SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE
^VIC4
ii. iti.
um
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI L
:to xxi.
SEPTEMBER 1980
OJ LJUBLJANA
St. 9
Z ukazom šl. 119 |e predsednik republike 27. 9. 1977 odlikoval Titove zavode Litostroj z redom dela z rdečo zastavo
Samoupravlj an j e — naša stvarnost
V petek, 5. septembra 1980 ob 17. uri, je bila v prostorih delavske restavracije svečana seja delavskega sveta delovne organizacije Titovih zavodov Litostroj ob 30-letniei ustanovitve in izvolitve prvega delavskega sveta in 30-letnici samoupravljanja v naši delovni organizaciji.
V zgodovini samoupravljanja v Litostroju je prav gotovo najpomembnejši dan 26. januar 1950, ko je biila ustanovna seja sindikata Litostroja z volitvami članov začasnega delavskega sveta Podjetja. Ta dan štejemo za začetek oziroma za naš prvi samoupravni ikiorak. Svečanost pa ie bila združena s triintrideset-letnioo naše delovne organizacije, ko so delavci 2. septembra i947 ob zaikiljučku prve faze izgradnje prevzeli ključe in s tem tovarno v upravljanje. Prav zato je bila združena svečanost še toliko bolj pomembna, jubilej pa Jk vse delavce Litostroja vzpodbuda za nadaljnje delo in razvoj.
Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Titovi zavo-
di Litostroj tovariš Jurij Vulkan je v dimenu delavcev Litostroja in v imenu vseh prisotnih v dvorani najprej pozidiravil vabljene goste — med njimi najprej idejnega in resničnega tvorca Litostroja, člana sveta federacije in prvega častnega člana Titovih zavodov Litostroj tovariša Franca Leslkoška — Luko. Zatem je pozdravil tovariša Marjana Orožna, člana predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predsednika mestne konference Zveze komunistov, predstavnika Zveze sindikatov Slovenije tovariša Francija Polaka in Srečka Mlinariča, predsednika mestnega sindikalnega sveta Jožeta Marolta, predsednika skupščine mesta Ljubljane
tovariša Marjana Rožiča, predstavnike skupščin :in družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane in občine Ljubljana-Šiška, seveda pa tudi vse še živeče člane prvega delavskega sveta — naše slavljence.
Tovariš Jurij Vulkan je v slavnostnem govoru najprej podal zgodovinski prikaz razvoja delavskega gibanja v preteklih desetletjih, s posebnim poudarkom na našem narodnoosvobodilnem iboju, nato pa dejal:
»Odločilen korak za uvedbo delavskega samoupravljanja je bil storjen po napadu Informbi-roja na Jugoslavijo, ko je KPJ ugotovila, da so potrebne bistvene spremembe v sistemu upravljanja in da je treba upravljanje
> Vi VlU
Proslava ob 30. obletnici samoupravljanja in 33. obletnici tovarne je bila v delavski restavraciji Lito stroj, med drugimi pa so se je udeležili tudi pionirji samoupravljanja pri nas (Foto: J. Jereb)
častni gost tovariš Franc Leskošek — Luka je prejel spominsko plaketo za izjemne zasluge in napore pri ustanavljanju, izgradnji in nadaljnjem razvoju Titovih zavodov Litostroj (Foto: J. Jereb)
kar najbolj približati delavcem in delovnim ljudem nasploh. Se pred izidom ustreznega zakona so bili ustanovljeni v Jugoslaviji delavski sveti v 800 državnih podjetjih, od tega v Sloveniji 167. Dobra četrtina državnih podjetij je bila vnaprej izbrana za ustanovitev delavskih svetov, tri četrtine pa jih je bilo ustanovljenih na pobudo delavcev samih.
V tem razvoju ima Litostroj pomembno mesto, saj je bil in je še vedno v mnogočem nosilec delavskega samoupravljanja v našem republiškem središču in na širšem področju. To dokazuje velika aktivnost litostrojskih delavcev v vseh fazah tega razvoja — od ustanovitve prvega delavskega sveta do danes:
Leta 1953 so bile osnovane obratne konference kot predhodnice obratnih delavskih svetov, ki so bili izvoljeni naslednje leto. Obratni delavski sveti so že bolj približali samoupravljanje delavcem, z njimi sta se povečala samoupravna iniciativa delavcev in odločanje delavcev pri neposrednem delu. (...) Po letu 1960 so se uveljavile višje razvite samoupravne udeležbe delavcev v ekonomskih enotah. Samoupravljanje se je nadalje krepilo na podlagi nove ustave, ki je bila sprejeta leta 1963. Litostrojčani smo bili med prvimi, ki so na podlagi ustavnih dopolnil, posebno tistih iz leta 1971, ustanovili že 1972. leta temeljne organizacije združenega dela in uveljav-
ljali novi samoupravni položaj neposrednih proizvajalcev. Kasneje smo na podlagi nove ustave SFRJ in republik iz leta 1974 in z zakonom o združenem delu iz leta 1976 svojo samoupravno organiziranost še dograjevali do današnje. Pristopili smo tudi k razvijanju samoupravnega povezovanja LITOSTROJA z drugimi sorodnimi delovnimi organizacijami v Združena podjetja strojegradnje.
Pri tem pa je seveda pomembna vsebinska rast samoupravljanja, rast osveščenosti delavcev, rast vloge nas, delavcev, v upravljanju in odločanju. Litostroj-ski delavci nismo nikdar jemali samoupravljanja kot nekaj formalnega, postavljenega od zunaj. Med prvimi v Jugoslaviji so ustanovili, še pred izdajo zakona, začasni delavski svet tudi litostroj-ski delavci, in sicer 26. januarja 1950. Ze takrat so se naši delavci zavedali, da mora litostrojski kolektiv med prvimi utirati pot družbenoekonomskim spremembam in temu smo ostali zvesti ves čas povojnega razvoja. (...) Tudi danes razumemo samoupravljanje kot revolucionaren proces, ki še traja. V ta proces smo vključeni množično, zlasti odkar uresničujemo zakon o združenem delu. Danes je več kot 900 litostrojskih delavcev vključeno v različna delegatska razmerja. Pri nas poleg samoupraimih organov deluje tudi več kot 150 samoup-
(Nadalj. na 2. str.)
RAZPRAVLJAMO O PLANIH
Delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih ter delegati v vseh družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih smo v tem družbenem trenutku pred izredno odgovornimi družbenimi nalogami. Izredno hitro se bliža konec leta 1980 in s tem zaključek srednjeročnega planskega obdobja 1976—1980. V tem preostalem delu leta 1980 smo dolžni delovni ljudje in občani kar najbolj poglobljeno razpravljati in dokončno oblikovati nove srednjeročne planske dokumente za obdobje 1981—1985. Poleg tega smo do konca leta 1980 dolžni oblikovati še tekoče letne plane za prihajajoče leto 1981. Poleg vseh teh prizadevanj pa se v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih bije bitka za uresničevanje trajnejših ciljev gospodarske in vsesplošne stabilizacije. Potem nam preostanejo še poglobljena prizadevanja pri nadaljnjem izpopolnjcvnaju priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter tekoče izpolnjevanje planskih in drugih družbenih obveznosti.
Po dolgem in vročem poletju bo prihajajoča jesen izredno vsestransko razgibana. Od vseh nas, delavcev v združenem delu in občanov v krajevnih skupnosith in od naših prizadevanj pa je odvisno, kako bomo uspešni in realni pri pripravi srednjeročnih planov razvoja. Predvsem je nujno, da
nastajajoči planski dokumenti vsebujejo kvalitetne elemente umirjene in stabilizirane gospodarske rasti, kar nam v preteklih obdobjih ni najbolje uspevalo. Preveliki apetiti kogarkoli v celotni družbeni reprodukcijski verigi so bili v preteklih obdobjih naša stalna šibka točka. Kdorkoli je bil v dosedanjem razvoju neopravičeno izpostavljen, je preprosto živel na račun drugega, kar pa je v današnjem razvoju samoupravnih socialističnih odnosih nesprejemljivo.
Ko si na vseh področjih dela in življenja prizadevamo za uresničitev gospodarske stabilizacije, sc moramo zavedati, da to ni trenutni pojav, pač pa trajna akcija in stalen način racionalnega gospodarjenja in trošenja družbenih sredstev. Od kratkoročnih kampanjskih akcij v preteklosti nismo dosti iztržili. Stabilizacija mora postati sestavni del našega gospodarskega sistema in gospodarjenja, s tem pa tudi sestavina vseh elementov družbenega planiranja.
Stabilizacija in snovanje planskih razvojnih dokumentov ter razprava in usklajevanje Ie-teh pa mora temeljiti tudi na ustreznih strokovnih in znanstvenih spoznanjih. Predvsem pa morajo vsebovati prioritete razreševanja usklajenih in samoupravno dogovorjenih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov.
K. G.
Samoupravljanje — naša stvarnost
Člani prvega delavskega sveta v Litostroju, ki so se udeležili proslave ob obletnici samoupravljanja. Pred proslavo pa so si ogledali tovarno (Foto: J. Jereb)
(Nadalj. s 1. str.)
ravnih sindikalnih skupin. Uresničujemo samoupravno podružb-Ijanje pomembnih področij našega življenja, kot so splošni ljudski odpor, družbena samozaščita, izobraževanje in druge dejavnosti. Našo tovarno resnično upravljajo delavci: ti odločajo o razširitvi proizvodnega programa tovarne na podlagi lastnega znanja, o usmeritvi precejšnjega dela naših proizvodov v izvoz, o gradnji stanovanj in o drugih oblikah družbenega standarda, o izobraževanju, o njihovi vlogi v krajevni skupnosti in še o marsičem. Danes imamo delavci pravico in dolžnost odločati o tako pomembnih zadevah, kot so investicije v gradnjo novih tovarniških objektov in v posodabljanje proizvodnega procesa z novo tehnologijo, v objekte družbenega standarda, odločajo o razporejanju dohodka in o delitvi po delu.
Tako lahko danes ob 33. obletnici ustanovitve Litostroja našemu dragemu tovarišu Francu Leskošku — Luki pokažemo, da smo uresničevali njegovo vizijo tovarne ne samo po proizvodni plati, ampak smo tudi izpopolnjevali socialistični samoupravni sistem. Litostroj ne pozna drugačnega družbenoekonomskega sistema in razvoja, kot je samoupravni. Ponosni smo, da smo tudi mi, skupaj z vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi prispečvali velik delež za uveljavitev socialističnih samoupravnih odnosov.
Samoupravljanje se je uveljavilo kot naš prevladujoč družbenoekonomski odnos, kot bistvo družbenega, socialnega, gospodarskega, političnega in celotnega življenja socialistične Jugoslavije, kot ideologija in način vsakodnevnega mišljenja milijonov naših ljudi, kot naša trajna in neodtujljiva pravica. Tudi v bodoče
bomo enako zavzeto in odločno uveljavljali in poglabljali samoupravne odnose. Le tako bomo še naprej hodili po poti, ki nam jo je začrtal tovariš Tito,« je zaključil svoje misli slavnostni govornik Jurij Vulkan.
Sledil ije (krajši kulturni program, v njem sta sodelovala li-•tastrojski mešani pevski zbor, ki nam je po uvodni »Internacionali« zapel še »Bratje, le k soncu, svobodi,« Ubaida Vrabca, »Udar na udar«, Radovana Gobca »Dvignil se je Gubec kmet« din za konec še Slavka. Mihelčiča »Pesem mladinskih delovnih (brigad,« in pa dramski igralec Rudi Kosmač, iki je recitiral odlomek iz povesti Ivana Cankarja »Hlapec Jernej in njegova pravica« in Pesem Mileta Klopčiča »Titovo ime«.
(Na svečani seji delavskega sveta delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj so družbenopolitične organizacije ob 30-letnici samoupravljanja podelile spominske plakete posameznikom in temeljnim organizacijam združenega dela za njihov prispevek pri razvoju ih utrjevanju samoupravljanja, za prizadevnost pri vodenju organov samoupravljanja in za stalno (krepitev samoupravnega sistema v Litostroju. Na podlagi sklepa treitje seje konference osnovnih organizacij sindikata, ki je bila 1. avgusta 1980, so prejeli spominske plakete:
0 Tovariš Franc Leskošek — Luka za izjemne zasluge in napore pri ustanavljanju, izgradnji in nadaljnjem razvoju Titovih zavodov Litostroj. (Plaketo sta tovarišu Leskošku izročila v imenu delavcev predsednik konference OOS tov. Miroslav Podbevšek in predsednik delavskega sveta TZ Litostroj tov. Jurij Vulkan.)
0 Vsi člani prvega delavskega sveta delovne organizacije kot pionirji samoupravljanja, saj
so storili zgodovinski korak pri razvoju Jugoslavije in razvoju samoupravljanja v Titovih zavodih Litostroj:
predsednik prvega začasnega delavskega sveta tovariš Ivan Černivec,
predsednik prvega izvoljenega delavskega sveta tovariš Ivan Pavšelj,
člani prvega delavskega sveta delovne organizacije tovariši: Bojan Kravt, Franc Kovačič, Miha Turšič, Janez Barlič, Ivan Križman, Bogomir Vrhovec, Vera Tomaž, Jože Kušar, Rudi Hlebec, Vlado Jordan, Anton Friškovec, Jože Curk, Bruno Valenčič, Vojan Mal, Franc Sazonov, Franc Mencinger, Alojz Nahtigal, Aleksander Regent, Jože Mastnak, Ferdinand Pajk, Slavko Urbančič, Ivan Okorn, Milan Špolar, Stanko Hlede, Franc Mihelič, Janez Česnik, Karel Korošec, Jože Torkar in Franc Grum.
0 Predsedniki delavskega sveta delovne organizacije — tovariši: Martin Fine, Albin Vipotnik, Stane Peterca, Milan Vidmar, Franc Javnik ar, Viktor Nolimal, Anton Papež, Avgust Klemenc, Karel Gornik, Leopold Nadlišek in Franc Gregorič.
0 Predsedniki upravnega odbora — tovariši: Stane Jeločnik, Jože Mih el j, Jakob Pogačar, Stane Koprivnik, Mirko Debeljak, Franc Poteko, Rudi Jesenšek, Franc Kranjc, Mamko Celarc, Anton Kovič, Zvonimir Vdlfand, Stanislav Bradeško in Vlado Kro-šelj.
0 Posebno plaketo za razvoj samoupravljanja v neposredni praksi so prejeli naslednji tozdi:
— TOZD Proizvodnja ulitkov in modelov kot prvi obrat Litostroja, v katerem je stekla proizvodnja 2. septembra 1947. leta. Od takrat pa do današnjih dni je v metalurških obratih potekalo kontinuirano samoupravno delo in kljub težkim pogojem dela in slabši (kadrovski strukturi jim je uspevalo približati samoupravljanje slehernemu delavcu, tako da je danes samoupravljanje najbolj razvito prav v tej temeljni organizaciji.
— TOZD Proizvodnja obdclo-
vancev, ki je prav tako eden od prvih obratov Litostroja, v katerem smo dokončali naše prve kompletne proizvode. To je hiila vseskozi največja delovna enota Litostroja, v njej so še posebej pomembno mesto zavzemali mladi kovinarji, izšolani v našem Izobraževalnem centru. Prav zato v tem delovnem okolju velja poseben poudarek razvoju samoupravljanja in vključevanju mladih v vse oblike samoupravnega življenja,
— TOZD Izobraževalni center,
ki je v tridesetletnem obstoju vzgojil trideset generacij mladih samoupravi j aleev. Mladim se po prihodu v proizvodnjo ni bilio tež-
Začctck proslave je naznanil pihalni orkester Litostroj (Foto: J. Jereb)
Tovariš Luka in generalni direktor Marko Kržišnik sta zbrano sledila kulturnemu programu (Foto: J. Jereb)
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
Ob 30. obletnici samoupravljanja v Titovih zavodih Litostroj in 33. obletnici tovarne je bila od 5. do 10. septembra pred vhodom v upravno stavbo razstava fotografij. S fotografijami so mladi predstavili proizvode naše delovne organizacije.
Razstavo so pripravili mladinci mladinske organizacije Litostroj, f°' tografije pa smo izbrali iz fotoarhiva ekonomske propagande. (Foto. J. J.)
ko Vključiti v samoupravno delo dn življenje, saj so že v okviru izobraževalnega procesa pridobili dovolj samoupravnega znanja za praktično uporabo v delovnem okolju. Minogi od njih so zavzemali najpomembnejše samoupravne dolžnosti v Litostroju in v širšem družbenem Okolju. Vse to dokazuje, da se je delo v Izobraževalnem centru vedno prilagajalo potrebam delovne organizacije. Zaradi vseh teh dosežkov pri vzgoji mladega rodu za samoupravljanje velja zahvala celotne-
mu kolektivu Izobraževalnega centra, ki je nesebično in ustvarjalno prenašal strokovne in samoupravne izkušnje in dosežke iz delovne organizacije v svoje učne programe in s tem bogatil znanje svojih učencev — naših mladih delavcev.
