovo politiko to ne velja, ker za šefa slovenske SDh je že pripravljen čisto specialen ministrski stolček Njegova stranka bo nami ec se naprej v 'opoziciji, a on bo minister! — Ce ne bo dež!
KRATKE VESTI.
Rumuuska vlada odstopi dne 27. marca. Tako je izjavil minister Constantinesou na seji vladne stranke.
Pangalos kandidira za predsednika grške republike. V ta namen si je dal propagator dolgih kril priredili »navdušene« ovacije.
      '■ ■”•
Iz strankinega življenja.
lil. Občni zbor krajevne organizacije N RS v Ceiju se je vršil v sredo dne 17. marca v prostorih Narodnega doma. Zboroivanje katerega ee je u<letežilo prav lepo Število 2t«noiv, je predsednik krajevne organiizaelje gosp. K.JP Stei-mecki otvoril ob pol deveti uri Pozdravil je med drugim došle delegate oblastnega odbora iz Malribora gg. Janko Tavčarja "in dr. Šlibarja in se je v lepih izvajanjih zahvalil za njih trud k udeležbi današnjega zborovanja. V nadaljnem govoru podal je prisotnim jasno sliko o delovanju organizacije od zadnjega občnega zbora semkaj d° danes. Iz tega poročila je posneti, da se je odbor toavil z različnimi vprašanji polilične-rra gospodarskega iin kulturnega značaja naše stranke in so bile večinoma naloge teh z. uspehom rešene. Važne so bile med drugimi akcije m ustanovitev lastnega strankinega glasila, brez katerega je ves nadaljni razvoj našega pokreta nemogoč. V 12 odborovit jah razpravljale so se vprašanja bolj lok.il.it^-ga značaja kakor n, ipr. o intervencijah ' -4 različnih vprašanjih občinskega gospodar-' stva in o raanmhu naše stranke. — V azili so bili tudi članski sestanki, ki so v zadnjem času bili prav dobro obiskani, kljub velikanskih zaprek naših političnih nasprotnikov. Ti sestanki nam dokumentirajo, o vidnem in znatnem napredku našega pokre-la. ter je apeliral na navzoče, da se i v bodoči' redno držijo teh sestankov in privabijo še naše -prijatelje in somišljenike za pristop v stranko. -Z vidnim zanimanjem in živahnim odobravanjem so zborovalci sledili govoru delegata oblastnega odbora iz Maribora g-Janko Tavčarja ki je v jasnih slikah oris«
zgodovino narodne radikalne s raa ustvariteljico naže
M!psl“m CS" vKnt^emkolu pOfrledu XvS gosjiodarstva, ter velja to TL w Slovenijo, da se priključimo na-matici v Srbiji, ki nam zasigura polrebno eltsistenco tako n« [roliličnem kakor gospo-,|-u-skem in kulturnem polju. Nastopili »o še drugi govorniki kakor gg. Posavec, Drofenik Josip, dr. Šlibar, ki so za njih izvajanj« želi obilo priznanja. —• Pri volitvah se je p vzkliku izvolil Sledeči odbor. Za predsednika g. Stemneeki, aa podpre^fdnik« g, An j Posavec, //i tajnika g. Albin Mar&iŽ, y>a gajnika g. Josip Brinar in za odborn ko gg-LiRlovik Selišek, dr. Al. ^ričan dv. Gv.idon
SloSegg.^- Drago Vrečko in Ludovik
' 'Po volitvah se je razvila živahna debata v rarnih vprašanjih državnega K^poda^tva, kier so nastopali r:i«n'i govorniki kak-oi gg-Svo Tavčar! Posavec, dr. Šlibar, Drofenik in drugi i ter je to razpoloženje trajalo pozn v noč.
,DU'
SOKOLSTVO.
Ljubljanski Sokol. Svečana predaja šanovega mefiar naši tukniovainivrsti .	^
ši v Beogradu 11. aprila dojmldnt v g lišču ob navzočnosti Nj. Vel. kralja, v do ‘24. t. m. <ioločena telovadna nta	‘
Narodnem domu odpade ter se_‘„„iOI>nika. aprila ob |>risotnosli kraljevega
Napravite tudi Vi poskus \ in kupite to idealno milo V' — v vsakem tisočem ko->f madu je vprešan
zlatnik po 10 frankov.
Dnevne
RUSIJA IŠČE INŽBNBRJE.
Rusija se pripravlja. Pred leti so poročali listi o grozni lakoti, ki je zahtevala na milijone žrtev, danes ne slišimo o lakoti v Rusiji nič več. Slišali smo tudi o strašni industrijski krizi, a danes so tudi ti glasovi potihnili. Šahisti pa, ki so se bili udeležili velikega šahovskega turnirja v Moskvi, so poročali, da v Rusiji danes vse dela in da žive 'Judje tam v splošnem čisto mimo in zadovoljilo.
i*a je v Rusiji res dela dovolj in da se tudi l’ps dela, dokazuje dalje dejstvo, da išče Rusija veliko število inženerjev, zlasti za kovinsko in strojno stroko. Samo iz Avstrije jih bodo vzeli v Rusijo 150. Jezikovnega znanja ne zahtevajo, ampak samo strokovno!