Vsem slavljencem še enkrat izrekamo prisrčne čestitke z željo, da bi še naprej, skupno z vsemi delavci Litostroja, razvijali našo samoupravno socialistično družbo!
Vesna Tomc — Lamut
»LJUDSKA KNJIGA«
zbirka romanov iz svetovne književnosti
Tudi do 5-krat cenejša od podobnih zbirk, ki jih izdajajo komercialne založbe. Knjige formata 17X11,5 cm so vezane v celo platno, imajo večbarvni ščitni ovitek, tiskane pa so na brezlesnem papirju. V zbirki izide tudi letos 6 knjig s prek 1600 strani zanimivega branja.
1.	Richard Rive: Obsedno stanje, roman iz življenja temnoppltih junakov, ujetih v ozračje nasilja in policijske strahovlade po mestih rasistične Južne Afrike. Zlasti vreden naše pozornosti zdaj, ko je nasilje v Južni Afriki ponovno v ospredju svetovne javnosti. (Izšla)
2.	W. Somerset Maugham: Tesno domovanje, mojstrsko opisana doživetja značilnih maiughamovskih junakov sredi eksotičnega sveta južnoazijskih otokov, polna presenetljivih in vendar prepričljivi11 spoznanj. (Izšla)
3.	Hemni Troyat: Pajek. Z izredno umetniško močjo napisan -roman o mladem Gerandu, čigar bolestna navezanost na sestre in mater opozarja na usodnost -takšnih skritih nagnjenj v nas samih. Avtor tudi pri nas znanih biografij b Puškimi, Lermontovu ih Tolstoju je za to delo prejel najvišje francosko priznanje — Pirix Goncourt. (Izšla)
4.	Cairlo Sgorion: Bogovi sc bodo vrnili, pripoved o nezakonskem furlanskem otroku, ki v svojem 27-letnem potepuškem življenju sp°' znava bridko usodo svoje od nekdaj tlačene domovine. Bogovi se bodo vrnili, vendar ne bogovi oblastnikov ... Trpljenje ni bilo zaman, ni se izgubilo v tisočletnem mlinu časa. (Izšla)
5.	Josef Hen: Jokohama. Delo je duhovito odkriit, živahno napisan prikaz sedanjega življenja na Poljskem, kakoir ga spoznava mlada Američanka, ki skuša prek Varšave in Moskve priti na Japonsko.
6.	K-ur-t Vonnegut, ml.: Mačja zibka. Napol utopičen, napol znanstveno fantastičen roman, eno najmočnejših del novega humanizma-najboljše delo avtorja »Klavnice 5«, »Zajtrka prvakov« in mnog'*1 drugih, tudi Slovencem že znani-h pripovedi.
Naročnina za vseh 6 knjig je 440 din, -poravnate pa jo lahko tudi v treh obrokih, najkasneje do konca leta 1980.
Štiri od šestih knjig so že izšle in vam jih lahko takoj pošljemo po pošti. Dve bosta izšli oktobra. Po izidu zadnjih dveh knjig bodo knjige v prosti pr|odaj;i vsaj 100 odstotkov dražje.
Knjižno zbirko lahko naročite na naslov PREŠERNOVA DRUŽBA, Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
Delegati poročajo
Ljubljanska banka, Stanovanjsko-komunalnc banke Ljubljana, je članicam banke in njenim delegatom poslala v javno razpravo prvi osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 in analizo razvojnih možnosti v istem obdobju.
Analiza razvojnih možnosti je bila pripravljena na temelju smernic za pripravo planov družbenopolitičnih skupnosti, na osnovi srednjeročnih planov članic banke in na analizi delovanja banke v iztekajočem se in Planskem obdobju. Ta analiza razvojnih možnosti je bila temelj za pripravo osnutka samouprav-
nega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana LB, Stanovanjsko komunalne banke, Ljubljana, s katerim se članice banke dogovorimo o skupnih interesih in ciljih, o medsebojnih pravicah in obveznostih glede združenega dela in sredstev na področju stanovanjskega gospodarstva.
V naslednjem srednjeročnem obdobju si bo Ljubljanska banka, Stanovanjske-komunalne banke, prizadevala, da bi čim bolj povečala vpliv delavcev v združenem delu na gospodarjenje s sredstvi, da bi se približala delavcem in občanom in pospešila namensko stanovanjsko varčevanje. Ohranila bo dosedanje oblike varčevanja im kreditiranja, na novo bo razvila dolgoročno dinarsko stanovanjsko varčevanje ter devizno varčevanje in vezavo. Spremenila bo tudi sedanjo obliko vezave namenskih sredstev s
Marko Kržišnik — desetletnik
V času 33. obletnice Litostroja, 30-letnicc samoupravljanja in ko veliko Litostrojčanov slavi svoje delovne jubileje, praznuje svojevrsten jubilej tudi naš generalni direktor Marko Kržišnik. Ob tem, da je letos jubilant — 10-Iet-nik, je tudi direktor Litostroja, ki opravlja to funkcijo najdlje. Srečujemo ga na mnogih mestih, tema pogovora pa je vedno Litostroj, gospodarski uspehi, naše perspektive in podobno. Danes pa ga želimo predstaviti kot člana delovne organizacije, ki jo uspešno vodi že deset let.
Ko je pred desetimi leti prišel v Ljubljano, mu vodenje tako velikega podjetja ni bilo neznano. Že deset let prej je bil na Vodilnem položaju v Tovarni avtomobilov Maribor in direktor v tovarni železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru.
Cas, v katerem je prišel v Litostroj, za našo delovno organizacijo ni bil najbolj ugoden. Takrat smo ob naši glavni panogi, se pravi ob težki industriji, izdelovali še avtomobile, ki pa se niso izkazali za najbolj dobičkonosne. Treba se je bilo odločiti: ali okrepiti avtomobilsko industrijo, °b tem pa tudi prilagoditi tehno-logijo, ali nadaljevati težko industrijo. Kmalu je namreč tovarišu Kržišniku in njegovim sodelavcem postalo jasno, da obe veji v eni tovarni nimata prihodnosti. In čeprav je takrat prevladovalo splošno mnenje, da je avtomobilska industrija tista, ki ima prihodnost, so se odločili, da bodo nadaljevali s tisto, ki ima že tradicije in vse pogoje, da uspe.
Tovariš Kržišnik je v težko Industrijo in v njen razvoj verjel Vseskozi. Vendar, kot je sam delni, je bilo o tem potrebno pre-Pričakati tudi druge. Najprej našo javnost, potem pa še gospodarstvenike in družbenopolitične delavce in končno banke, ki bi financirale razvoj težke strojegradnje. Samo prepričevanje pa bi bilo premalo. Uspeh je lahko Prineslo le dobro in kvalitetno delo.
Ko smo dve leti po prihodu tovariša Kržišnika v Litostroj Prenehali izdelovati avtomobile, smo začeli posodabljati že postavljene tovarniške hale. Prvi Uspehi so se kmalu pokazali. S pvojim delom, s svojimi izdelki ln bogatim proizvodnim programom smo uspeli prepričati družbo, da so vlaganja v Litostroj smotrna in da je težka industri-)a tista, ki jo potrebujemo.
Ob vprašanju, kako si je s svojimi sodelavci na začetku zastavil delo, se je tovariš Kržišnik kar nasmehnil. Dejal je:
»Najprej smo prenehali z avtomobilsko industrijo. Takoj za tem pa smo začeli vlagati v nove stroje, v posodabljanje tovarne. Ena ideja je rodila drugo, take da je ta velik načrt nastajal postopoma. Najprej smo se odločili, da bomo ločili proizvodnjo viličarjev. Prvotno smo želeli postaviti tovarno oziroma obrat drugje, vendar nismo naleteli na pripravljenost ostalih. In čeprav prevladuje miselnost, da je izven Ljubljane lažje dobiti delovno silo, je sedaj že popolnoma jasno, da je tudi drugod po Sloveniji ni. Tako je na koncu prevladala najpametnejša odločitev, da zgradimo novo tovarno znotraj ograje Litostroja. Ta načrt je potegnil za sabo še ostale in tako smo zdaj sredi uresničevanja smelih investicijskih programov.«
Tovariš Kržišnik je poudaril, da smo velik razvojni načrt res začeli izpolnjevati pred tremi leti, zastavljen pa je bil že mnogo prej«. Zelo velik uspeh je bil v tem, da so se vsi tozdi v tovarni strinjali, da bomo skupaj vlagali v [posodobitev in razširitev Litostroja. Zato za formalni začetek izvajanja našega investicijskega načrta štejemo dan, ko smo se na referendumu izrekli za skupna vlaganja!«
»Zdaj nove investicije izvajamo Skladno z načrtom. Najbolj pomembno pri tem je«, je dejal tovariš Kržišnik, »da bo imel Litostroj po zaključku del podvojene zmogljivosti s komaj eno desetino novih delavcev. To pa je v današnjih pogojih izredno pomembno«.
Tovariš Marko Kržišnik je prvi direktor (Litostroja, ,ki je na tem pomembnem položaju že deset let. Zato smo ga tudi vprašali, -kako je to mogoče in ali je ibilo potrebno veliko osebnega napora, da je lahko vzdržal vsa ta leta.
Dejal je: »To je precej odgovorno. funkcija, ki zahteva ves moj čas. Ne le tistih osem ur, ko sem v Litostroju, ali cele dneve, ko sem na Službenih poteh. Ce že ne drugače, me okupira vsaj miselno tudi Ob dnevih, ko sem sicer prosti Če ždim dobro delati, moram tovarno in njene probleme poznati. Da sem lahko vzdržal deset let na tem mestu, je vzrok v tem, da mi je skupaj s sodelavci sproti uspevalo reševati tekoče probleme. Zdo pomembno pa je, dla pri vsakodnevnih stvareh ne pozabiš na dol-
Kot vsi desetletniki je tudi Marko Kržišnik prejel spominsko zapestno uro (Foto: K. G.)
goroonejši cilj, ki ga ždiš uresničiti. Čeprav se mi je dokončna zamisel o nadaljnjem razvoju Litostroja izoblikovala šele z leti, sem neko razvojno zamisd imel ves čas. Držim pa se načela, da idej, ki jih nimam čisto izoblikovanih, ne razlagam in ne vsiljujem drugim. Šde potem, ko mi je v celoti jasna, z drugimi razpravljam o njej«.
Zasluge 'tovariša Kržišnika za razvoj Litostroja so nedvomne. Prav izvajanje investicijskega načrta je bilo tudi vzrok, da je svojo funkcijo podaljšal tudi v tretje .mandatno obdobje. Kot desetletni jubilant v Litostroju pa je dejal:
»Težko bi ostal dolgo, če se ne bi v .Litostroju v krogu svojih sodelavcev dobro počutil. To je dober kolektiv, pripravljen sprejemati nove, smotrne rešitve in zamisli. Zato nam je tudi us-pdo narediti 'tako veliko. Ob tem, da Litostroj nima gospodarskih težav, nam uspeva izvajati tudi tako smelo zastavljen program modernizacije.«
Litostrojčani srečujemo tovariša Kržišnika na mnogih sestankih, nič redek »gost« pa tudi ni v tovarniških halah. Njemu se zdijo obiski obratov nekaj samo po sebi umevnega. Dejal je, da mu je to v neki meri ostalo ša od tedaj, ko je bi obratni inženir v TAM, v prvi vrsti pa želi biti seznanjen z delom in proizvodnjo. Samo ob prebiranju dopisov in ostalih dokumentov ne bi mogel imeti jasne predstave o delu, zato se gre naje sam prepričat, koliko so posamezni proizvodi že narejeni. To je po eni strani delovni stik s proizvodnjo, po drugi pa človeški stik z ljudmi, ki v Litostroju delajo.
Zelo značilen za našega generalnega direktorja Marka Kržišnika pa je njegov neuničljiv optimizem. Ima ga dovolj zase in za vse, s katerim dela. Z optimizmom rešuje probleme, ki se zdijo včasih nerešljivi, ob tem pa prepriča tudi drage, da bo šlo. In tudi gre. To je v desetih letih že neštetokrat dokazal. Kot jubilantu 10-letniku mu ob želji, da bi še naprej tako uspešno vodil Litostroj, ilskreno čestitamo!
M. M.
ciljem pospešene stanovanjske gradnje. Oba akta vsebujeta podroben opis, iz kakšnih virov bo Stanovanj,sko-komunalna	banka
zagotavljala v naslednjem srednjeročnem obdobju sredstva za stanovanjsko izgradnjo.
Zaradi sprememb, ki se pripravljajo v Zakonu o razporejanju dohodka in Zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, bodo pri zagotavljanju sredstev za stanovanjsko gradnjo prav tako nastale znatne spremembe. Banka predvideva, da se bo povečalo število varčevalcev in s tem tudi sredstva za stanovanjsko gradnjo zaradi obveznega prispevka pri dodelitvi družbenonajemnega stanovanja.
Kljub temu je srednjeročni plan Stanovanj sko-komunalne banke optimistično zastavljen. Obstaja namreč bojazen, da bo teh sredstev glede na način oblikovanja in gospodarsko situacijo nekaj manj, zato se bo stanovanjska gradnja izvajala po vrednostni usmeritvi. Med objekte vrednostne usmeritve moramo vsekakor po pomenu vključiti gradnjo samskih domov, ki pomenijo izpolnitev pogojev o zagotavljanju minimalnih pogojev zaposlovanja, gradnja teh pa je iz planskih aktov stanovanjsko komunalne banke iz neznanih razlogov izpuščena. Oblikovanje in poraba na-
menskih sredstev je zadeva, o kateri bomo največ razpravljali. Zato bomo delavci v združenem delu skrbno preučili oba akta in pripravili ustrezne predloge. Predvsem nas bo zanimalo, kaj nam prinaša predhodno srednjeročno plansko obdobje, koliko in kaj bomo gradili, koliko sredstev bomo izločili iz dohodka za solidarnost in vzajemnost in koliko sredstev bomo lahko po zaključnem računu izločili iz čistega dohodka v sklad skupne porabe — stanovanjski del, za gradnjo stanovanj in objektov družbenega standarda.
Reševanje stanovanjskih problemov je področje, ki zanima prav vsakega delavca, zato prav gotovo zasluži veliko pozornost in široko razpravo. Delavci Litostroja si moramo prizadevati, da ne bomo zmanjševali sredstev za stanovanjsko gradnjo, saj je urejeno stanovanjsko vprašanje eden od pogojev za uspešno delo.
Konferenca delegacij skupaj s stanovanjskimi komisijami, osnovnimi organizacijami sindikata, tozdi, delovnima skupnostima in strokovno službo je organizirala razpravo o planskih dokumentih. Zaključke razprave bomo kot stališče DO Litostroj posredovali pripravi j aleem gradiv.
I. Bašnec
Seja komunistov v občini
V sredo, 10. septembra, je bila 25. seja občinske konference Zveze komunistov Ljubljana-Siška, na njej so obravnavali varnostno politične razmere v občini. Ob dokaj obširni razpravi je bila ocena dopolnjena in potrjena, v naslednjih lednih jo bodo družbenopolitične organizacije in skupščine dobile v obravnavo.
Politično varnostne razmere v občini so dobre in stabilne, kar se kaže v pripravi j einosti in odločnosti delavcev in občanov prispevati svoj delež pri realizaciji ukrepov za stabilizacijo gospodarstva. Tako stanje se zrcali tudi v vsesplošni podpori zunanji politiki neuvrščenosti ter aktivnega sodelovanja Jugoslavije in njeni vlogi v svetu. To podporo izražamo delavci v času, ko svet pretresajo nasprotja med razvitim severom in siromašnim jugom našega planeta, ko ekonomska in politična kriza kažeta nemoč kapitalističnega sveta in tudi državno administrativnega socializma pri razreševanju nakopičenih ekonomskih, socialnih in političnih nasprotij.
Vsa ta zaostrovanja vplivajo tudi na odnose med velesilami in bloki, ki so prav v letošnjem letu dosegli eno najnižjih točk do diru"! svetovni vojni, kjer je politika vmešavanja in oboroženih intervencij stalna praksa za doseganje nadvladja in vodilne vloge .posameznih držav.
Ob upoštevanju dejstva, da imajo ta dogajanja vpliv na razmere pri nas, je zelo pomembna ugotovitev, da so delovni ljudje trdno odločeni braniti pridobitve socialističnih samoupravnih odnosov. To se je izrazito pokazalo v času bolezni tovariša Tita in ob njegovi smrti v poosebljanju z našim družbenopolitičnim sistemom in ko so bolj kot kdajkoli prej strnili vrste okoli Zveze komunistov ter njene notranje in zunanje politike.
V času zaostrenih mednarodnih razmer bitke za stabilizacijo gospodarstva doma in problemov, ki se pojavljajo v zvezi s tem, lahko rečemo, da so oolitične varnostne razmere v občini dobre, so pa v veliki meri odvisne od učinkovitosti in hitrega razreševanja [gospodarskih tokov.