Tudi pri nas v Jugoslaviji imamo veliko število inženerjev. Celo brezposelnih inže-nerjev imamo lepo število in jih bomo imeli leto za letom več. Mladim našim inženerjem ne bo kazalo tekom let drugega kakor, da se spuste v širni svet s trebuhom za kruhom.
A kam? V Ameriko ne morejo? V Angliji in Franciji imajo domačih inženerjev dovolj. Nemčija in Avstrija pošiljata svoj plus v Rusijo, naši pa v Rusijo ne smejo.
Našim mladim inženerjem torej ne ho preostalo drugega kakor da zaprosijo pravočasno za — avstrijsko državljanstvo .
. ~ Antituberkolozna liga v Beogradu je ■'-Klunita razširiti svoj delokrog sporazumno z	društvi, ki pobijajo tuberkolozo,
na vso državo. Načrt novih pravil je izdelan in razposlan vsem v poštev prihajajočim društvom v odobrenje.
— Konferenca železniških ravnateljev. Danes se vrši v Beogradu konferenca oblastnih železniških ravnateljev.
. ~ Mjačenje finančne obmejne kontrolne »iiižbe. Da ojači zastraženje meje zoper ti-'"'Pstvo je poslala finančna oblast v Hercegovino še 250 financarjev.
•',r~ Dunajska medicinska fakulteta priredi s času od 14. do 27. junija t. 1. XXI. serijo Jtodaljevalnih tečajev za izkušene zdravnike tu' in inozemstva, katere je že pred leti 1'JPeljala. Kakor dozdaj se dovoljuje udele-^teljem Dunajskih zdravniških tečajev (na-'■»ljevainih tečajev) Dunajske medicinske ^'kultete. ki se izkažejo z udeležiteljskim li-^nj urada Dunajskih zdravniških tečajev, nadaljenega potovanje v Avstrijo in podnje iz Avstrije samo na podlagi tega rednega potnega lista brez vizuma kakega av&trijškeKt zastopstva (konzulata).
Občni zbor Jugoslovensko - Českoslova-i? Uge v Ljubljani se vrši dne 21. aprila 1 1 ob 8. uri zvečer v restavraciji Zvezda«, višnji kongi'es Jugoslovensko - ČeSkioslo-»skih Lig se vrši dne 8. avgusta na Bledu. ,r<%i spored kongresa objavimo kasne-g Opozarjamo pa že danes vsa društva, naj •j^*W»8«»J»otao ozirajo na to našo prireditev i SX<y,ih ,z'etov itd. ne prirede na ta dan. Odbor.
— Izlet zagrebške višje pedagoške šole v
Beograd. Slušatelji višje pedagoške šole v Zagrebu pridejo julri pod vodstvom rektorja in profesorjev v Beograd, da si ogledajo prestol.ico in vrnejo beograjskim kolegom svojeoasni obisk. Pri tej priliki obiščejo tudii Prosvetnega ministra.
— Za znižano vožnjo v kopališča Iz Beograda poročajo: Udruženje gostilničarjev in Warnarjev je vložilo pri prometnem mini-s*b®tvu prošnjo, da bi se dovolilo obisk ovnl-cetn pomorskih kopališč tudi letos 50%\ zniža rtj e vožnje po državnih železnicah.
Državni osrednji zavod za ženski domač! obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4/1. otvo-ri dne 26. marca 1926 razstavo najnovejših ženskih ročnih del, med temi znamenite čipke po načrtih gospe Zlate Suflajeve iz Zagreba. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 2. do 4. ure. Vstopnine
^"sosloveiii na evharističnem kongresu v Uueagu. Sarajevski nadškof dr. Šarič pe-Ije <*rez par tednov večje število svojih ver-mkov na evharistični kongres v Chicago - Jugosloveni v boljSeviških službah Že dalje časa se je govonio, da je preceišnie Število naših ljudi v službah v sovjetski Rusiji. Sedaj poročajo iz Varšave, da odgovarjajo te govorice resnici. Posebno veliko, in siper predvsem Slovencev, služi v vojski. 'Nekateri od njih zavzemajo celo višja mesta.
%. žaudarmerijsUa slanica Domžale je dne marca t m zaplenita pri posestnici gg^ižki Burja v Stobu št. ‘25 ono 4 m dol-vo;4 široko srednje dobro ohranjeno je	iz	močnega cvilha. O™®*«*«
našla n?*’ (1;1 je plahto 1911 ali 1912 teta fiventUalCesti v Stobu. Najdbe m ni mi	lastnikom	je	plahta med riml-
v Katrini^ na vP°S,ed I>ri oknline"' '
*aval>Slr>'Jugoslovenov v Zedinjenih drsnim i » naslovom »Jugosloveni u Sjeoi-Mlajj 'Irzavama nmerickim je napisal Ivan v v,Ne\vyorku knjigo o prilikah naših . ‘Iri-ivu-h živečih ljudi. 1. zvezek U/'adnin,ls,:!tis,lič”<‘ podatke, ki bazirajo na 1920, it 'jodskem štetju (cenisuis) iz leta žavni,	podatkih	živi	v	Zedinjenih	dr-
i.-	bl5.039 Jugoslovanov
„"?£ei rojenih v inoziflffnstvu 847.857,
^j&ncpj	Jugoslovanov. Od teh je dose-
c*t;vnpl! ,]°£ei, ,1<)ie'n''b v i nosem st vu 347.857, flojpm,' ™7.182 odpade na njihove v Ameriki Stevin, Iwtenl<*e. V detajlu so odgovarjajoče '“-e glede Srbov 09.387 — 49.694 .in
127'^L Rtedo Slovencev 252.20*2 — 124.235 in iti M0572 ,,rvabyv ,xl 293s°0 ~ 173.9*2«
*'0niufirsi lodbor iuR,>s1;> ven sk ega ndru&enja
v«njn y ZS)0irjiG. !e <ini v Zagrebu. Zboro-J« se udeležujejo odborniki iz vse države
Prediseduje načelnik udruženja, advokat dr. Daivid Alkalaj iz Beograda. Obravnavajo se organizator ična, kulturna in finančna vprašanja udruženja ter razna splošna vprašanja zionisticne svetovne organizacije.
— Alkoholni monopol v Turčiji. Turški parlament je izglasoval uvedbo državnega monopola za proizvajanje, prodajo in izvoz vseh vrst alkohola razen vina.
— Brezposelnost v Moskvi. Dne 1. marm so bili vpisani na borzi dela v Moskvi 103.000 brezposelni, od teh je bilo nad 50% žentsk. Rekrutirajo se brezposelni v Moskvi večinoma iz krogov nekvalificiranih delavcev.
— Odlikovana sta Predsednik Odvetniške zbornice v Ljubljani dr. Danilo Majaron z redom Sv. Save II. imreda, pravdnik odvetniške zbornice dr. Fran Tekavčič pa z redom Sv. Save III. razreda.
— Osebna vest. Za ravnatelja ljubljanskega muzeja je imenovan šef prosvete za ljubljansko oblast g. dr. Dragotin Lončar. Posle šefa prosvete bo vodil še nadalje.
— Iz sodne službe. Deželnosodni svetnik pri okrožnem sodišču v Celju Franc Tiller in deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Metliki dr. Ivan Širko sta pomaknjena v 4. skupino I. kategorije.
— Potres v Mostaru. Predvčerajšnjem zjutraj ob 3., oziroma 5. uri so čutili v Mostam dva precej močna potresna sunka. Posebne škode potres ni povzročil. S streh je padlo nekaj opeke in podrlo se je par dimnikov.
— Lesar v zasilnih stanovanjih železničarjev v Beogradu. V Beogradu v vagonih v katerih stanujejo železničarji je izsbruhnil že pred kaldmi 14 dnevi trebušni legar. Doslej je obolelo 14 oseb. Izvor epidemije še ni ugotovljen. Oblasti so podvzele potrebne mere.
— Ilud vihar na Atlantskem oceanu. Glasom poročil iz Cherbourga je besnel te dni na Atlantskem oceanu zopet silen vihar. Valovi so dosegli višino, kakršne očividci ne pomnijo. Parnik Majestic ni imel ob svo-iem prihodu iz Nevvvorka baje niti enega kabinskega okenca celega.
— Potres v Mali Aziji. Kot poročajo iz Carigrada, je bil pri Adali-ji močan potres, ki je zahteval 15 človeških žrtev.
— Mrzla pomlad. Skoro iz vse Evrope prihajajo poročila o nenavadno; mrzli pomladi. V mnogih krajih sneži in kaže toplomer po par stopinj pod ničlo.
— V Donavo je skočila. Natakarica EtaJka TJglik v Novem Sadu, se je iz neznanega vb-roka naveličala živeti. Podala se je na donavski most ter se vrgla na mestu, (kjer je Donava najbolj globoka in najbolj deroča, v vodo. V zraku se je parkrat prevrgla. Nenavadni prizor je videlo več delavcev, M so hiteli kandidatinji samomora nemudoma v čolnu. na pomoč ter jo izvlekli končno po napornem delu živo iz vode.
— Skrivnostna najba v Zemunu. Na dvorišču neke hiše v Zemunu so Ttaleteli le dni pri kopanju jame za apno na človeško okostje. V hiši se je nahajala pred 40 leti kavarna Leieritz, ki so jo obiskovali večinoma .sumljivi elementi. Stari ljudje se spominjajo, da je zahajal takrat v to kavarno dalje oasa trgovec Apostolovič iz Bosne, ki je imel pri »efflri večjo vsoto denarja ter je pridno krokal. Nekega večera, ko se je imel peljati v Beograd, je nenadoma izginil brez sledu. Zato ni izključeno, da je bil umorjen, oropan in na dvorišču zakopan.