1. Stopnja razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ima največjii vpliv na politično varnostne razmere, zato je bila glavna aktivnost Zveze komunistov itn dragih socialističnih subjektivnih sil namen jena temu Področju.
Ob primerjanju rezultatov gospodarjenja ugotavljamo, da je vrsta kazalcev gospodarjenja ugodnejših kiot v prejšnjem letu in, kar je pomembno, da se je število temeljnih organizacij
združenega dela, M poslujejo z izgubo, zmanjšalo.
Še nadalje se zaostruje vprašanje surovin in repromaterialov. Prevelika odvisnost v nekaterih delovnih organizacijah od uvoza in pomanjkanje domačih materialov lahko močno zaostri izvrševanje planov proizvodnje v naslednjem obdobju. Vendar pa moramo reči, da smo v prvih osmih mesecih še uspeli razreševati to problematiko, predvsem zaradi dodatnih naporov delovnih organizacij za zagotavljanje surovin in ostalega materiala.
Tudi omejitve na področju uvoza so vplivale na pomanjkanje nekaterih osnovnih izdelkov široke potrošnje ln tudi v občini Šiška povzročile nezadovoljstvo med občani in pojave zlorab. Ta situacija se je še poslabšala s kopičenjem zalog in večjim dviganjem deviz.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je v občini precejšnje število subjektov družbenega planiranja, ki kasnijo pri pripravi samoupravnih sporazumov o temeliih r»'ana za srednjeročno obdobie. Res je. da tekoče gospodarske težave zahtevajo maksimalne napore pri njihovem razreševanju, vendar to ne more biti opravičilo za upočasnjeno aktivnost na področju samoupravnega planiranja. Kasnitve in nediscipline na tem področju omejujejo možnosti srednjeročnega planiranja, ogrožalo pa tudi sočasno odločam!« o ustvarjanju in delitvi dohodka, kar ie pomemben element za stabilizacijo gospodarstva in družbenega razvoja v prihodnje.
(Nadalj. na 4. str.)
SAMOUPRAVLJANJA
ČASOPISA LITOSTROJ
vzgojnoizobrazeval.no delo v ic
in načrtovanje
Vsako leto ob teni času objavljamo v našem časopisu poročilo o rezultatih vzgojnoizobražcvalnega dela v našem izobraževalnem centru. Bolj kot konec koledarskega leta je na vzgojnoizobražcvalncm področju za pregled opravljenega dela v preteklem šolskem letu in za načrtovanje izobraževalnih nalog in vzgoje za naslednje obdobje pomembnejši čas prav september. Izobraževanje poteka pač drugače kot proizvodni proces in druge gospodarske dejavnosti.
Rezkalci v lahki obdelavi (Foto: K. G.)
Rezultati
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA 1978/80 V POKLICNI KOVINARSKI IN ELEKTRO ŠOLI
V	poklicni kovinarski in elek-tro šoli se je šolalo v preteklem šolskem letu 583 učencev. Uspešno je zaključilo razrede 549 učencev ali 94,2 odst. Če primerjamo ta podatek s prejšnjimi šolskimi leti, smo z uspehom lahko zadovoljni. Še posebej zato, ker izobražujemo učence, ki so se vpisali s slabšim uspehom iz osnovne šole, s precejšnjimi vrzelmi v predznanju, marsikdo ni bil motiviran za učenje poklica, precej je učencev iz drugih republik.
Zaključne izpite je opravilo v junijskem in avgustovskem roku 169 učencev ali 92 odst. V Litostroj se je vključilo 99 mladih delavcev, in sicer 40 strojnih mehanikov, 26 strugarjev, 6 orodjarjev, 8 rezkalcev, 13 tehniških strojnih risarjev in 6 elektrome-hanikov. K tem pa je treba prišteti še 11 učencev, ki zaradi nezadostnih ocen v nekaterih predmetih še niso opravljali zaključnega izpita, a so se prav tako zaposlili.
Letos se je vključila v delo v tovarni trideseta generacija učencev, ki smo jo izšolali v naši poklicni šoli. To je pomemben dogodek, saj se nanaša na 30-let-no odgovorno in večkrat tudi težko delo učiteljev in vzgojiteljev izobraževalnega centra. Ti so z izobraževanjem proizvodnih delavcev, delovodij in tehnikov ob sodelovanju strokovnjakov iz Litostroja prispevali pomemben delež k uspehom tovarne.
Za Iskro smo izšolali 68, za druge delovne organizacije pa še 6 učencev.
Omejili smo se le na bistvene podatke o učnem uspehu. Prostor nam ne dopušča, da bi ob tej priliki navajali obseg in rezultate drugih oblik vzgojnoizo-braževalnega dela z učenci, kot so vzgojne dejavnosti v domu učencev izobraževalnega centra in v šoli, delo organizacij ter šolske in domske skupnosti učencev, negovanje tradicij NOB, delo na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, pri kulturni vzgoji, proslavah ipd. Nekaj smo o tem pisali priložnostno v našem časopisu že med šolskim letom.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH OB DELU
Pri izobraževanju odraslih ob delu smo v preteklem šolskem letu odprli oddelek poklicne šole za odrasle, v katerem je vpisanih 19 slušateljev, od teh 11 zaposlenih Litostrojčanov. Ob koncu šolskega leta smo zaključili pouk v prvem semestru tega oddelka, kar ustreza programu prvega letnika poklicne šole.
Oddelek za izobraževanje odraslih je organiziral 17 tri do štiritedenskih tečajev za voznike viličarjev in žerjavarjev za premi-kače in upravljalce plinskih naprav. To izobraževanje je uspešno zaključilo 423 tečajnikov — pri voznikh viličarjev večinoma delavcev iz drugih delovnih organizacij.
V	sedmih jezikovnih tečajih se je učilo angleškega in nemškega jezika 109 udeležencev tega izobraževanja.
Za skupinovodje-delovodje v delovni organizaciji IMP — TOZD Livarna v Ivančni gorici smo organizirali in izvedli dopolnilno izobraževanje po dogovorejnem programu za 18 delavcev.
Poleg navedenega smo sodelovali pri organizaciji izobraževanja iz varstva pri delu v naši delovni organizaciji, pri družbenem izobraževanju, prekvalifikacijah in pri pripravniškem uvajanju v poklic 37 delavcev-pripravnikov.
V NOVO ŠOLSKO LETO
V šolskem letu 1980/81 se bo obseg vzgojnoizobraževalnega de-
la v izobraževalnem centru povečal. To kažejo že podatki o številu vpisanih učencev v poklicni kovinarski in elektro šoli: v prvem letniku bo obiskovalo pouk 267 učencev, v drugem 192 in v tretjem 191, skupaj 650 učencev, to pa je 67 učencev več kot v preteklem šolskem letu.
Po strokah se bo šolalo za kovinarske poklice 428 učencev, za elektro poklice 180 in za metalurške 42 učencev.
Od vseh 650 učencev se jih bo izobraževalo 356 za Litostroj (291 kovinarjev, 24 elektromehanikov, 24 livarjev in 17 modelnih mizarjevi, 234 za Iskro in 60 učencev za 11 drugih delovnih organizacij.
K številu 650 učencev naše poklicne kovinarske in elektro šole je treba prišteti še 79 učencev — RTV mehanikov v treh dislociranih oddelkih v Sežani, ki jih izobražujemo za tamkajšnjo Iskrino tovarno radijskih sprejemnikov.
Tako bomo izobraževali skupaj kar 729 učencev poklicne šole.
VPIS UČENČEV V PRVI LETNIK
Letos smo uspeli vpisati v prvi razred največje število učencev doslej: 140 za Litostroj, 80 za Iskro in 38 za druge delovne organizacije. Prišteti moramo še 9 ponavljalcev, tako da smo skupaj vpisali 267 učencev.
Iz SR Slovenije je 209 učencev, 58 pa iz SR ITrvatske in iz SR Bosne in Hercegovine. Skoraj vsi učenci iz obeh drugih republik se bodo šolali za Litostroj, predvsem za poklice livar, modelni mizar, konstrukcijski ključavničar in strugar.
Ne glede na to, da smo vpisali tako kot prejšnja leta učence tudi iz drugih republik, se je vendar iz SR Slovenije vpisalo precej več učencev, čeprav smo zaradi zapletov okoli usmerjanja učencev ob odložitvi frontalnega prehoda na usmerjeno izobraževanje pričakovali slabši vpis. Velika večina učencev je iz Ljubljane, primestnega območja in iz krajev, od koder se vozijo naši delavci na delo v Litostroj. To je pomembno, saj je iz drugih, bolj oddaljenih krajev SR Slovenije vpisanih zelo malo učencev. V zadnjih letih je bilo z izgradnjo industrijskih objektov na podeželju odprtih precej novih delovnih mest, hkrati pa so bili zgrajeni tudi novi izobraževalni centri. Tako se mladina vpisuje že v nove centre oz. šole.
Večjo odvisnost mladine za vpis v našo šolo pripisujemo aktivnosti izobraževalnega centra zlasti pri povezavi z osnovnimi šolami v Ljubljani in okolici ter s samoupravno interesno skupnostjo za zaposlovanje pri usmerjanju mladine v osnovni šoli že med šolskim letom, pripisujemo jo tudi dobrim pogojem za izobraževanje v izobraževalnem centru, dodatni stimulaciji pri učenju za deficitarne poklice in ne nazadnje povečanemu ugledu Litostroja v zvezi z njegovimi proizvodnimi uspehi, investicijami, posodabljanju tehnologije ter boljšimi osebnimi dohodki delavcev. Seveda pa se mladina ljubljanskega območja še vse premalo odloča za najbolj deficitarne poklice, tako da potem vpisujemo učence iz drugih republik.
Za Litostroj je vpisanih v prvem letniku:
11 konstrukcijskih ključavničarjev
30 strojnih mehanikov,
41 strugarjev,
11 orodjarjev,
6	rezkalcev,
10	tehniških strojnih risarjev,
16 livarjev,
11	modelnih mizarjev,
7	elektromehanikov.
Prizadevali si bomo, da bo
čimveč učencev čez 3 leta uspešno končalo šolanje. To bo za učitelje in vzgojitelje enako težka naloga kot doslej, saj se v poklicno šolo še vedno vpisujejo učenci s pretežno slabšim uspehom iz osnovne šole.
V domu učencev IC bo prebivalo 180 učencev, od katerih jih je tri četrtine iz drugih republik.
PRI IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH OB DELU ZOPET ODDELEK DELOVODSKE SOLE
Na pobudo temeljnih organizacij in kadrovske službe naše delovne organizacije bomo pričeli takoj v septembru pouk v oddelku delovodske šole. Prijavljenih je 16 slušateljev za stroj-no-kovinarsko stroko in 14 za metalurško stroko, skupaj torej 30 slušateljev.
Vsi so delavci naše delovne organizacije.
Nadaljevali bomo z izobraževanjem v poklicni šoli za odrasle, tako da bomo v oddelku te šole izvajali pouk v drugem in tretjem semestru. V jeseni 1981 bodo ti slušatelji opravljali zaključne izpite.
Prav tako bomo nadaljevali dopolnilno in funkcionalno izobraževanje v tečajih za voznike viličarjev, žerjavarjev, v jezikovnih tečajih angleškega in nemškega jezika, sodelovali bomo pri organizaciji izobraževanja iz varstva pri delu in pri družbenem izobraževanju v naši delovni organizaciji.
Ob tej priliki se ponovno obračamo na temeljne organizacije Litostroja, da sporočilo svoje potrebe zlasti po dopolnilnem strokovnem oz. funkcionalnem iz o-
i imliii Mijiiji siiomnnn SffiJK11 +"
iiiimiiMlia
■ ii im ■ m menil 11 u ifi bik neui i leuiiiii lemiHne ||=cggp|
Rlasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov. — Ureja ga uredniški odbor v sestavi : Anton Tomažič, dipl. iur„ predsednik, Milan Jurjavčič, inž., namestnik predsednika in člani:	Hrabroslav Premclč,
prof., Jurc Vulkan, Tone Erman, mag. Peter Vogrič, dipl. inž., Marjan Sigulin in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc-Lamut.
Telefon uredništva 556-021 (n. c.) interna 202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Tiska Tiskarna Ljubljana.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
braževanju in usposabljanju delavcev kadrovski službi ali neposredno izobraževalnemu centru. Za program in trajanje te vrste izobraževanja se lahko sami dogovorimo na podlagi konkretnih potreb.
NEKATERE NOVE NALOGE IN PRIPRAVE NA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
V teh tednih sestavljamo delavci v izobraževalnem centru delovni načrt za šolsko leto 1980/ 1981. Vanj bomo vnesli številne naloge v zvezi z izvajanjem vzgoj noizobraževalnih programov za mladino in odrasle, za vzgojo in oskrbo učencev v domu učencev IC, načrte raznih dejavnosti učencev izven pouka, mladinske organizacije, domske in šolske skupnosti ter naloge v zvezi z drugim poslovanjem izobraževalnega centra.
Pri vzgojnoizobraževalnem delu bomo dali poseben poudarek samoupravni vlogi učencev tako pri upravljanju izobraževalnega centra kot pri načrtovanju in izvajanju pouka ter drugih oblik vzgojnoizobraževalnih dejavnosti. Zakon o usmerjenem izobraževanju je postavil učence mnogo bolj kot doslej v vlogo souprav-ljalcev centra s številnimi enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih imajo naši delavci, razen na področju osebne in skupne porabe ter medsebojnih delovnih razmerij. Za opravljanje teh nalog je treba učence vzgajati in usposabljati, prav tako za njihovo vlogo v samem vzgoj noizobraževalnem procesu.
Drug poudarek bo na metodah pouka, kjer bo v ospredju večje prilagajanje učnih vsebin glede na zmožnosti učencev in
(Nadalj. s 3. str.)
V razpravi je bila posebej izpostavljena tudii problematika utrjevanja in nadaljnjega poglabljanja samoupravnih delegatskih odnosov, !k:i tudii vplivajo na razpoloženje delavcev. Se vedno je namreč veliko pripomb in negodovanja nad prenatrpanimi sejami občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti in nenazadnje nad obsežnim in prefcompl ioi-rani m gradivom zanje. Ponovno je torej potrebno poudariti nekatere sklepe občinskih političnih organov glede razvijanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kjer imajo strokovne silužbe obilico nalog. Sicer bo potrebno ponovno postaviti vprašanje zakaj se tiska taka obilica gradiv, saj se s tem povečajo stroški, ne upoštevajo pa se že znane zahteve, da je potrebno delegatom posredovati kratke izvlečke s celotnim programom, ki so v skladu z možnostmi fiinančno ovrednotena. Nikakor pa ne tako, kot to počno nekatere SIS z gradivi o temeljih srednjeročnih planov, ko nikakor ne moreš najti jasno opredeljenih osnovnih podatkov.
Tudi organi samoupravne delavske kontrole še nimajo povsod
nadaljnje posodabljanje metod pouka.
Čeprav je bil frontalni prehod na usmerjeno izobraževanje preložen na naslednje šolsko leto, bomo že letos izvajali, tako kot na drugih srednjih šolah, uk samoupravljanja s temelji marksizma in obrambe in zaščite že po novih učnih načrtih z novimi učbeniki in prilagajali nekatere oblike in pristope Prl splošnoizobraževalnih predmetih novim načrtom in smotrom. * dveh oddelkih prvega letnika P°' klicne kovinarske in elektro šole bomo eksperimentalno preizkušali pouk matematike po novem učnem načrtu usmerjenega izobraževanja, da bi ugotovili ustreznost učnega načrta za tako populacijo, kot jo imamo sedaj na poklicni šoli.
Sicer pa bomo opravljali še marsikatere druge naloge v zvezi s prehodom na usmerjeno izobraževanje. Sodelujemo s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi pri načrtovanju mreže izvajalcev vzgojnoizobraževalnih programov — šol v kovinarski, elektro ih metalurški stroki, pripravljamo ustanovitev enote posebne izobraževalne skupnosti za kovinsko predelovalno industrijo. V njej bomo na delegatski osnovi obravnavali in usmerjali izobraževanje vsi uporabniki (temeljne in delovne organizacije, za katere izobražujemo učence) in izvajalec, to je izobraževalni center. Pri' pravljamo se na svojo vlogo matičnega centra pri izobraževanju kovinarjev v nastajajočem izobraževalnem centru v Ivančni gorici, v občini Grosuplje. Vse te zadeve že tečejo, pred nami pa so še druge naloge v zvezi s pripravami na prehod v usmerjeno izobraževanje. O že navedenih in o novih nalogah bomo še poročali-H. Premelč
ustreznih pogojev za delo, ker ne dobivajo pravočasnih in resničnih informacij in nimajo vpogleda v dokuimentiacijo, ki je podlaga za njihovo delo.
Razprava na seji občinske konference ZKS Ljubi jana-Siška je zajela mnogo področij, prav gotovo pa bi lahko zajela še nekatere elemente, ki tako ali drugače povzročajo potencialno nevarnost za zaostrovanje razmet* na nekaterih področjih in bi lahko v določenem smislu ogrozili razvoj sooialliističnih samoupravnih odnosov.
Ko tako ocenjujemo storjen napredek pri krepitvi politično vanostnih razmer, ne morem« mimo ugotovitve, da je Zveza komunistov v preteklem obdobju dejansko delovala kot mobilizacijska sila. Izrazito se je to Pokazalo ob smrti tovariša Tita in kasneje v stabilizacijskih prizadevanjih Okrepljena vloga sindikatov, mladine, socialistične zveze delovnega ljudstva, ki ji 8VL' poseben poudarek za vse večje uveljavljanje na vseh področjih družbenega življenja in je nedvomno odraz okrepljene vloge in akcijske sposobnosti Zveze komunistov v občini.
M. S.
Seja komunistov...
informatika računalništva
SOFTWARE
V eni od prejšnjih številk smo lahko prebrali o hardvvaru ali strojni opremi računalnika. Opisne enote z vsemi svojimi dobrimi, celo vrhunskimi tehničnimi možnostmi so le en del računalnika, sam zase »mrtev« in neuporaben. Vse to moramo oživeti. Ni dovolj Priklopiti računalnik na električno napetost. Vso to tehniko »oživimo« s tako imenovanim softvvarom ali programsko opremo. Ta komponenta računalnika je enako ali še bolj pomembna kot strojna oprema. Tudi v življenju je tako, da razum bolj cenimo kot mišice, čeprav tudi brez mišic ne gre.
Vse zahteve sodobnega informacijskega sistema lahko združimo v naslednje: biti mora hiter, natančen in omogočati mora shranjevanje ter delo z velikim številom podatkov. Softvvare (mehki del) je razum računalnika, ki odloča, zapisuje, računa, spreminja in vodi računalnik. Software ali programska oprema so vsi programi, ki kakorkoli sodelujejo v procesu obdelave podatkov in krmiljenju informacijskega sistema. Programska oprema mora zagotavljati dobro izkoriščenost sodobne strojne opreme, dinamičnost in prilagodljivost informacijskega sistema. Omogočiti mora hitro uvajanje računalništva, visoko stopnjo samostojnosti, enostavno in hitro delo neposrednih uporabnikov, učinkovitost programerjev, sistemskih inženirjev in organizatorjev pri uvajanju novih aplikacij, kreiranju in vzdrževanju bank podatkov, programskih bibliotek ter visoko zanesljivost informacijskega sistema. Taka programska oprema je draga. V ceni računalnika je zastopana z dvema tretjinama. Rečemo lahko, da izbira najbolj ustrezne Programske opreme ni lahka. Zahteva poznavanje problematike uporabnika (delovne organizacije, Ustanove itd.) in dobro poznavanje računalništva. Ponudba programske opreme je zelo široka, razvoj pa tako hiter, da skoraj ne moremo govoriti o enkratni odločitvi, ampak o odločanju, dinamičnem spremljanju in ustreznem nenehnem posodabljanju. V sodobnem načinu pridobivanja računalnika ne govorimo več o nakupovanju, ampak najemanju tako strojne kot programske opreme. Tak način ima to veliko prednost, da lahko pogosteje nienjamo posamezne komponente računalnika, pač najamemo novejše in vrnemo manj sodobne.
Splošno o softvvaru
Ugotovili smo že, da je soft-v-are ena od obeh komponent računalnika. Tudi v samem soft-'varu lahko ločimo dve skupini Programov:
—	skupino programov, ki omogočajo samostojno delo računalnika in osvobajajo uporabnika od neprestanega poseganja v delo računalnika (tej skupini progra-rnov rečemo operacijski sistem);
—	skupino programov, namenjenih reševanju konkretnih uporabnikovih problemov, ki opravljajo neposredno koristno delo (take programe lahko uporabnik kupi oz. najame ali jih naredi sam). Tej skupini rečemo aplikacijski programi.
Ce pogledamo v preteklost, ugotovimo, da neke programske °Preme ni bilo. Uporabnik je moral napisati poleg aplikacijskega Programa tudi vse druge ukaze 'n to vse v obliki binarnih števil. Poleg tega je moral neprestano nadzorovati delo računalnika in ob prekinitvah intervenirati s pomočjo raznih stikal. Tak način dela je zahteval od uporabnika podrobno poznavanje računalnika, nizko produktivnost in sorazmerno počasno delo. Računalnik je uporabljal ozek krog 2r>anstvenikov na inštitutih. Z izdelavo programskih jezikov in Programov za krmiljenje in nad-£?r je postal računalnik dostopen širšemu krogu uporabnikov. Z razvojem hardwara je postajal s°ftware bolj zamotan in je prevzemal vse več funkcij. Računal-
nik je postal široko uporaben. Uporabniku ni več potrebno nadrobno poznavanje računalnika. Ve, kaj in kako mora vnesti v računalnik, da mu ta posreduje žaljene rezultate. Za vse ostalo poskrbi proizvajalec. Računalnik se spreminja v »črno skrinjico« in le strokovnjaki poznajo vse podrobnosti.
Operacijski sistem
Operacijski sistem ima dve osnovni komponenti:
—	krmilni programi,
—	delovni programi.
Krmilni programi:
—	nadzirajo potek delovnih programov in problemskih programov,
—	nadzirajo potek vhodno/izhodnih zahtev delovnih programov,
—	izvajajo krmilne zahteve delovnih programov,
—	povezujejo programe in omogočajo avtomatski prehod z ene obdelave na drugo ali omogočajo istočasni potek večih programov (multiprogramiiranje).
Operacijski sistem skrbi za čim hitrejše odvijanje delovnih programov.
Delovni programi so po obsegu in namenu zelo različni. Uporabnik jih izbere po svojih potrebah in v skladu s konfiguracijo strojne opreme. Ti so:
—	programi za prevajanje problemskih programov iz simboličnega v strojni jezik,
—	programi za prenos podatkov iz enega medija na druge medije,
—	programi za analizo napak.
—	programi za kreiranje in vzdrževanje datotek,
—	programi za sortiranje datotek,
—	programi za kreiranje in vzdrževanje programskih bibliotek na zunanjih pomnilnikih, tako da željenii program samo pokličemo v centralno enoto.
Razvoj operacijskih sistemov je potekal vzporedno z razvojem hardwara. Prvi operacijski sistemi so bili kritični. Za njimi so prišli tračno usmerjeni operacijski sistemi. Sodobni operacijski sistemi so sposobni delati z veči-mi mediji: diskovnimi in tračnimi enotami, karticami, terminali itd. Danes so na računalnik fir-slednji operacijski sistemi:	OS,
DOS, OS/VS, DOS/VS.
— OS (Operating System) je najbolj izpopolnjen operacijski sistem. Uporablja vse vrste zunanjih spominskih enot. Namenjen je za večje računalniške sisteme, omogoča večkratne obdelave, daljinske obdelave ipd. Imamo dve verziji: MFT in MUT.
— DOS (Disk Operating Sy-stem) podpira konfiguracijo z vsaj enim diskom. Je zelo uporaben in ne zahteva velikega računalnika.
— OS/VS (OS/Virtual Storage — OS/navidezni spomin) operacijski sistem OS, ki pa omogoča tudi delo z navideznim spominom. S tem se glavni spomin navidezno poveča, kar omogoča obdelavo velikih programov oz. več programov hkrati (multiprogrami-ranje).
— DOS/VS je diskovni operacijski sistem z navideznim spominom. Je zelo primeren za srednje računalnike. S tem operacijskim sistemom in dovolj velikim zunaj im spominom se da srednje velik sistem občutno povečati, s tem pa tudi njegove možnosti.
Poleg teh operacijskih sistemov se na starejših računalnikih uporabljajo bolj enostavni operacijski sistemi, ki pa so vse manj v uporabi.
Po drugi strani pa obstajajo razne razširitve, izboljšave, ki so na voljo porabnikom. Z dodajanjem raznih programskih paketov navedenim operacijskim sistemom dobimo razne variante operacijskih sistemov za različne konfiguracije in potrebe porabnikov.
Poleg navedenih operacijskih sistemov je firma IBM razvila vrsto modernejših operacijskih sistemov, ki še povečujejo ekonomičnost sistemov in dajejo vedno nove možnosti. Razvoj na tem področju je izredno hiter.
Aplikacijski programi
Sem spadajo programi porabnika in programski paketi, ki jih za določena področja izdeluje prodajalec softwara.
Uporabnik svoje programe izdeluje za svoje specifične probleme. Za določena področja, ki so prisotna pri večini porabnikov pa je že proizvajalec izdelal programske pakete — skupine programov, ki rešujejo problematiko določene dejavnosti. Ti programski paketi so zelo učinkoviti in omogočajo hitro vpeljavo računalnika v poslovanje delovne organizacije. Največ takih programskih paketov je izdelala firma IBM. Izbira teh paketov je pomembna, saj v veliki meri omogoča dobro izkoriščenost hard-wara in kadrov.
Multiprogramiranje
Omenili smo že multiprogramiranje .Ker se bomo s tem pojmom še večkrat srečali, spregovorimo nekaj o njem. Multipro-gramiramo takrat, ko lahko področje problemskega programa v glavnem spominu razdelimo na več delov (2, 3, 4,...), ki jim pravimo tudi particije. Na koliko delov lahko razdelimo to področje, je odvisno od velikosti glavnega oz, virtualnega spomina in operacijskega sistema. Vsaka par-ticija vsebuje en program, kar omogoča izvajanje večih programov hkrati (multiprogramiranje). Vse particije so med seboj neodvisne, nahajajo pa se v istem glavnem oz. virtualnem spominu. Dobra stran multiprogramiranja je boljša izkoriščenost centralne enote. Ko centralna enota naleti na vhodno/izhodno zahtevo programa, prevzame obdelavo vhodno/izhodna enota, medtem pa mo-
Hierarhična struktura sloga baze podatkov .KADRI
ra centralna enota čakati. Ker so vhodno/izhodne enote počasne, so časovne izgube centralne enote velike. Multiprogramiranje rešuje ta problem. Medtem ko en program čaka na izvršitev vhodno/ izhodne zahteve, se v centralni enoti odvija kak drug program. Operacijski sistem rešuje multiprogramiranje na dva načina: s prioritetnim principom in time sharingom. Prioritetni princip: programi so razporejeni po prioriteti. Obdelava enega programa se izvaja vedno do vhodno/izhodne prekinitve. Nato prevzame obdelavo program z največjo prioriteto med tistimi, ki so pripravljeni za obdelavo. Time sharing: operacijski sistem dodeljuje vsakemu programu kratek časovni interval, v katerem se izvrši izvajanje določenega programa. Ker so ti intervali kratki, so programi zelo pogosto na vrsti tako, da ima porabnik občutek, da tečejo vsi programi hkrati.
Biblioteke
Vsi programi, ki tvorijo programsko opremo, so shranjeni na enem od pomnilnih medijev. Lahko so na karticah, luknjanem traku, magnetnem traku ali magnetnem disku. V sodobnih sistemih, posebej če želimo imeti multiprogramiranje, so ti programi spravljeni na diskih. V okviru operacijskega sistema obstajajo programi, ki skrbijo za shranjevanje, klicanje in spreminjanje programov, ki so na pomnilnih medijih. Na diskih imamo spravljene programe operacijskega sitema. Mesto, kjer so ti spravljeni, se imenuje sistemska rezidenca. Operacijski sistem je zapisan v strojnem jeziku. Poleg operacijskega sistema imamo na diskih spravljene tudi aplikacijske programe, da jih lahko po potrebi zelo hitro prenesemo v glavni spomin. Aplikacijske programe imamo lahko zapisane v izvirni obliki ali že prevedene. Urejeni so v biblioteke izvirnih programov in biblioteke prevedenih programov. Biblioteko aplikacijskih programov lahko izpopolnjujemo z lastnimi programi, ki jih po potrebi kličemo v računalnik. Ta poišče potrebne podatke in izvrši obdelavo. Rezultat
Shematski prikaz programske opreme
spravi spet v spomin ali napiše na izhodno enoto. Biblioteke programov so nujne za multiprogramiranje in interaktivno delo.
Baza podatkov
Poleg bibliotek so potrebne za interaktivno delo še zbirke podatkov posebne vrste — baze podatkov.
Računalniki obdelujejo različne podatke, ti pa seveda ne smejo biti spravljeni brez vsakega reda na nosilcih teh podatkov. Med nosilci podatkov so najpomembnejši: magnetni disk, magnetni trak, 80-kolonska kartica, diskete, papirni trak ... Organizirano spravljene podatke imenujemo datoteke. Organizacija je vrstni red podatkov oz. slogov, dolžina sloga, faktor blokiranja, uporaba indeksa, način dodajanja novih slogov, zaščita podatkov in pristop k njim. Določena organizacija zahteva določene pristopne metode. Ločimo tri vrste organizacije datotek:
—	sekvencialno,
—	random (direktno) in
—	indeks sekvencionalno.
— Organizacija je sekvencio-nalna takrat, ko se slogi zapisujejo po vrsti, kakor jih vnašamo. Obdelava je možna samo po istem vrstnem redu. Slabost je v tem, da za pristop do nekega sloga v povprečju porabimo precej časa, saj moramo prebrati vse sloge pred njim zaradi identifikacije. Tako organizirana datoteka je možna na vseh medijih. Pri traku in disku je možno začeti obdelavo kjerkoli in ne samo na začetku.
— Random ali direktni pristop je možen samo na diskih. Pristop, zapis oz. branje se izvaja s pomočjo ključa, iz katerega se izračuna točen naziv sloga. Mehanizem za čitanje se postavi na to mesto in prebere oz. zapiše slog. Pristop je zelo hiter in tako je datoteka dostopna več porabnikom hkrati.
— Indeks — sekvcncionalna datoteka ima dva dela: področje indeksov in področje slogov. Indeksi omogočajo hiter pristop k posameznim slogom. Indeks — sekvencialno datoteko je možno organizirati na disku. Za pristop do sloga obstajajo posebne rutine.
Ce ima en uporabnik več datotek, se začnejo podatki ponavljati. Da bi se temu izognili, omogočajo moderni računalniki tako organizacijo datoteke, ki jo uporablja več aplikacij. Tako organizirano datoteko imenujemo bazo podatkov. Baza podatkov je običajno zelo obsežna zbirka podatkov, ki so zelo pomembni in se nahajajo na posebnem mediju. Da bi taka organizacija bila dovolj gibljiva, morajo biti slogi precej neodvisni. Organiziramo jih hierarhično. Vsak slog ima več segmentov, ki so razvrščeni po nivojih. Slogi se dajo širiti, dodajajo se lahko novi segmenti ali pa se brišejo.
Taka struktura omogoča fleksibilni format, spremenljivo količino podatkov v slogu, uporabo baze podatkov večim programom. Logična struktura ni odvisna od fizične. Možno jo je prenašati z medijev na medij. Programi za delo z bazo podatkov morajo biti napisani v assemblerju, PL/1 ali COBOLU.
Firma IBM je razvila vrsto programskih proizvodov, ki poenostavljajo kreiranje, vzdrževanje in dostop do datotek. Data lan-guage/l/DOS/VS je eden takih. DL/1 prevzame skrb za pristop v bazo podatkov, vzdrževanje in kreiranje te baze.
(Nadalj. na 6. str.)
VPLIV INTERNE STANDARDIZACIJE NA RAZNE DEJAVNOSTI V OZD
Standardizacija
Primerno razvita interna standardizacija je velikega pomena za vsako OZD, saj vpliva na delo slehernega oddelka, lahko bi celo rekli, da ima svoj vpliv na sleherno delovno mesto. Navedli bomo vplive interne standardizacije na najpomembnejše dejavnosti v OZD.
MECATOE KOVin AR j EV
MOVEniie
.JUGOSLAVIJE
*	LJUBLJANA
I	1980
3.-5. OKTOBER 0.-12. OKTOBER
Približuje se 3. oktober, čas ko se bo v našem izobraževalnem centru in delovni organizaciji uradno začelo 4. delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije.
Priprave za tekmovanje so v polnem teku. Številne prijave tekmovalcev iz občinskih sindikalnih svetov in delovnih organizacij Pr‘" bajajo na sekretariat organizacijskega odbora. Komisije, ki delujejo v pripravah, rešujejo zadnje probleme skupaj z vsemi odgovornimi« da ne bi bilo nikakršnih presenečenj, ko se bo tekmovanje začelo.
Razvoj in konstrukcija
Razvijanje in konstruiranje sta ne samo prva faza nastajanja vsakega novega industrijskega izdelka, ampak sta tudi najodločil-nejša za uspeh ali neuspeh izdelka na tržišču. Poleg dobre funkcionalnosti, kvalitete in oblike je za uspešnost izdelka odločujoča tudi njegova cena. Prav pri tem lahko dobro organizirana interna standardizacija pripomore zelo veliko.