— Napad na ječarja. Te dni so prignali orožniki iz Vinkovcev glasov,itega slavonskega roparja Milata Komesaroviča v Osijek ter ga oddali sodišču. Obenem so prinesli njegovo bodalo in njegov samokres. Medtem, ko so pisali jetniški organi podpisano potrdilo o prejemu novega »prirastka«, je ležalo roparjevi) orožje na bližnji klopi. Ker je opazil ječar, da buli Komesarovič nepresta-110 ifi orožje kot pes na pečenko, je vtaknil nož in samokres v žep. Ko so kmalu nato orožniki odšli, se je vrgel ropar na ječarja, hotel mu iztrgati orožje. Razvil se je obupen boj. Daei sta prihitela ječarja takoj dva justična vojaka na |>onioč, je trojica izredno krepkega Komesaroviča ukrotila in zvezala le z največjo težavo.
— Umor radi psa. V neki kavarni v Velikem Bečkereku sta sedela te dni mesarski pomočnik Aleksu Stankov in Josef Steinin-ger vsak pri svoji mizi. Ker je Steininger-jev pes vohal okrog mize, pri kateri je sedel Stankov, je dobil od njega brco. To je njegovega gospodarja hudo razjezilo. Stavil je Stankova na odgovor, vsled česar se je razvil meti njima srdit prepir, ki je končal s tem da je potegnil Stankov nož' ter ga po-nmi Stemingerju s tako silo v prsi, da je oble-zal Steminger na mestu mrtev.
-Otroške roparske tolpe v sovjetski Ru-.S' 1 o poročilih iz Rige se širijo v južni Rusiji bolj in bolj otroške roparske tolpe. Te <tni je poslala malega G,riso Ostapovia v
est njegova mati v lekarno po izdraiviln. liNa cesti so ga napadli roparji, ga slekli do golega, ga oropali obleke ter mu prerezali grlo. Policiji se je posrečilo še isti dan pri-jeti celo roparsko tolpo. Najstairejši razbojnik je 'bil 14-leten -frkovee, slični napadi »o po-etali tako pogosti, da priznavajo celo moskovska mvestoja«, da se sta riši v Odesi ne upajo pošiljati svojih otrok nikamor več samih iz strahu, da jih napadejo mladi roparji ter jim odvzamejo obleko.
— Vajenci umorili svojega mojstra. Iz Jlal-bersladta •poročajo: V Dereoburgu so našli pred kratkim nekega mesarja umorjenega V' njegovi trgovini. Sedaj je preiskava ugotovila, da je postal mesar žrtev atentata svojih štirih vajencev, ki so ga ustrelili, ker je baje ž njimi islatKi ravnal.
— Opozarjam« na današnji oglas »Zlato-l'Og<,
LJablJas.«.
1— Ljubljanska cestna železnica. Letos poteče 25 let, odkar imamo v Ljubljani električno cestno železnico. To je polovica dobe po katere potoku preide »električna« brezplačno v last in upravo mestne občine. Glasom jKigodbe bi bila ljubljanska mestna občina upravičena letos tramvaj odkupiti. Z ozirom na to, da tvrdka Siemens & Ilals-ke ne kaže prav nobenega zanimanja in zmisla za potrebo prometa — saj ni izpeljala tekom 25 let kljub krvavi potrebi niti ene nove proge, bi bilo to vsekako v interesu prebivalstva. Tozadevno so se faktično tudi že vršili med mestno občino in tvrdko pregovori, ki pa so ostali spričo horentnih zahtev družbe brez uspeha. Da bi odpomo-gla kljub temu imperativnim potrebam prometa, razmišlja mestna občina sedaj o tem, da bi kupila gotovo število avtomobilov ter uvedla v Ljubljani po vzgledu drugih mest avtobus promet. S tem bi bilo o sobi to prebivalstvu »b periferiji in bližnji okolici, kot im primer na Viču, v šiški in na Posavju — zelo ustreženo.
— Vremena ni. Astronomska spomlad »e je že pred par dnevi pričela, toda vremena v Ljubljani ni in ga kar moče biti. Učeni ljudje, ki se spoznajo na vreme, tega čudnega pojava- nikakor ne morejo zadovoljno razložiti. Na pomoč so poklicali že vse metere-ologične postaje, preobračali so v svojih računih že vse izote.rme in iz obare, toda pravo razlago jim je dal šele včeraj magistratni sluga, ki ni nikdar v svojem življenju vremena študiral. Magistratni sluga je moral namreč' za velikonoč začeti temeljito snažiti uradne sobe. Počasi je prišla na vrsto tudi tista soba, v kateri visi magistratni barometer, ki dela ljubljansko vreme. Pa je že nesreča hotela, da je sluga za barometer nekam premočno prijel. Barometer je padel na tla in cev je počila, in sicer ravno tam, kjer se živo srebro vzpne od slabega vremena na lepo vreme. Vsled težke poškodbe cevi živo srebro ne more nikamor naprej in zato imamo v Ljubljani že nekaj dni stalno grdo vreme. Vsled zabavljanja ljubljanskih meščanov : pa se je s to velevažno zadevo pečal tudi I trosvet, ki je po tehtnem preudarku sklenil žrtvovati potreben kredit za nabavo novega barometra da bo v Ljubljani zopet vreme, ker brez barometra ni vremena.
1— Francoski institut v Ljubljani “se je preseLil v Narodni dom {pritličje desno). Čitalnica je odprta vsak dan (izvzemši nedelje in praznika): od 10. do 12. ure, od 14. do 18. ure in od ‘20. do 22. ure. Izposojanje knjig od 15. do 17. ure.
1— Radi zadeve tepenih Italijanov, o kateri smo poročali včeraj je čutil italijanski kunzul potrebo prirediti malo demonstracijo. Zatvoril je >v znak obžalovanja« konzulat za en dan.
1— Društvo »Treznost« v Ljubljani ima v sredo 24. marca t. I. svoj redni sestanek v liigijenski točilnici. Dnevni red: 1. Obljuba novih in starih še nezaobljubljenih članov.
2.	Določitev delegatov za ustanovno skupščino »Oblastnega Središča STM za Slovenijo« v Celju. .3 Tekoče. — Odbor.
1— »Če pride čarodej • • . je naslov poslednji prireditvi pravljic društva »Atena«,
ki se vrši v sredo dne ‘24. t. m. ob štirih po-poldne v drami. — Poleg legende, ki jo ^pripoveduje čarodej sam in pa prekrasne pravljice Izgubljene peroti < nastopi majhen krožek naših najmlajših deklete s poskočnim plesom, ki ga je naštudiral prof. Vlček.
Prosveta.
Muzikalno predavanje. Število glasbenih predavanj, katere je v Ljubljani uvedel in hvalevredno aranžiral g. konzervatorijski profesor Karel Jeraj, se je v letošnji sezoni silovito skrčilo. Ne vemo vzrokov tej redukciji, vemo pa, da so bila mladinska glasbena predavanja zelo potrebna in tudi dobrodoški, saj se je v prvih sezonah na njih hveležne publike kar trlo. V nedeljo dopoldne je po Jerajevem vzorcu ponovilo Orkestralno društvo Glasbene Matice svoj zadnji — po vzporedu le nekoliko skrajšani — lepo uspeli siinfonij-ski koncert kot muzikalno predavanje za mladino. Da so prireditelji dobro in pametno uganili, je pričala razprodana dvorana, katero je v prvi vrsti zasedla mladina, zlasti ženskega spola, prišlo je pa tudi mnogo občinstva, ki drugače ne zmore koncertne vstopnine, tri dinarje pa prav vsakdo lahko utrpi za dve uri glasbenega užitka.
Po kratkih uvodnih besedah g, skladatelja Emila Adamiča je orkester orkestralnega društva pomnožen z nekaterimi člani opernega orkestra in godbeniki muzike dravske divizije izvajal Mihevčevo uverturo »Planeti«, Adamičevo siuto »Ljubljanski akvareli«, Šantlovo »Malo suito in Čajkovskega karak-terične plese iz baleta »Ščeljkuncik* op. 71. hvalevredno kot na prvem izvajanju. Žel je viharno odobravanje mlade publike, ki je posebno g. dirigentu in skladatelju Adamiču in g. skladatelju Šantlu, ki igra v orkestru violo prirejala dolgotrajne burne ovacije. Orkestralnemu društvu, ki je zelo agilno in baš sedaj v dobri formi bi bilo svetovati, da ponese s teni poljudnim vzporedom smisel za instrumentalno glasbo v vse večje kraje Slovenije Povsod bo našlo hvaležni odmev.
—o—
DOPIS.
Laško. Ko se je vračal dne 20. marca iz sejnta iv Celju posestnik Vladimir Kačur iz Strmce pri Laškem, so ga pri pokopališču 5 minut od trga trij maskirani moški vstavili in zvezali ter mu zamašili s cunjami usfci. Prebrskali so mu vse žepe ki ga oropali gotovine, ki pa k sreSi ni znašala več kakor 500 kron. Slučaj se je zgodil ob prvem mraku. Res čudno je, da so se začeli dogajati rasen številnih tatvin, ki se jih je v enem letu zgodilo že 18, sedaj v nafbližji okolici celo ropi.
ŠPORT.
Nedavno izdana statistika o najboljših evropskih skakačih je zelo zanimivo; obsega vse tri vrste skoka, namreč v daljavo, višino in ob palici in navaja v vsaki panogi 10 najboljših atletov iz leto 1925; naveden torej ni skok v daljavo Angleža Connorja, pa tudi ne skok francoskega zamorca Catorja, ‘ampak sanno uspehi evropskih narodov. Naj-
Pesnik mo je dal lepo Ime, kemik pa	sestevo.