Kvaliteto izdelka pogojujejo nacionalni in mednarodni standardi, ki določajo pravilno delovanje, nekatere dimenzije, dopustne obremenitve, potrebne razmike, varnost porabnikov in čistost okolja. Nizko lastno ceno izdelkov pa dosežemo predvsem z uporabo ponavljajočih se delov in z ožjim izborom standardnih delov, polizdelkov iz materiala, ki so določeni v internih standardih. Hkrati lahko tudi izdatno pospešimo izdelavo manjših začetnih serij novega izdelka, ker so standardni materiali in deli največkrat že kar v skladišču.
Uporaba kvalitet in velikosti predmetov izven ožjega izbora, določenega z internim standardom, mora biti možna le v izjemnih primerih, ki morajo biti tehtno argumentirani.
V strojni in elektroindustriji je za nizko ceno izdelka zelo pomembna pravilna izbira raznih mehanskih in električnih, zlasti pa še elektronskih elementov. Sistem izbire teh elementov mora biti tak, da razvijalec ali konstrukt er izbere najprimernejšo velikost, tehnične značilnosti in kvaliteto po ustreznem internem standardu, pri čemer pa ne sme določati tudi dobaviteljev, ker je to v pristojnosti nabavne funkcije.
Konstrukcijska dokumentacija mora biti za vse izdelke neke OZD izdelana po enotnem sistemu, ki mora biti predpisan v internih standardih, upoštevana morajo biti vsa določila za način risanja, kotiranja in razna označevanja, ki so podana v nacionalnih standardih.
Posebno pomembno je pregledovanje konstrukcijske dokumentacije pred njeno potrditvijo za proizvodnjo. Poleg pregleda za
SOFTVVARE
(Nadalj. s 5. str.)
Generiranje sistema
Pod generiranjem sistema razumemo formiranje operacijskega sistema za določeno konfiguracijo na podlagi celotnega operacijskega sistema. Izberemo take programe, ki podpirajo določeno konfiguracijo. Te programe potem prenesemo v sistemsko biblioteko. Poleg tega določimo velikosti in mesta ostalih bibliotek. Določimo tudi velikosti mesta in način organizacije datotek oz. baz podatkov. V biblioteko aplikacijskih programov prenesemo aplikacijske programske pakete in ostale programe, ki jih že imamo. Ob generiranju baz podatkov določimo hierarhično strukturo slogov v teh bazah in vnesemo že zbrane podatke.
Generiranje sistema je zadnji korak priprave dela računalnika. Ko je računalnik generiran, začne redno delo računalnika. Obstajajo tudi načini spreminjanja organizacije ter velikosti bibliotek in datotek.
Tako generiranje sistema ni enkratno, ampak je proces. Ge-
pravilnost konstrukcije (delovanja, oblik, dimenzij, ujemo v, toleranc, ipd.) je potrebno tudi pregledati. ali so upoštevani vsi pripadajoči interni standardi glede internega označevanja raznih podatkov, oštevilčenja, sistema dokumentiranja, izbire materialov, ožjega izbora kupljenih delov, lastnih ponavljajočih se delov ipd. Ta pregled opravlja odgovorni sodelavec službe za interno standardizacijo, ki po potrebi vrne pomanjkljivo dokumentacijo njenim avtorjem v korekturo in ki po opravljenih korekturah s podpisom potrdi ustreznost dokumentacije standardom na vsakem dokumentu posebej. To je še posebno pomembno za serijsko proizvodnjo.
Po pregledu in potrditvi je konstrukcijska dokumentacija podvržena strogemu režimu poslovanja, ki mora biti prav tako predpisano v internih standardih. Zlasti mora biti določen postopek za izvajanje sprememb, ki so potrebne za stalno izpopolnjevanje izdelkov. Enako mora biti predpisano tudi poslovanje z originali in s kopijami, da so pravilno evidentirani, da se ne izgubljajo in da ne prihajajo v neprave roke, kajti praviloma so vsi dokumenti konstrukcijske pa tudi ostale proizvodne dokumentacije industrijska lastnina OZD in tako do neke mere tudi poslovna skrivnost.
Ob uvedbi mikrofilmskega načina arhiviranja in poslovanja s tehnično dokumentacijo morajo interni standardi predpisati tudi vse potrebne zahteve, ki jih ta moderen način poslovanja terja glede načina risanja načrtov.
Pri sestavljanju tehnoloških postopkov so interni standardi znatna pomoč, zlasti če vsebujejo opise ponavljajočih se tehnoloških operacij in podatke za orodje.
Postopke posameznih operacij lahko standardiziramo zlasti za obdelavo površinske zaščite, organske (lakiranje) in anorganske (galvaniziranje), potem nam zadostuje v tehnološkem postopku določenega sestavnega dela navesti le število ustreznega operacijskega postopka, s čemer odpade stalno ponavljanje istih podrobnih navodil.
neriranje sistema mora biti dobro pripravljeno, ker vsako spreminjanje moti normalno delo računalnika.
Zaključek
Spoznali smo lahko nekaj osnovnih pojmov v zvezi s programsko opremo računalnikov. V eni od naslednjih številk bomo bolj konkretno spregovorili o programski opremi, ki bo skupaj z računalnikom IBM 4341 osnova informacijskega sistema DO Litostroj.
Če se bodo zdeli nekateri pojmi manj jasni, ni to nič hudega. Storimo kot kitajski pesnik Tu Fu, ki ni poznal vseh znakov kitajske pisave in je zapisal: »Ko knjige berem, z vinom se krepčam in znak preskočim, če ga ne poznam«. Upamo, da bo članek približal računalništvo in računalnik delavcem DO Litostroj. Računalnik mora postati orodje za dosego večjih rezultatov, ne pa modna muha. Rezultati bodo pozitivni, če bomo računalnik sprejeli in ga uporabljali. Za ta korak pa je potrebno znanje in pogum.
S. Lenarčič
Prav tako lahko standardiziramo recepture za razne kopeli, zalivčke, čistila, maziva in druge kemikalije, ki jih potrebujemo v posameznih operacijah.
V tehnoloških postopkih je potrebno označevati delovna mesta, delovna sredstva, delovne operacije in še marsikaj drugega, kar mora biti določeno z internimi standardi.
Posebno važno je tudi področje orodja, ki ga delimo v dve glavni skupini!: v standardno in v posebno orodje. Standardno orodje navadno kupujemo, zato zadostuje v internih standardih ali internih katalogih orodja navajati le uporabnostne mere, s katerimi ta orodja tudi označujemo za nabavo, nepotrebne so pa vse tiste mere, ki bi jih dodatno potrebovali za izdelavo. Tudi pri posebnih orodjih so nam potrebni interni standardi, saj lahko tudi pri njih standardiziramo marsikatere njihove dele, ki se ponavljajo pri različnih orodjih (vodila, ležaji, zaščitni okrovi, jarmi, osnovne plošče, vodilne pu-še, nožiče, ipd.). S tem izdatno pospešujemo in pocenjujemo konstrukcijo in izdelavo posebnih orodij.
Interni standardi za tehnološke postopke so ponavadi plod dolgoletnih izkušenj, zato jih OZD proglašajo za poslovno skrivnost. Taki standardi smejo biti dostopni le pooblaščenim osebam po posebnem razdelilniku.
V. Zivkovič
Vse kaže, da bo tudi udeležba tekmovalcev rekordna in da bo 4. delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije v celoti opravičilo svoj namen. Teden dni kasneje bo 14. tekmovanje kovinarjev Jugoslavije. Prvič se ga bodo udeležile vse republiške in pokrajinske ekipe.
V času tekmovanj, ki bodo trajala od 3. do 5. oktobra in od 10. do 12. oktobra, bodo v Litostroju, občini Ljubljana-Šiška in mestu Ljubljana številne prireditve.
Tako bo oktobra slavnostna otvoritev tekmovanja kovinarjev Slovenije s kulturnim programom. V dneh tekmovanja bodo pripravljene razstave merilnih orodij, Titovih obiskov Litostroja in razstava dosežkov članov zveze kulturnih organizacij Slovenije. Se bolj svečano bo 10. oktobra, ko bo v hali Tivoli slavnostna otvoritev delovnega srečanja kovinarjev Jugoslavije in proslava dneva kovinarjev. Proslava bo pestro obogatena s folklornim nastopom vseh narodov in narodnosti, nastopom pevskih zborov, skupine izraznega plesa ter recitatorji. 11. oktobra bo sprejem za vse udeležence tekmovanja Prl predsedniku skupščine mesta Ljubljana.
V dneh od 3. do 12. oktobra bo v Litostroju likovna razstava delavcev-ustvarjalcev.
ČASOPISA LITOSTROJ
V mali dvorani hale Tivoli bo literarni nastop mladih slovenskih literatov. Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad bo 12; oktobra v delavski restavraciji Litostroj.
Vse aktivnosti pričajo o številnih nalogah, ki jih imajo Posamezni člani komisij, če želij° uspešno izpeljati svoj del zadolžitev.
Tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov iz delovne organizacije čaka obilo dela, saj bo potrebno stalno zagotavljati spremstvo za obiske delegacij v delovni organizaciji. Zato bomo morali primerno urediti tudi obhodne poti, da bodo vsi, ki si bodo ogledali tovarno, odnesli kar najboljši vtis.
Vse omenjene naloge so torej zahtevne in odgovornost nas vseh je, da jih dobro izpeljemo. S tem bomo samemu tekmovanju dah še poseben poudarek in proizvodno delo dostojno prikazali javnosti. To pa je tudi eden od namenov takih tekmovanj, saj se ob poglabljanju prijateljskih vezi« bratstva in enotnosti, prikazuje sposobnost posameznih kovinarskih poklicev.
Udeležba tekmovalcev iz Litostroja je zelo pomembna. Na domačih tleh bodo lahko kar se da uspešno pokazali sposobnosti, ki jih delavec v taki proizvodnji mora obvladati in 'dostojno predstaviti delovno organizacijo Titovi zavodi Litostroj.
»REDNA KNJIŽNA ZBIRKA«
Prešernove družbe
Letošnjo zbirko petih knjig, vezanih v celo platno, z večbarvnim šč-itaim ovitkom (broširan bo le koledar) in tiskano na brezlesnem papirju, dobite za vsega 240 dinarjev. Če ne potrebujete trdih platnic, se lahko odločite za broširane knjige, iki imajo večbarvne plastiifici-rane platnice. S tem strošek za nakup knjig še zmanjšate, saj zbiirka petih knjig v takšni vezavi stane le 190 dinarjev.
Takšne cene omogoča le Prešernova družba, ob visokih nakladah in s finančno pomočjo širše skupnosti. Zajeten snopič dobrega družinskega branja bo letos vseboval:
,1. Prešernov koledar za leto 1981 z vsakomur dobrodošlim mesečnim koledarskim delom, opremljenim z barvnimi reprodukcijami slik Ivane Kobilce. Poleg tega bodo v knjigi, ki bo velikega formata in bo obsegala okrog 200 strani, zanimivi zgodovinski, zunanje politični in drugi članki, pa pesmi in krajša proza vidnih slovenskih pisateljev, vrsta drobnih informacij in še marsikaj zanimivega, vse mikavno ilustrirano in res primemo branje za vse leto.
2. Slovenske otroške pesmi z naslovom NAJ MI SIJE SONČECE, NAJ MI POJE SRČECE bo knjiga tistih ljudskih umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, izbral jih je Janez Menart, ilustrirala Marlenka Stupica.
3 Delovni dan sestre Marje je nadvse prodoma, odkrita pripoved, ki jo je za Prešernovo družbo napisal ANTON INGOLIČ, govori pa o življenju medicinske sestre in njenem srečevanju s problemi sodobnega mestnega življenja.
4.	Velika zmeda srbskega avtorja Sfcevama Jakovljeviča je kroni-stično natančno, zanimivo delo, ki obravnava razpad kraljevine Jugoslavije, razpad, ki je bil tako tragičen za naše ljudstvo. Večji format.
5.	Zdravje v družini je naslov poljudno pisane knjige prof. dr. Mihe Likarja, ki prinaša dobrodošle nasvete za vsakogar, od otrok do starejših ljudi. Ilustrirano.
Naročnikom, ki z zbirko Prešernove družbe želijo prejeti še delo iz svetovne književnosti, priporočamo: Max von der Griin: Blodni ogenj in plamen. Ta roman je izredno živo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, zato pa tem bolj jasno ih trpko doživljal čas nemškega gospodarskega »čudeža«.
Vezana zbirka Prešernove družbe s to dodatno knjigo stane 360 din, broširana pa 280 diin.
Prek 1500 strani zanimivega branja. Vse knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980.
Knjižno zbirko lahko naročite na naslov PREŠERNOVA DRUŽBA, Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
UKROČENA SOČA
Na gradbišču HE SOLKAN so dela v polnem teku. Zelena Soča je začasno potisnjena v breg, gradbena jama pa nenasitno požira tone armatur in betona. Ne bo dolgo pa bodo na vrsti tudi deli strojne opreme, ki jo izdelujemo v Litostroju. (Foto: Pilatov)
ETO
Planinci na Pr en ju
Že nekaj let je v vsakoletnem bogatem programu planinskih izletov zaslediti osrednji večdnevni izlet, običajno v Centralne Alpe. Kljub uspešno izvedenim izletom na tamkajšnje štiritisočake pa je med našimi člani že dalj časa živo vprašanje: Zakaj samo v tujino? Mar nimamo tudi doma pogorij, na katerih še nismo bili? Tu so Durmitor, Prokletije, Cvrsnica, Prenj, Sar planina in še druga, katerih vrhovi res niso štiritisočaki in tudi niso okovani v večni sneg in led, so pa obdani s čudovito, skoraj nedotaknjeno naravo. V preteklem letu smo zato sklenili, da bomo vsako drugo leto organizirali planinski izlet v eno od pogorij Jugoslavije, kjer doslej še nismo bili.
Ob sestavljanju programa izletov smo se odločili za Prenj. Zakaj ravno Prenj ? Zvezdasto razvejani gorski masiv z najviš-jim vrhom Zelena glava (2155 m) in z velikim številom vrhov nad 2000 m se razprostira v osrednji Hercegovini med Konjičem in Mostarjem. Z južne strani je kopast in lažje dostopen, proti severozahodu pa se prevesi v prepadne stene, ki se spuščajo do gozdnih predelov proti Neretvi. Le-ta se prebija skozi slikovit kanjon med Čvrsnico in Prenjem. Ta predel je posebno poznan po legendami borbi za ranjence februarja 1943. leta v IV. sovražni ofenzivi in po edinstvenem rešilnem prehodu 4000 ranjencev čez Porušeni most preko Neretve v Jablanici. Za nas Litostrojčane pa je to področje še posebno zanimivo. Za Hidroelektrarno v Jablanici smo pred 25. leti naredili Prve velike turbine, ki še danes odlično delajo, nato smo naredili velike turbine za hidroelektrarno Rama, prav te dni pa montiramo naše največje turbine na hidroelektrarni Grabovica.
21. avgusta zvečer se je petnajst udeležencev izleta zbralo na železniški postaji. Noč smo prijetno prebili v ležalnikih, uživali v čudoviti vožniji preko Ivan planine in vzdolž Jablaniškega jezera, naslednje dopoldne smo izstopili v Jablanici na Neretvi. Tu nas je čakal avtobus, tamkajšnja hidroelektrarna nam ga je dala brezplačno na razpolago. Odpeljali smo se do upravne zgradbe HE Jablanica, kjer sta nas popravila direktor dipl. inž. Mani-goda in predsednik PD Vilinac iz Jablanice prof. Behrem. Ob obilnem zajtrku in prijetnem pogovoru je vsak udeleženec prejel v dar izredno zanimivo knjigo "Planine Prenj a in C vranice«. Nato srno si ogledali HE Jablanica, kar je bilo posebno zanimivo za tiste, ki so pred 25. leti sodelovali pri izdelavi teh za Litostroj tako pomembnih turbin. Po kratkem ogledu mesteca Jablanice smo se odpeljali do veličastnega muzeja — spomenika mestu prehoda ranjencev preko Neretve. Tu je restavriran Porušen most. v veličastni zgradbi pa je v besedi in sliki upodobljena celotna borba za ranjence. Za nas je bila poleg ostalega zelo zanimiva galerija akvarelov umrlega slikarja Ravnika iz Kranja, ki je mta 1946 upodobil kraje IV. ofen-Pive. Cel kompleks je preurejen v lep park.
Na najvišjem vrhu Prcnja — Zeleni glavi 2155 m visoko (Foto: Tomo)
Le 12 km nizvodno cd Jablanice smo si ogledali HE Grabo-vico, kjer je naša montažna ekipa sestavljala spiralni okrov prve turbine. Vodja ekipe tovariš Groznik nas je seznanil z življenjem naših požrtvovalnih monterjev na gradbišču. Ob ogromnih dimenzijah centrale in sestavljene strojne opreme smo se počutili majhni kot mravlje, saj v Litostroju vidimo le dele, ki se sestavljajo šele na gradbišču. Spiralni okrov vstopnega premera 6,5 m je res veličasten in pogled nanj ter na celotno elektrarno vzbuja spoštovanje do vseh, ki sodelujejo pri gradnji.