Terpentin je ie od nekdaj man kot izvrstno sredstvo za čiščenje madežev in ga uporablja kot tako vsaka gospodinja. Kakovost Zlatorog mila je povsem zna.ua, kar do-kazuje njegova splošna uporaba in priljubljenost.
•	dva	mogočna	čistilca sta
admiena v »Zlatorog terpenti-■l'■*'{novem miluc v neprekos-V /ljivo pralno sredstvo.
Mogoče, da imate ravno Vi srečo iu najdete
si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših Hvalnih strojev
W>** in
VSAKDO
y«lf*va ulita 1/11 - Telefon 56.
boljši atleti v vsaki panogi so seveda Nor-dijei:
Skok v daljavo:
1. Hof (Norveška) 7.57 m.
2. Aastad (Norveška) 7.45 m.
3. Englund (Švedska) 7.27 m.
4. Dobermann (Nemčija) 7.26 m.
5. Tunlos (Finska) 7.18 m.
G. Romfay (Ogrska) 7.16 m.
7. Hansen (Norveška) 7.14 m.
8. Hoffmana (Nemčija) 7.14 m.
9. Hallberg (Švica) 7.14 m.
10. Tomasi (Italija) 7.13 ni.
Skok v višino:
1. Lewden (Francija) 1.95 m.
2. Outerberg (Švica) 1.95 m.
3. Gaspar (Ogrska) 1.93 m.
4. Helgeson (Norveška) 1.91 m.
5. Karlsson (Švica) 1.90 m.
6. VValstedt (Finska) 1.90 m.
7. Škorcinsky (Nemčija) 1.88 m.
8. Kopke (Nemčija) 1.88 m.
9. Barney (Švica) 1.88 m.
10. Hansen (Norveška) 1.865 m.
Skok ob palici:
1. Hoff (Norveška) 4.25 m.
2. Peterson (Danska) 4.04 m.
3. Hyatt (Anglija) 3.81 m.
4. Karlo w it z (Ogrska) 3.71 m.
5. Reng (Ogrska) 3.70 m.
6. Nikolaisen (Danska) 3.70 m.
7. Lindblad (Švica) 3.65 m.
8. Bleise (Nemčija) 3.65 m.
9. Rydberg (Švica) 3.60 m.
10. Leppke (Nemčija) 3.60 m.
Hoflov trium!. Naše včerajšnje poročilo popravljamo v toliko, da si je Osborne pri skoku v višino zvil nogo in odstopil. V naslednjem navedemo tudi natančne rezultate v posameznih panogah.
1.	Tek na 60 y: Prvi iloff s 6.6, drugi Osborne, tretji Norton.
2. Met krogle: Prvi Norton z 13.95, drugi Osborne z 11.14, tretji Hoff z 10.08.
3. Skok v višino,- Prvi Norton z 1.87, drugi Osborne z 1.835, tretji Norton z 1.755.
4. Tek čez staje: Prvi Hoff, drugi Norton.
5. Skok ob palici: Prvi Hoff z 4.139 (novi svet rekord v zaprtem prostoru, drugi Norton.
6. Skok v daljavo: Prvi Hoff 7.19, drugi Norton.
7. Tek na 44 y: Prvi Hoff s 56.8, drugi Norton.
Četrti start Rademaehcrja. Nemški moj-sterski plavač Rademacher je startal v soboto četrtič v Ameriki, in sicer v Detroitu. V plavanju na 100 y je premagal Mac Fella-m vi: 09'8. Njegov rojak Frohlieh pa je bil poražen v hrbtnem plavanju na 100 y od Laufferja (Cincinnatti) v 1 : 04’6.
Za mojsterstvo Anglije v težki teži sta se borila bokserja Phil Scott in Frank God-dard, mož z sželjeznimi čeljusti* . Slednji je’ bil premagan knock-aut.
ŠAHOVSKI TURNIR NA SEMMERINGU.
XII. kolo. Retti je porazil Tartako\verja, dr. iMichel Rosellija, Aljehin dr. Tarraseha, Griinfeld Gilga, Yates Vaydo, Spielnianu Kmodia. Viseči partiji Griinfeld: Niemoovič in dr. Vidmar: Niemeovtič sta končali obe s porazom Niamcoviča. Partija Niemcovič dr. Vidmar je bila prekinjena, partiji Ruibin-stein : Davidson in Treybal : Jano\vsky sla končali remis. — Stenje po XII. kolu: 'Aljehin, Spielmann in dr. Ta rte k n \v er 9, Niemco-vič 8 in pol (2), Rubinstein 7, dr. Vidmar 6 in pol (1), dr. Tar.rasch 6 in pol, Retti 6 (1), Treybal 6, Gilg in Vayda 5 in pol, Janowsky in Yates 5, Griinfeld 4 .in pol (1), Davddson 4 in pol, dr. Michel 4, Kmoch 3 (1), Roselli pol točke.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 23. marca 1926.
Blago. Les: Deske, 18 mm, monte, od 17 cm naprej, 4m dolžine, fe-o meja, 1 vagon den. 560, bi. 560, zaklj, 560; remeljni, 70/70, 35/70, 4 m, monte, feo meja, 1 vagon den. 555, bi. 555, zaklj. 555; bukovi pragi, 260, 16X26X16, fco meja den. 40; hrastovi ne-obrobljeni plohi, zdravi, 90, 110, 130 mm, :od 2.50 m dolžine naprej, od 25 cm širine naprej, fco mejia. 3 vagone den. 1100, bi. 1100, zaklj. 1100; bukovi plohi, neobrobljeni, od 16 cm naprej, medi a 32, dolž. od 2.50 m naprej, 100 mm ,in 125 mm, fco meja, 5 vagonov den. 510, bi. 510, zaklj. 510. Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle, foo vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono bi. 500; kockovec, za 1 tono bi. 450; orehovec, za 1 tono bi. 400; zdrob, za 1 tono bi. 350. Kal. ca 4800, fco Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono bi. 260; kockovec 35/60 mm, za 1 tono bi. 240; orehovec 20/35 mm, za 1 tono bi. 210; zdrob 10/20 mm, za 1 tono bi. 190. Kal. oa 3500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono bi. 170; kockovec 100 mm, za 1 tono bl.150; orehovec 50 mm, za 1 tono bi. 140; zdrob, za 1 tono bi. 130; rovni, za 1 tono bi. 120. Žito in poljski pridelki:	pšenica bačka,
76/77, fco vagon nakladalna postaja bi. 285; koruza, času primerno suha, fco Postojna tranz., za april bi. 160; koruza, času primerno suha., par;. Šid bi. 117.50; 'koruzia mlevna, (Mahlmais), par. Beli Manastir bi. 145; koruza, umetno sušena, fco vagon nakladalna postaja bi. 135; koruza inzulanka, feo vagon Ljubljana bi. 165; koruza činkvan-tin, par. Beli Manastir bi. 188; ječmen pomladanski, 65 kg, par. bačka postaja bi. 165', rž, 71/72 kg, par. Ljubljana bi. 225; ajda, fco vagon Ljubljana bi. 260; oves rešetani, fco
vagon nakladalna postaja bi. 175; otrobi drohni, feo vagon napladalna postaja bi. 115; rž domača, fco vagon Beltincd bi. 210; proso rumeno, feo vagon Beltinci bi. 210; fižol beli, fco vagon nakladalna postaja bi. 150; čebuljček, fco vagon Novi Sad bi. 500; krompir beli, fco vagon Beltinci bi. 76. Gradbeni materijah la Portlandeement dalmatinski: v jutastih vrečah, fco Split’bi. 40; v papirnatih vrečah, fco Split bi. 44.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1- 1921 den. 70, bi. 73; Loterijska državna renta Ki vojno škodo den. 290, bi. 296; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 21; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. ISO; Merkantilna banka, Kočevje den. 102, bi-105; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 865, bi. 872; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 100, bi. 1Q5; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 350, bi. 358; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; »Stavbna družba? d. d., Ljubljana den. 80, tol. 90; »šišir«, tovarna klobukov d, d., Škofja Loka den. 115-120, zaklj. 115.
BORZE.
Zagreb, 23. marca. Devize: Ne\vyark 5®; 56.67—56.97, Pariz 200—202, Praga 168.5 do 169.15, Italija izplačilo 227.75—228.95, ček 0—276.55, Dunaj 800.8—804.8, Berlin 1351.9 do 1359.9
Curih, 23. marca. Beograd 9.135, Newyoj k , 519.375, London 25‘/io, Pariz 18.325, Praga! 15.385, Milan 20.885, Varšava 62.50, Bukarešta 2.19, Dunaj 73.175, Berlin 123.65, Sofija 3.75, Budimpešta 0.0072775.
Ja«k London:
Morski vrag.
Pa da se vrnem k stvari. V Johnsonovih očeh sem opazil tisti skrbi poln svit, a sem pomotoma menil, da je to njegova prirojena boječnost in zadrega. Prvi mornar Johansen je stal nekaj korakov od njega, dobre tri metre pred njim pa je sedel Wolf Larsen na enem za-suenih kabinskih stolov. Nastal je precejšen pTemor izza časa, ko sem zaprl vrata in potegnil zapah, premor, ki je moral trajati dobro minuto. Ta premor je prekinil Wolf Larsen.
>Yonson,« je pričel.
»Johnson mi je ime gospod,? je mornar pogumno popraviL
»Pa dobro, Johnson, da bi te hudič! Ali si tako-le kaj misliš, zakaj sem poslal pote?«
Da in ne, gospod,« se je glasil počasni odgovor.« Svoje delo opravljam dobro. Prvi mornar ve to, in vi tudi veste, gospod. Zavoljo tega ne more biti nobene pritožbe.«
»Mar je to vse?« je vprašal Wolf Larsen z mehkim, zamolklim, predečim glasom.