Po kosilu nas je avtobus zapeljal do doma na Rojištu (1050 metrov), ki je zgrajen na sedlu med planinama Moljevina in Če-lopek. Dom je velik, lepo urejen in stoji na travni jasi med mogočnimi stoletnimi bori. Tu sta nas že čakala študentka Dražen-ka, članica upravnega odbora PD Prenj iz Mostarja, ki nas je nato spremljala vse tri dni do odhoda in prizadevni voznik Nenad.
Že nekoliko v mraku smo si oprtali težke nahrbtnike in se napotili v nekaj več kot 2 uri hoda oddaljeno planinsko kočo na Bjelih vodah (1450 m). Pot nas je vodila najprej skozi borov gozd, nato preko gorskih jas in skozi gozd stoletnih bukev z nizkimi debelimi debli (do 2 m premera) in ogromnimi drevesnimi krošnjami. V svetlobi mesečine smo v blatu ob poti videli tudi dokaj šap.
V megli in dežju pod Zeleno glavo (Foto: O. Dolenc)
Koča na Bjelih vodah lahko sprejme do 30 gostov in ni oskrbovana. S prostovoljnim delom jo marljivi člani PD Prenj urejajo. Pred dvema letoma je namreč vihar odnesel streho in uničil celotno ostrešje. Prijazni gostitelji so kočo uredili za naš sprejem in v njej pričarali tisto pravo planinsko vzdušje, ki je bilo doma v naših kočah pred davnimi desetletji.
Naslednji dan nas je čakala ti-urna krožna pot na najvišji vrh Prenja Zeleno glavo (2155 m), Otiš (2097 m), kočo na Jezercah (1650 m) in nazaj čez Dolove in Prevorac na Bjele vode. Po večmesečnem obdobju lepega vremena so vremenoslovci napovedali poslabšanje. Naslednji dan se je napoved pričela uresničevati. Odšli smo ob 7. uri po dolini Bjelih vod in Velike Bare preko Kopilice proti Zeleni glavi. Pot nas je vodila najprej po travnatih terenih, nato pa po skalnatih brezpotjih s čudovitimi živobarvnimi preprogami planinskega cvetja. Kmalu nas je zagrnila gosta megla, zaradi katere smo iskali prehod na Zeleno glavo. Zaradi megle in občasnega deževja se nismo povzpeli na vrh Otiša in smo ob 12. uri stali na Zeleni glavi. Razgleda na žalost nismo imeli, zato pa smo se po vpisu v knjigo in žigosanju naših izkaznic spustili proti Jezercam. Koča, ki je bila pred leti v poletnem času stalno oskrbovana, je sedaj dokaj poškodovana. Naši spremljevalci, ki kočo oskrbujejo, so potožili o pogostih vlomih v kočo in o namernem uničevanju koče in inventarja. Po kratkem počitku v koči smo se napotili proti Bjelim vodam. Le nekaj sto metrov od koče smo videli ostanke pred tednom dni ustreljenega volka. Megla se je nekoliko dvignila. Skozi luknje v megleni zavesi smo videli divje prepadne stene, ki se spuščajo z vrhov proti severu in zahodu.
Zvečer se je zjasnilo in veselili smo se za naslednji dan predvidenega grebenskega prečenja Malega Osobca v skupini Siva-dije. Večer je minil ob prijetnem kramljanju in pesmi, najprej slovenski, nato pa ure in ure hercegovski, bosanski, dalmatinski, makedonski, srbski in črnogorski. Na tem področju so bili naši gostitelji res pravi strokovnjaki.
Drugo jutro nas je presenetilo turobno deževno vreme, ki se je kmalu sprevrglo v pravi vihar z nalivom. Preko Osobca torej nismo mogli iti. Močno se je ohladilo, popoldne pa se je vendarle razvedrilo. Na popoldanskem povratku do Rujišta smo ponovno občudovali edinstvene gozdne predele. Prenočili smo na Ru-jištu. Tudi tu se je pozno v noč slišala pesem vseh narodov Jugoslavije.
V ponedeljek zjutraj smo se z rednim avtobusom odpeljali v 27 km oddaljeni Mostar. Tu smo si pod strokovnim vodstvom Dra-ženke ogledali znamenitosti Mostarja. Najprej smo bili na partizanskem pokopališču, ki je po prostorski rešitvi in simboliki brez dvoma eden najlepših spomenikov NOB pri nas. V simboliki posameznih skulptur se prepletajo misli na junaški boj in kipečo mladostno zagnanost. V starem delu mesta je posebno zanimiv most, ki že dobrih 450 let služi svojemu namenu in predstavlja eno od najlepših zgradb iz turškega obdobja. Fotografi so ujeli v svoje objektive skok s 24 m visokega mostu v vodo. Stari, srednjeveški del mesta — Ku-jundžiluk je dobro ohranjen, tu so stražarski stolpi, džamije in odprte obrtniške delavnice.
Obiskali smo še Koski-Meh-medpšino džamijo in tudi novi del mesta. Ob 18. uri smo se namestili v ležalnikih v vlaku in se odpeljali proti Ljubljani, kamor smo prispeli polni vtisov in
Pokopališče in grobnica NOB v Mostarju (Foto: O. Dolenc)
nepozabnih doživetij v torek sredi dopoldneva.
Izlet je uspel z izdatno pomočjo članov PD Prenj iz Mostarja, saj so posebej za nas odprli tri planinske koče in poskrbeli za odlično vodstvo. Tehnični del izleta so nam omogočile HE na
Neretvi. Vsem se za posebno pozornost in uslužnost najlepše zahvaljujemo. Na izletu smo se spoznali s člani PD Prenj iz Mostarja in PD Vilinac iz Jablanice in z njimi navezali prijateljske stike.
L. Šarf
51. Zagrebški velesejem
V petek. 12. septembra, so v Zagrebu odprli 51. mednarodni sejem, na katerem je razstavljala tudi naša delovna organizacija.
Na sejmu smo predstavili stroj za preoblikovanje, zobnik za cementarno Sar. zobnik za reduktor, gonilnik cevne turbine I1E Cakove". viličarje in ulitke.
Pl EF
Letošnji sejem je odprl predsednik ZIS tovariš Veselin Djuranovič, ki je pozdravil tudi predstavnike Titovih zavodov Litostroj na našem razstavnem prostoru.
Sejem je bil odprt do 21. septembra in je bil množično obiskan. (Foto: D. Androjna)
B. Jereb
PREDSTAVLJAMO VAM TOZD IVET
Vzdrževanje — sestavni del
Vsaka delovna organizacija s proizvodnim procesom želi imeti svoja delovna sredstva vedno pripravljena za obratovanje, saj jih le tako lahko najbolj izkoristi. Ta misel je bila vodilo tudi pri nas v Litostroju, zato smo ustanovili organizacijo vzdrževanja in oskrbovanja že kmalu po začetku, to je leta 1947, ko je steklo lito železo iz naših kupolk v livarni sive litine.
Graditev nove delovne organizacije poteka današnje dni največkrat tako, da investitor postavi vsa delovna sredstva »na ključ«, nakar se prične proizvodni proces. Ob gradnji Litostroja po koncu druge svetovne vojne je to potekalo nekoliko drugače. V investicijskem programu so bile sicer začrtane in nakazane osnovne smernice, vendar pa obdelovalnih strojev in naprav nismo dokončno izbrali od dobaviteljev kakor danes, temveč smo bili odvisni od strojev iz reparacij in od strojev, ki smo jih Jugoslovani prejemali od mednarodne pomoči UNRRA. Vsi stroji iz reparacij so bili rabljeni, pogosto iztrošeni, iz mednarodne pomoči pa največkrat generalno popravljeni. Takšna situacija je narekovala, da je bilo potrebno od vsega začetka organizirati službo rednega vzdrževanja za stroje v obratovanju in da je bila vzporedno organizirana delavnica, ki je generalno popravljala in usposabljala izrabljene in ne-kompletne stroje. Vsi žerjavi z izjemo prvega v livarni sive litine, so bili predelani reparacijski žerjavi, prirejeni za naše delovne prostore tako, da je bilo potrebno glavne nosilce daljšati oziroma krajšati in po merjenih dimenzijah ugotavljati računsko nosilnost. Danes pravimo: želimo žerjav takšne nosilnosti in razpetine z zahtevanimi hitrostnimi karakteristikami in obratovalnim razredom, in takšnega dobimo, takrat pa je bilo potrebno vložiti veliko truda, da smo z izbiranjem sklopov starih žerjavov — saj drugega ni bilo — dosegli približno zahtevane karakteristike.
Stanje izrabljenosti strojev in naprav je narekovalo, da je bila že leta 1952 ustanovljena možna služba vzdrževanja in da smo sami iskali nove možnosti vzdrževalnih posegov. Takrat je veljala za najnaprednejšo ruska metoda plansko preventivnega vzdrževanja in takšno organizacijo dela smo izvajali tudi pri nas. Opravljali smo planske preglede in kontrole predvsem obdelovalnih strojev v obdelovalnici in pripadajoča planska, to je mala, srednja in generalna popravila.
Vzporedno s službo vzdrževanja je potekala intenzivna dejavnost pri oskrbovanju, predvsem z energetskimi viri, potrebnimi za normalno obratovanje proizvodnje. Zgrajena je bila kurilnica, kompresorska postaja, daljnovod s trafo postajo in kisikarna. Takrat smo imeli za tiste čase najbolj sodobno telefonsko centralo, ozvočenje ter pogovorne in iskalne naprave.
Oskrbovalni obrati v letih 1955 do približno leta 1965 so bili ena od največjih ekonomskih enot, ki so zajemali površinsko zaščito, orodjarno, številčno močno gradbeno vzdrževanje, strojno — elek-tro vzdrževanje, energetski obrat in transportni obrat s skupno 850 zaposlenimi. Samo obrat vzdrževanja strojev in naprav je zajemal leta 1956 124 zaposlenih in od tega 117 delavcev in 7 režij-cev.
Po letu 1965 in z uvedbo ekonomskih enot ter z zasledovanjem obsega osebnih dohodkov v bruto realizaciji delovne organizacije je prihajalo do zmanjševanja režijskega kadra, to je do zmanjševanja delavcev na področju vzdrževanja in oskrbovanja. Ker se je z leti večal obseg vzdrževanja potrebnih strojev, smo opustili redna planska vzdrževalna
Na TOZD IVET (Investicije, vzdrževanje, energetika, transport) sc običajno spomnimo, ko nastanejo zastoji na strojih in napravah, ko pušča voda, ko tlak komprimiranega zraka ni zadosten, ko pregori žarnica itd., skratka, ko je potrebna pomoč. S svojo storitveno dejavnostjo smo delavci iz te temeljne organizacije prisotni na vsakem koraku našega proizvodnega procesa.
V tem sestavku bomo prikazali našo dejavnost, družbenoekonomske razmere delavcev v tozdu in naša prizadevanja za uresničevanje skupnih nalog v delovni organizaciji. Z našo predstavitvijo bo verjetno marsikdo spremenil mišljenje o našem delu, nam prisluhnil in v bodoče bolje sodeloval pri naših skupnih prizadevanjih za boljše delovne pogoje.
ŠTEVILČNO STANJE ZAPOSLENIH V LETIH OD 1964 DALJE
	Tt< co 2	1965	1966	r- co 2	1968	1969	1970	1971	1972	1973	1974	1975	1976	1977	1978	1979	1980 j
1. Vodstvo	9	8	6	6	3	4	4	2	2	3	5	5	6	5	5	5	5
2. Invest. biro										6	7	7	8	11	10	10	10
3. Tehnična priprava	_	_	_		18	14	13	12	12	14	15	14	13	16	16	18	16
4. Energetski obrat	73	71	64	59	53	56	56	59	62	58	56	58	55	57	59	57	59
5. Elektro vzdrževanje	41	48	51	44	43	36	40	38	36	43	44	46	43	44	46	42	51
6. Strojno vzdrževanje	108	111	103	110	97	100	84	83	71	73	73	81	77	76	81	81	68
7. Gradbeno vzdrževanje	67	57	56	49	29	25	23	24	24	23	29	26	27	24	25	23	20
8. Transport	127	105	110	105	68	47	67	65	67	65	71	74	74	69	73	74	75
9. Jermenarna	5	6	6	6	6	5	3	3	3	5	4	4	5	5	4	5	5
10. Peskarna	22	22	20	20													
11. Orodjarna	125	122	125														
12. Žerjavovodje	93	36	37	38	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Skupaj:	670	586	578	437	317	287	290	286	277	290	304	315	308	307	319	315	309
dela in danes popravljamo samo tisto — z malimi izjemami — kar je že poškodovano. Obseg izrednih popravil se je povečeval tudi zaradi slabše kvalifikacijske strukture delavcev, ki so delali na strojih in pa seveda zaradi staranja strojnega parita.
Gradbeno vzdrževanje smo zmanjšali na nivo delovodske skupine, saj je bilo takrat rečeno, da bomo naročali gradbene usluge izven delovne organizacije, ker je to za delovno organizacijo ugodnejše.
Do leta 1970 se je številčno stanje zaposlenih pri vzdrževanju, oskrbovanju z energijo in transportu občutno zmanjšalo, upoštevati pa moramo tudi, da se je v tem času odcepila v proizvodne obrate površinska zaščita, orodjarna in skupina žerjavo-vodij.
Kadri
Z gradnjo novih objektov in uvajanjem sodobne tehnologije v Litostroju naraščajo tudi zahteve po naših storitvah. Vedno zahtevnejši so posegi na področju elektro in strojnega vzdrževanja pa tudi instalacij. Do sedaj smo uspešno premagovali ovire, saj so naši vzdrževalci strokovno usposobljeni in kos svojemu delu. Za vzdrževalca ni dovolj samo končana poklicna šola širokega profila, ki jo je uspešno zaključila večina naših delavcev. Po končani šoli je potrebno uvajanje in večletno pridobivanje izkušenj pri delu ter samoiniciativno zasledovanje dosežkov v tehnologiji, razvoju obdelovalnih strojev, naprav in pripomočkov.
Nosilci najzahtevnejših del pri vzdrževanju so delavci, ki so uspešno končali šolanje v IC Litostroj. Dobro sodelovanje z Izobraževalnim centrom nam zagotavlja stalen dotok mladih kadrov, ki si v triletnem šolanju naberejo dovolj osnov za uspešen start pri delu v tovarni. Za stalno izpopolnjevanje skrbimo tudi sami v tozdu. Vzdrževalne skupine, ki so zadolžene za določena področja oziroma skupino strojev, imajo v svoji sredini mlajše sodelavce, ki se ob svojem delu seznanjajo z napravami in prevzemajo izkušnje samostojnih
vzdrževalcev. Da lahko sledimo tehnološkemu razvoju v svetu, se vzdrževalci udeležujejo seminarjev in tečajev doma in v tujini.
V letošnjem letu smo veliko razpravljali o bodočem usmerjenem izobraževanju. Iz vseh razprav lahko zaključimo, da bo v bodoče potrebno še tesnejše sodelovanje z IC ob pripravah in izvajanju učnih programov, saj bo potrebno temeljito izkoristiti razpoložljivi fond ur za stroko in opredeliti znanje, spretnosti in delovne navade, ki so nujno potrebne za uspešno vključevanje v delo v tovarni.
Kot skrbimo za strokovno izpopolnjevanje, tako smo aktivni tudi pri družbenopolitičnem usposabljanju naših delavcev, saj se zavedamo, da je pogoj za uspešno opravljanje vsakdanjih nalog prav znanje in tekoče spremljanje samoupravnega sistema in družbenopolitičnega življenja.
Družbenoekonomski položaj
Glede na našo storitveno dejavnost, ki jo opravljamo pretežno za delovno organizacijo, je naš družbenoekonomski položaj specifičen v primerjavi z ostalimi proizvodnimi tozdi. Uspešnosti poslovanja ne moremo meriti samo po podatkih iz TOZD IVET, ampak po rezultatih delovne organizacije kot celote, saj se naš dohodek skoraj v celoti pojavlja kot strošek v njenih rezultatih. Tega se delavci dobro zavedamo, ko pripravljamo naš letni načrt, seveda v sodelovanju z vsemi
ELEKTRIČNA ENERGIJA
drugimi tozdi. Glede na planiran obseg naše dejavnosti v posameznem tozdu je za vsako leto samoupravno dogovorjen normativni delež dohodka TOZD IVET iz skupnih proizvodov, ki jih realizira delovna organizacija. Rezultate poslovanja spremljamo redno mesečno po posameznih delovnih enotah in jih potrjujemo na samoupravnih organih. Četrtletnim rezultatom posvečamo še posebno pozornost. Na podlagi podatkov, ki jih pripravijo strokovne službe v delovni skupnosti, v naši temeljni organizaciji izdelamo analize in grafične predloge za obravnavo, ki poteka na vseh nivojih od vodstva do sindikalnih skupin.