»Vem, da ste zoper mene,« je nadaljeval Johnson nespremenljivo in nerodno počasno. Nimate me radi. Vi — vi — —«
»Dalje,« je priganjal Wolf Larsen. Ne boj se mojih čustev.«
»Ne bojim se,« je odvrnil mornar in na zagorelem licu se mu je prikazala rahla srdita rdečica. »Ako ne govorim hitro, prihaja odtod, ker nisem tako dolgo proč od starega kraja kot vi. Ne marate zame, ker me je preveč možaka; to je tisto, gospod.«
»Preveč te je možaka za disciplino na ladji, ako imaš to v mislih in ako veš, kaj hočem reči,« je odvrnil Wolf Larsen.
»Znam angleško in vem, kaj hočete reči, gospod,« je odgovoril Johnson in je še bolj zardel, ker je kapitan z zaničevanjem govoril o njegovem znanju angleščine.
»Johnson,« je rekel Wclf Larsen, kakor da bi opustil sedanji razgovor kot nekak uvod onega glavnega, o čemer je hotel govoriti, »čujem, da nisi prav zadovoljen s tisto obleko iz povoščenega platna.«
»Ne, nisem. Ni dobra, gospod.«
»In jezik si stresal o teni.«	•
»Jaz govorim, kar mislim, gospod,« je odgovoril mornar pogumno, dasi se hkratu ni pregrešil zoper disciplino na ladji, ki je zahtevala, da se vsemu, kar ■se reče, pristavi »gospod«.
V tem hipu sem slučajno pogledal Wolfa Larsena. Velike pesti so se mu krčile in rahljale, obraz je bil uprav zlodejski, tako hudobno je zrl na Johnsona. Pod Johansenovimi očmi sem opazil neko temno barvo, še
vedno rahlo vidno, zuak udarca, ki ga je pred nekoliko i večeri dobil od mornarja. Tedaj se mi je prvikrat posvetilo v glavi, da se pripravlja nekaj strašnega — kaj, si nisem mogel misliti.
»Ali veš, kaj se zgodi z mornarjem, ki govori o meni in moji zalogi blaga, kakor si ti govoril? je vprašal Wol! ‘Larsen.
»Vem, gospod,« se je glasil odgovor.
»No, kaj?« je vprašal Wolf Larsen osorno in zapovedujoče.
»Kar nameravate vi in prvi mornar z menoj, gospod.«
»Poglej tega človeka, Klada,« je rekel Wolf Larsen meni, »poglej ta košček z življenjem navdanega prahu, to nakopičenje snovi, ki se giblje, diha, mi kljubuje in je docela v veri, da je sestavljena iz nekaj dobrega; ki ima gotove človeške domišljave kakor n. pr. poštenost, pravičnost, ter bo živela po njih vzlic vsem osebnim neugodnostim in pretnjam. Kaj si misliš o njeni. Klada? Kaj si misliš o njem?«
»Jaz si mislim, da je bcljši človek kot vi,« se© odgovoril z željo, da bi obrnil nase del jeze, o kateri sem čutil, da v kratkem izbruhne nadenj. »Njegove človeške domišljave, kakor jih blagovolite nazivati, pričajo o plemenitosti in možatosti. Vi pa nimate ne domišljav, ne sanj, ne idealov. Beden siromak ste.«
(Dalje prih.)
s tem »'perilo*
jif	3ssj. r**
GAZELA 'M ILO
ter z nedosežnimi
pletilnimi stroji	*
Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edin© pri tvrdki
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo.
i_i—i r-1 i «—i ■—i !—n—r-1—i~l—r-l_r-L.j—  ? ‘
Immmummmmmmnmmmmuumrnmmvmumum
Vrtnarske zadeve
posreduje
poikova »Vrtnarska šala" v Kranju
V restavraciji ,Pod skalco'
Mestni trg št. 11
se točijo pristna ter pitna vina. Preko ulice 1 Din ceneje.
Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20.—24. ure salonski koncert. — Ob nedeljah od 9.—13. ure zajutrkovalni koncert.
Srajce,
promenadne bele in barvaste, ovratnike
vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, Šepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. —	—	Velika	izbera	samo	pri
JOSIP PETELINC-U - UUBUflHfl
blizu Prešernovega spomenika ob -vodi
s separatnim vhodom išče mlad S°' spod uradnik. — Ponudbe na uiprav* lista pod »Soba«.
išče sicer ne več mlado, toda zdraTO, krepko, pridno in inteligentno mutasto dekle z dobrimi izpričevali. — Ponudbe na upravo lista pod Zanesljiva«.
Mlad zakonski par
brez otrok išče meblirano sobo, P* možnosti v bližini dolenjskega k0*0" dvora, za takoj. Ponudbe na uprav« pod »Takoj 19«.
la Trapist sir
ala Marija Štern po 22.50 Din kg pošilja po železnici in pošti Mlekarna in sirarna Josip Dvorny, Badlj®" ■vina (Slavonija).
Stekleno
rtr#*nc> opeko Imajo •talno y #*-■0*1 Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
Izdajatelj in •dgvvorHi urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Se*«.