Ro gospodarskem načrtu za letošnje leto predvidevamo celotni prihodek v višini 192,984.318 din
Plinske naprave pri žarilnih pečeh, ki nadomeščajo tekoče gorivo, zahtevajo strokovnega up* ravljalca in stalni nadzor (Foto: E. L.)
in dohodek 109,919.000 din. Razlika so stroški poslovanja. Prav ta postavka pa je tista, o kateri običajno največ razpravljamo. Poleg stroškov, ki jih imamo glede na svojo dejavnost, je tu zajeta celotna vrednost porabe energije v delovni organizaciji. V tabeli so prikazani stroški za vodo in energijo, ki smo jo porabili lani in v letošnjih mesecih.
Delovanje DPO v TOZD IVET
Osnova za aktivnost, uresničevanje in normalno delovanje DPO v novi temeljni organizaciji opredeljujejo in narekujejo: ustava, zakon o združenem delu ter vsi kongresni dokumenti in akcijski programi OOZK, OOZS in OOZSMS, katerega so sprejele osnovne organizacije na svojih občnih zborih.
Boris Knežcvič, elektronik (v Litostroju od 1963. leta) pri popravilu NC stroja MINGANTI (Foto: E. L.)
ZDRUŽENA SREDSTVA 24% OD NAB.EL.ENERG.
PREMOG
VODA
PLIN
LETO 1979.	28,967.oo4,oo	din	7»oo2.o8l,00	din	8,957.339,98 din 2,22o.616,2o			
1.1980.	3,916.328,75	„	939.9l8.9o	„	1.675.998,oo "	182.913,Godin	217.185,95	din
2.198o.	3,846.7o5,60	"	923.2o9,35	"	1.310.548,68 "	239.485.8o "	618.766,35	"
3.1980.	4,232.238,15	"	1,015.737,15	"	1,231.379,27 "	249.o33,lo "	658.323,60	"
4.198o.	2,o21.o47,oo	"	485.o51,3o	"	665.054,00 "	257.216.5o "	755.955,60	"
5.1980.-	1,950.653,60	"	468.156.8o	11	481.923,25 "	235.728,00 "	553.57o.95	"
6.1980.	1,921.559,80	"	461.174,35	"	24o.235,98 •"	271.72o,6o "	815.137,6°	"
7.198o.	1,622.274,15		389.345.8o		178.6o4,78 "	198.665,6o	624.418,55	
predstavljamo vam tozd ivet
proizvodnega procesa
Ti dokumenti so vodilo za uspešno delovanje in uresničevanje družbenoekonomskega, družbenopolitičnega, delegatskega sistema in samoupravnega položaja delavca. Ker je naš tozd za-radi svojih specifičnih dejavnosti razpršen po vsej delovni orga-bizaciji, smo organizirani v 12 sindikalnih skupin, ki so istočasno samoupravne in delovne skupine. S takim načinom razporeda skupin smo dosegli, da ima vsak delavec našega tozda možnost ak-tivno sodelovati na družbenopolitičnem, samoupravnem in dele-Satskem področju, saj se zaveda-m°> da je delavec nosilec celotna družbenoekonomskega in samoupravnega razvoja. Tako je deš delavec vključen v vsa dodajanja in je postal oblikovalec Politike v temeljni organizaciji. Posebno pa je pomembna informiranost, spremljanje in analiziranje uresničevanja proizvodnega načrta, katerega obravnavamo po sindikalnih skupinah v vsakem četrtletju. Tu pa se odraža sodelovanje vsakega posameznika.
Naloga OOS je, da bdi nad Nravstvenim stanjem delavca, mu omogoči preko strokovnih služb varno, zdravo in nemoteno delo. Pri nas imamo zelo pestro Zasedbo delavcev. Ker so fizične 'b umske zahtevnosti delavcev vse večje in narekujejo veliko koncentracijo pri delu, je nujno Potrebna občasna sprostitev. To sprostitev pa delavci pridobijo v baznih sekcijah in krožkih pri konferenci sindikata Litostroj.
Pomembno vlogo v vseh teh dogajanjih ima OOZK, ki je avantgardna sila delavskega raz-reda. Člani ZK delujejo na vseh Področjih življenja in dela v t°zdu in izven njega. Nenehno spremljamo politična dogajanja doma in v svetu in to prenaša-bbo na ostale sodelavce. OOZK šteje 46 članov, kar je 15 odstotkov od zaposlenih. V članstvu 50 zastopane vse strukture delav-°ov. Na sejah OOZK obravnavajo tekočo problematiko in zavzemamo politična stališča. Pri ^OZK deluje več komisij, kate-b;h cilj je, da pripravijo gradivo ln izoblikujejo predloge za obravnavo. Politična dejavnost do-bba in v svetu, sprejemanje posameznih samoupravnih sporazumov s področja dohodkovnih °dnosov, združevanja dela in Sbedstev ter delitev osebnih dogodkov, prav sedaj pa imamo v Pripravi pravilnik o normah, s kateri m se bomo še bol j pri bli-zakonu o združenem delu, ki zahteva delitev osebnih dohod-kov po rezultatih dela. Vse to zadeva čim večjo razgledanost in Znanje posameznikov. Zato je b°en od poglavitnih ciljev nenehno izobraževanje vseh članov.
V vsa ta dogajanja pa je : ki j učena tudi OO ZSMS, saj šte-eno tretjino zaposlenih v ‘°zdu. OO ZSMS dela po spreje-Jbbh programu, ki je pripravljen ■ko, da se mladina v čim večera številu vključi v delo OO. .Usklaj ujemo ga s KS ZSMS DO n CK Ljubljana-Siška. Mladinci bto aktivni v DPO in samoupravnih organih, kar dokazuje kinstvo v ZK, saj nas je 20 odmikov članov te organizacije.
Dpo, samoupravni organi in °dstvo deluje usklajeno. Politič-koordinacijo imamo redno en-bbt tedensko, na njej si izmenja-mnenja in se dogovarjamo za .kupne akcije. Te akcije so pomičnega, samoupravnega in dednega značaja. Dogovarjanja se Zbažajo v dosedanjem življenju *b delu v tozdu. Posebno pozor-pa smo vsi skupaj namenili " bbili/.acijskim ukrepom, katere ,bh> obravnavali po sindikalnih kupjnah ter sprejeli na zboru blavcev. Energetska kriza nam arekuje, da še naprej sprem-Jbmo že zapisane stabilizacijske Ukrepe,
Tehnična priprava in kontrola kakovosti
Tehnično pripravo v vzdrževalnih obratih ne smemo in ne moremo obravnavati na enak način, kot to velja v proizvodnem procesu normalne delovne organizacije. Posegi v pripravljalna dela ob izrednih popravilih so toliko nujni in zahtevni, da se velikokrat vključijo v to delo vsi vzdrževalci. To je tudi razlog, da šteje celotna priprava le 16 delavcev. Glavne naloge so:
® Priprava konstrukcijske dokumentacije. Pogosto je veliko težje pripraviti konstrukcijsko dokumentacijo iz izrabljenega - poškodovanega kosa in upoštevati vse tiste karakteristične podatke, kakor jih je prvotni konstrukter podal, kakor pa izdelati samostojno konstrukcijo. Današnja razmnoževalna tehnika nam omogoča, da izdelamo dokumentacijo v enostavni risarski tehniki in jo nato razmnožujemo. To je potrebno zaradi nujnega ukrepanja.
# Priprava tehnološke dokumentacije. Veliko število zahtevnih rezervnih delov (n. pr. zobniki, gredi, gla vna vretena, navoj na vretena itd.) je potrebno izdelati doma, saj rezervnih delov ni mogoče nabaviti ali pa bi bil uvoz povezan z deviznimi stroški. Pogosto se srečujemo z zahtevnimi tehnološkimi postopki, ki jih morajo rešiti naši tehnologi.
® Vzdrževanje industrijske elektronike. Z vključitvijo sodobnih obdelovalnih strojev v proizvodnjo se vedno pogosteje dogaja, da so stroji za manjše proizvodne serije pogosto opremljeni z industrijsko elektroniko. Imamo organizirano strokovno nočno ekipo vzdrževalcev industrijske elektronike, ki je sposobna odpraviti dosedaj skoraj vse napake, razen tistih, ki predstavljajo pomanjkljivosti proizvajalcev. Opremljeni smo tudi z delavnico in potrebnimi merilnimi instrumenti, saj v tej dejavnosti drugačna ugotavljanja skoraj ne pridejo v poštev.
® Planiranje in skrb za rezervne dele. Posebno problematiko pri vseh vzdrževalcih predstavljajo rezervni deli, ki jih ne moremo izdelati ali pa niso dosegljivi na našem tržišču. Ker imamo veliko strojev iz zahodnih držav, so potrebe za uvoz materiala pogosto vezane s konvertibilnimi sredstvi. Težave pa imamo tudi z vzhodnimi državami, saj so tu dobavni roki za rezervne dele izredno dolgi, tudi 2—3 leta. Če bi se držali načela: »Imejte vse potrebno na zalogi«, bi stroški vzdrževanja prerasli vse dovoljene okvirje.
® Služba kvalitete. Na zahtevo temeljnih organizacij in ob vsakem večjem popravilu opravimo potrebne kontrolne meritve strojev in naprav. Istočasno izvajamo tudi meritve medfazno zahtevnih posegov.
Investiranje
Tako kot ostale dejavnosti TOZD IVET, je tudi investiranje dejavnost skupnega pomena za celotno delovno organizacijo in po svoji vlogi pri njenem razvoju spada med najpomembnejše. Tega pomena se sodelavci v službi investicij TOZD IVET popolnoma zavedajo, zato s svojim strokovnim znanjem, izkušnjami in delovno zavzetostjo vlagajo vse moči za uspešno realizacijo investicijskih projektov v delovni organizaciji.
Kam investiramo?
Veliko delavcev v naši delovni organizaciji si verjetno sploh ne predstavlja, kako velik obseg investicij je v programu razširitev in modernizacije Litostroja. Poleg naših velikih investicij, o katerih slišimo vsak dan, sodelujemo še pri razširitvi proizvodnje preoblikovalne opreme, rekonstrukciji jeklolivarne in razširitvi proizvodnje velikih obdelancev, pa pri množici manjših investicij, vendar zaradi tega ne nepomembnih.
Katere so te naložbe?
— rekonstrukcija celotnega ogrevalnega sistema ter opustitve lastne kurilnice, priključitev na komunalno energetiko,
—	rekonstrukcija in razširitev 35 KWA daljnovoda Kleče—Litostroj (dvosistemsko napajanje),
—	izvedba internega omrežja razvoda kisika,
—	rekonstrukcija cestišč,
—	rekonstrukcija in razširitev kompresorske postaje,
—	izgradnja dodatnih parkirišč,
—	nakup in vgraditev nove telefonske centrale,
—	priprava pare za sušilnico lesa in restavracijo.
Ob teh naložbah skupnega pomena vlagajo temeljne organizacije precejšnja sredstva v zamenjavo zastarele in izrabljene proizvodne opreme. Ob tem pa vsi skupaj stremimo za tem, da v okviru možnosti vlagamo sredstva v najsodbnejšo opremo.
Kako smo si organizirali delo?
Da čim uspešneje realiziramo svoje delovne zadolžitve, smo se v službi investicij razdelili v delovne skupine po posameznih strokovnih področjih.
—• Prva skupina sodelavcev-strokovnjakov za gradbeno področje izvaja vsa dela v zvezi z organizacijo gradbenih del in to od idejne zasnove, priprave projektov, pridobivanja vseh potrebnih soglasij za gradnjo do organizacije izvajanja del in nadzora nad njimi ter končne predaje objektov uporabnikom.
— Druga skupina sodelavcev se ukvarja s področjem energetike naprav z enako široko dejavnostjo kot prva.
— Tretja skupina sodelavcev se ukvarja z nabavo obdelovalnih strojev in priprav na domačem in tujem trgu ter vključitvijo le-teh v obratovanje.
Prizadevnost zaposlenih v kurilnici je pripomogla, da kotli iz leta 1900 še služijo svojemu namenu (Foto: E. L.)
— Četrta skupina sodelavcev pa se ukvarja z nabavo biroleh-nične in pisarniške opreme ter organizacijo opremljanja pisarniških prostorov.
Ob tem moramo poudariti, da je to le formalna razdelitev, ker morajo posamezne delovne skupine zaradi tesne kompleksnosti del med sabo tesno sodelovati.
Problemi?!
Problemov je pri našem delu veliko, vendar ne nerešljivih.
Najbolj zadovoljni smo, ko jih uspešno rešimo.
Sodelovanje z drugimi temeljnimi organizacijami?
Odlično!
Proizvodnja energije in vzdrževanje cevnih inštalacij
V sklopu dejavnosti TOZD IVET obstaja tudi obrat PROIZVODNJE ENERGIJE IN VZDRŽEVANJE CEVNIH INSTALACIJ.
Osnovna dejavnost tega obrata je proizvodnja in nabava energije od zunanjih dobaviteljev za potrebe celotnega podjetja, to je vseh tozdov in delovnih skupnosti in distribucija do potrošnih mest. Iz tega sledi, da je naloga obrata skrb za kvalitetno, zadostno in nemoteno oskrbo podjetja z energijami:
—	s toplotno energijo
—	s stisnjenim zrakom
—	s kisikom
—	s pitno in sanitarno vodo
—	s plinom
Poleg oskrbe podjetja z energijami je v obratu organizirana delavnica cevnih inštalacij, katere naloga je vzdrževanje cevnih inštalacij v podjetju.
Že leta 1947 so pričeli graditi
ščale in še naraščajo, tako da 18 G cal/h vgrajen moči kurilnice ne zadoščajo več. Ob nekoliko ostrejšem času pri zunanji temperaturi minus 10 stopinj Celzija ni mogoč več doseči ustreznih temperatur v objektih. Po drugi strani pa so kotli, kakor tudi celotno omrežje z grelnimi telesi, že močno dotrajani, saj celotni sistem obratuje neprekinjeno že 30 let.
Predhodno navedena problematika in predvidene nove gradnje so narekovale, da je nujno pristopiti k reševanju vprašanja oskrbe podjetja s toplotno energijo.
S pričetkom gradnje toplarne II v Šiški so se že v letu 1971 pričeli razgovori o možnostih priključitve Litostroja na toplarno, S tem v zvezi je na predlog Komunalne energetike DS podjetja razpravljal in sprejel sklep na 4. redni seji 8. 10. 1975, da se odobri gradnja toplarniškega magistralnega cevovoda preko ozemlja Litostroja. S tem je bil dan tudi načelni pristanek, da se podjetje v doti priključi na toplarno.
Leta 1976 smo se pričeli dogovarjati s KEL in projektantskimi organizacijami za izdelavo investicijskega programa in izvršilnih projektov za rekonstrukcijo ogrevanja v Litostroju in priključitve novogradenj na toplarno.
Kot prvi rezultati prizadevanj problematike oskrbe s toplotno energijo sta bila 28. 2. 1977 dokončno priključena na toplarno ICL in DOM IC s projektivno organizacijo Elektroprojekt Ljubljana smo 1. 4. 1978 podpisali pogodbo za Izdelavo projektov za I. fazo priključitve na toplarno — in sicer naslednje objekte: ambulanto, modelno mizarno, livarno sive litine in čistilnico, servis, mehanično delavnico in transformatorsko postajo, kar pa zaradi objektivnih razlogov še ni uresničeno.
Pripravljajo se projekti za centralno toplarnaško postajo, ki bo nameščena v jugovzhodnem delu južnega prizidka pločeviname, nanjo bodo v končni fazi pri-
Dcžurni inštalater je odgovoren za nemoteno ogrevanje in toplo vodo (Foto: E. L.)
ustrezne objekte za proizvodnjo energij in napeljevati ustrezna razvodna omrežja za prenos energij od virov do potrošnikov. Zgradili so provizorično kurilnico v podaljšku modelne mizarne, ki je obratovala vse do leta 1959.
Z nadaljnjo gradnjo Litostroja so postale zmogljivosti te kurilnice premajhne, zato je bilo potrebno zgraditi novo, tudi provizorično. V njej je bilo 5 lokomo-tivskih kotlov s prirejenimi kurišči za kurjenje z velenjskim lignitom. Izvedli smo tudi rekonstrukcijo razvodnih omrežij, zaključili pa smo v letu 1959 s tem, da so bili na novo kurilnico priključeni poleg novih tudi stari objekti. Tako je bil zgrajen sistem vročevodne kurjave s temperaturnim režimom 135 stopinj Celzija v predtoku in 80 stopinj Celzija v povratku. S tem smo:
—	ogrevali prostore
—	kuhali v delavski restavraciji
—	sušili les v modelni mizami
—	pripravljali toplo porabno vodo.
Pri vsem je potrebno poudariti, da so bili vgrajeni kotli odsluženi lokomotivski kotli, z letnicami od 1900 do 1916, vendar so bili takrat še uporabni za naše potrebe.
Potrebe po toploti pa so nara-
klopljeni vsi obstoječi objekti, vključno tudi prizidka jeklolivarne.
V	letu 1979 je bil priključen na toplarno novozgrajeni objekt TVN, v pripravah pa je tudi priključek za priključitev na toplarno novih objektov PPO in TO. V avgustu 1980 je bila podpisana pogodba za izdelavo projektov za rekonstrukcijo in priključitev na toplarno naslednjih objektov: MEHANSKE OBDELAVE, IRRP, STARE UPRAVE, MENZE in ALU PAVILJONA.
V	proizvodnem procesu Litostroja je nepogrešljiva energija tudi stisnjen (komprimiran) zrak, saj ni delavnice, kjer ni napeljan, zlasti pa je nepogrešljiv v metalurških obratih. Zato je bila v letu 1950 zgrajena kompresorska postaja in vgrajeni kompresorji z zmogljivostjo 56 m3/h stisnjenega zraka. Tudi tu so potrebe naraščale, tako smo v letu 1963 objekt dozidali in vgradili dodatne zmogljivosti, tako da je trenutna zmogljivost postaje 110 m:i/h stisnjenega zraka. Vzporedno je bilo napeljano tudi razvodno omrežje za distribucijo stisnjenega zraka od vira do porabnikov. Ob konicah je oskrba z zrakom že motena, nastajajo veliki padci pritiska, ki povzročajo motnje pri porabnikih.
(Nadalj. na 10. str.)
PREDSTAVLJAMO VAM TOZD IVET
Vzdrževanje.
(nadalj. z 9. str.)
Vzrok zato niso samo premajhne zmogljivosti, ampak tudi dotrajanost nekaterih kompresorjev.
Z novogradnjami pa so se potrebe po tej energiji še povečale. V letu 1979 smo pričeli z reševanjem te problematike in se odločili zmogljivosti povečati na 180—200 m3/h zraka. Iz ponudb, ki smo jih iskali, smo zbrali najbolj ugodnega ponudnika za dobavo vijačnih kompresorjev. Pogodba o dobavi bo v kratkem podpisana. Seveda pa samo povečanje zmogljivosti ne bo rešilo celotne problematike, potrebno bo tudi rekonstruirati razvod-no omrežje.
Tudi kisik je energija, ki jo proizvodni obrati uporabljajo predvsem za plamensko varjenje, rezanje in pri talilnih pečeh. Da bi si Litostroj zagotovil to energijo, smo v letu 1955 zgradili ki-sikamo in vgradili napravo Mes-ser za proizvodnjo 60 m3/h plinastega kisika. Potrebe po tej energiji so tudi naraščale, zato smo v letu 1962 vgradili še eno napravo za proizvodnjo kisika z zmogljivostmi 70 m3 kisika na uro.
Niko Sedej (v Litostroju je že 26 let, pri popravilu stroja FRO-RIEP (Foto: E. L.)
Kisik polnimo v jeklenke in prevozne baterije in ga v tej embalaži dostavljamo preko nabavne službe porabnikom v Litostroju. Vse proste količine pa prodajamo zunanjim kupcem.
Glede na to, da so naprave že močno dotrajane, saj ena obratuje neprekinjeno že 25 let, druga pa 18 let, in da moramo ukiniti distribucijo kisika po tovarni v jeklenkah (zahteva Inšpektorata za delo), smo se odločili, da zgradimo do posameznih porabnikov raz vodno cevno mrežo.
V	dogovoru s Tovarno dušika Ruše je bil v letu 1979 izdelan projekt za rešitev tega vprašanja.
V	letošnjem letu smo pričeli vgrajevati glavno razvodno omrežje in instalacije v objektih za odvzemna mesta porabnikov. Kisik, ki ga bomo dobavljali porabnikom po cevni mreži, bomo dobavljali iz Tovarne dušika Ruše v tekočem stanju. Zato je predvidena vgradnja dveh stabilnih kontejnerjev za tekoči kisik in pri vsakem vplinjevalna naprava. En tak kontejner bo nameščen na zelenici nasproti transformatorske postaje, drugi pa južno od novega prizidka jeklolivame. Predvidevamo, da bo to v celoti urejeno še v letošnjem letu.
Delovno omrežje oskrbujemo s pitno in sanitarno vodo iz Mestnega vodovoda, po internem ra-zvodnem cevnem omrežju jo pripeljemo do uporabnikov. Probleme skušamo reševati sproti z novimi gradnjami, dotrajane cevovode pa sproti zamenjujemo z novimi.
Vedno večje pomanjkanje energij zaradi večjih potreb, zlasti tekočih goriv, je vzrok, da smo pričeli graditi plinovodni sistem v Sloveniji. Podpisnik sporazuma o tem je tudi Litostroj. S pristopom k sporazumu je sprejel obvezo, da si izgradi interni plinovod, kajti rok za priključitev na zunanji plinovod je bil določen.
To nalogo je v tozdu IVET prevzel oddelek za investicije. Tako so v februarju 1978 začeli graditi plinovodno omrežje v Litostroju. Montažna dela je izvajalo podjetje Monting iz Zagreba.
Plinovodno omrežje je bilo gotovo avgusta 1979, plin je stekel po ceveh 24. 8. 1979. Takoj zatem smo pričeli zamenjavati opremo na žarilnih in kovaških pečeh (zamenjavati je bilo potrebno vse cevovode in gorilnike, kajti
IN Se nekaj TEHNIČNIH podatkov O SPIRALNIH OKOVIH HE GRABOVICA
—	vstopni premer	6,5 m
—	dolžina v smeri vodnega toka	20,55 m
—	širina pravokotno na vodni tok	18,12 m
—	preizkusni tlak	90 m v. s.
—	število segmentov	26
—	debelina pločevine	12—20 mm
—	teža enega okrova	180.000 kg
ZDAJ PA NA SAVO
Več kot dve desetletji sta že minili, odkar je bila zgrajena IIE Medvode kot zadnja klasična elektrarna na najdaljši jugoslovanski reki Savi; pred nedavnim odprta pre-črpovalna elektrarna Moste IV ima namreč večji pomen kot poskusni študijski objekt, kakor naprava, ki bi sc v živo spopadala z ledeniškimi vodami Save Bohinjke in Save Dolinke. Zato lahko štejemo načrtovano IIE MAVČIČE — z gradnjo so začeli že spomladi — kot zelo koristen projekt za pridobivanje novih cenenih energetskih virov.
HE Mavčiče bo zgrajena pri istoimenski vasi med Medvodami in Kranjem. Elektrarna z dvema Kaplanovima turbinama moči po 20 MVV naj bi začela obratovati že konec leta 1982. Investitor — Savske elektrarne — je z velikim posluhom za reševanje tehničnih in komercialnih vprašanj zaupal izdelavo strojne opreme naši tovarni. Kupoprodajna pogodba, podpisana konec maja, je z julijem postala prav-noveljavna in ni zadržkov za začetek del in izdelavo opreme v načrtovanih rokih.	ETO
SAMOUPRAVLJANJA
pred tem smo kurili z nafto). Prva peč, ki je pričela obratovati, oziroma je bila preurejena na plin, je bila žarilna peč v kovačiji. Do novembra 1979 pa so bile vse peči, ki so do tedaj uporabljale kot gorivo nafto, preurejene in kurjene z zemeljskim plinom.
Zemeljski plin, ki ga Slovenija kupuje v Sovjetski zvezi, nam dobavlja Petrol Ljubljana, zaenkrat brez kakršnihkoli problemov. Z uvedbo te energije je Litostroj naredil velik korak k posodabljanju proizvodnih zmogljivosti, saj je plin kvalitetna in cenena energija.
Kot smo že uvodoma omenili, imamo v obratu delavnico cevnih instalacij. Naloge te delavnice so raznovrstne in zahtevajo od vzdrževalcev (inštalaterjev) veliko strokovnega znanja. To dokazuje tudi, da se po zelo obsežnih omrežjih trenutno pretaka 5 vrst energij, sledi še šesta — kisik. Vzporedno s tem se neposredno pri proizvodnih in potrošnih mestih srečujemo s celo vrsto različnih in tudi zahtevnih naprav in armatur, kar zahteva veliko znanja in univerzalnosti od vzdrževalca.
Seveda pa ni šole, ki bi v poklicnem izobraževanju dala tako univerzalno strokovno znanje. To znanje je mogoče pridobiti samo z osebnim prizadevanjem, veseljem do tega dela in pa z izkušnjami, ki jih je mogoče pridobiti z dolgoletnim delom pri vzdrževanju teh naprav in instalacij.
Na koncu bi želeli povedati še to, da obrat zaposluje skupaj z vodstvom 57 delavcev, od tega v kurilnici 18, v kompresorski postaji 4, v ki sikami 18, v delavnici cevnih instalacij 13, vodstvo pa ima 4 delavce. Kurilnica, kompre-sorska postaja, kisikarna obratuje v treh izmenah in dela v prostih dnevih, zato tudi delo poteka v treh izmenah. V teh treh izmenah in dela prostih dnevih je organizirana tudi dežurna služba inštalaterjev.
(Dalje prihodnjič)
MONTAŽNA DELA NA HE GRABOVICA NAPREDUJEJO
Fotografije kažejo stanje montažnih del na spirali A 22. avgusta letos, ko so gradbišče obiskali naši planinci, udeleženci izleta na Prenj.
Montažna ekipa — čeprav maloštevilna — dosega odlične delovne uspehe. Še boljše pa bi, če bi iz tovarne pravočasno prejemala elemente strojne opreme. Montiranje spiralnga okrova s tlačnim preizkusom, niveliranjem in vbetoniranjem predstavlja eno najzahtevnejših, najtežjih in najodgovornejših faz montaže turbin. Točna ho-rizontalnost in centričnost prirobnic prcdvodilnika je pogoj za montažo celotnega agregata. Monterji in montažni varilci morajo zato obvladati celo vrsto spremljajočih problemov, kot so: izdelovalni odstopiti, deformacije zaradi transporta in zaostalih napetosti, deformacije zaradi varjenja, deformacije ob tlačnem preizkusu in deformacije zaradi vbetoniranja. Na gradbišču je prvič pri nas uporabljen način montaže spiralnih okrovo brez predhodnega kontrolnega sestavljanja elementov v tovarni. Ta postopek zahteva izredno natančnost pri konstruiranju, ki jo je možno doseči le z uporabo računalnikov, nadalje natančnost izdelave posameznih elementov in lupin okrova v tovarni in na terenu. Monterji in varilci na terenu so odlično obvladali postopek sestavljanja in varjenja z minimalnimi toplot' nimi deformacijami. Pri nadaljnjem delu jim želimo, da bosta spiralna okrova dobro prestala preizkus in da bodo po vbetoniranju prirobnicc prcdvodilnika soliden temelj za nadaljnjo montažo agregata. Želimo pa jim seveda tudi, da bi se oba agregata uspešno zavrtela.
Novih 114.000 kW moči, vključenih v naše omrežje, bo pomagalo ublažiti vse večjo energetsko krizo.	l. Šarf
'Strokovna debata na montažni ploščadi
Se malo pa bo Spiralni okrov sestavljen
Spuščanje segmenta na končno postajo proizvodnega procesa
Prileganje segmenta je odlično. Sedaj naj se žejo varilci (Vse foto: Oskar Dolenc)
1.	LITOSTROJ
2.	STT
3.	METALNA
V soboto, 13. septembra 1980 so bile v Mariboru ti. letne športne igre ZPS. Organizator letošnjih iger je bila Metalna iz Maribora. Igre so uspele, ekipa Litostroja je ponovno osvojila prvo mesto v skupni uvrstitvi.
smo dobili večino priznanj, saj smo osvojili številna dobra mesta. Med sedemnajstimi ekipami je to vsekakor lep uspeh. Razšli smo se z željo, da se naslednje leto zopet srečamo.
Metalno, organizatorja letošnjih iger, je potrebno pohvaliti za brezhibno izvedbo tekmovanja, ki je uspelo tako v organizacijskem kot v tekmovalnem smislu. Ponovno se je pokazalo, da sta šport in rekreacija pomemben dejavnik pri pospeševanju sodelovanja, spoznavanja, predvsem pa združevanja med članicami ZPS.
Rezultati ekipe Litostroja po
Smučarski maraton — da ali ne
Hoja in tek na smučeh dobivata iz leta v leto več privržencev. S tem lepim in zdravim športom oziroma rekreacijo se ukvarja čedalje večje število ljudi, kar nazorno povedo številke o udeležbi na množičnih akcijah — maratonih, spominskih tekih itd.
V	zgodnjih jutranjih urah smo Se zbrali in odpeljali optimistično razpoloženi na prizorišče letoš-Rjih športnih iger delavcev ZPS, z željo, da ponovno zmagamo in °svojimo prehodni pokal. Znani Rek sicer pravi, da je važno sodelovati, vendar je verjetno v ysakem bila skrita želja po čim boljšem tekmovalnem uspehu. Vodje ekip posameznih disciplin so že v avtobusu dajali navodila 'n napotke, kako naj ekipe dosego čim boljšo uvrstitev.
V	pričakovanju in želji po športnem boju smo prišli v Maribor. Center letošnjih iger je bil v bližini hotela Habakuk pri spodnji postaji žičnice na Pohorje.
Po svečani otvoritvi so športniki odšli k posameznim športnim objektom, Tekmovanje se je prišlo. Naša dekleta in fantje so se srčno borili in dosegli lepe uspehe.
•	Moška ekipa kegljačev je tekmovala že v petek in dosegla dober rezultat, ki ga ni nihče Presegel. Dekleta sicer niso do-Se8la tako visoke uvrstitve, vendar je njihovo sedmo mesto še "v'edno dobro.
v • Nogometaši so v prvem Srednju premagali domačine, nato jim je šlo kot po maslu vse do hnala, kjer so morali priznati Premoč ekipe STT.
•	Strelci so izvrstno streljali *n bili le zaradi manjšega števila desetic ob prvo mesto. Naš strelec Janez MRKUN je dosegel najboljši rezultat med posamezniki. "Pada ekipa strelk ima še bodoe-ll0st, saj je že zdaj osvojila vi-^ko četrto mesto.
•	V namiznem tenisu še ved-
no nimamo enakovrednega nasprotnika.
® Sahisti pa so po igri in rezultatu posnemali KARPOVA.
® Organizatorjem so največ skrbi povzročili balinarji, ki so se požrtvovalno borili do poznih popoldanskih ur. Naši so prišli do finala, kjer pa jim je za zmago zmanjkalo moči.
Najboljše ekipe so prejele lično izdelane pokale. Litostrojčani
disciplinah: Šah —	1. mesto
Namizni tenis —	1. mesto
Kegljanje •— moški	1. mesto
•— ženske	7. mesto
Streljanje — moški	2. mesto
— ženske	4. mesto
Nogomet —	2. mesto
Balinanje —	2. mesto
Skupna uvrstitev	1.	Litostroj 2.	STT 3.	Metalna
L. Sazonov
Vrsta pokalov, ki so si jih priborili litostrojski tekmovalci na letnih športnih igrah SOZD ZPS (Foto: E. L.)
To se odraža tudi pri nas v Litostroju, saj se v okviru smučarske sekcije organizirano in redno ukvarja s tekom na smučeh že okoli 30 naših delavcev, verjetno pa se jih nekaj tudi izven sekcije. Vse te in tiste, ki se še bodo podali v smučino, vabimo, da se nam pridružijo.
Preteklo zimsko sezono smo sodelovali na vseh pomembnejših maratonih oziroma spominskih tekih, ki oživljajo tradicije NOB, na žalost pa sta osrednja maratona — Trnovski in Bloški zaradi pomanjkanja snega odpadla. Udeležili smo se občinskega, mestnega in trim tekmovanja ZPS v teku na smučeh.
Namen tega prispevka ni naštevati uspehe naše ekipe oziroma njenih posameznikov, čeprav le-ti niso majhni in so vredni pohvale.
Opozoril bi rad na nekatere težave, ki se pojavljajo ob tem množičnem razmahu smučarskega teka, predvsem zato, ker je veliko udeležencev telesno premalo pripravljenih. Ni redek pojav, posebno pri daljših tekih, da vidimo ob tekaških stezah popolnoma izčrpane smučarje.
V takih primerih ni več moč govoriti o koristnosti smučarskega teka, ampak lahko govorimo o njegovi škodljivosti, kljub temu, da je smučarski tek po mnenju strokovnjakov med najbolj koristnimi oblikami rekreacije za človeški organizem.
Tako si lahko vsak posameznik zastavi vprašanje, ali naj sodeluje na smučarskih maratonih ali ne. Z maratoni mislim vsaj 30 km in več dolge smučarske teke. Kaj vse zahteva od nas udeležba na takih prireditvah, ki trajajo po več ur ali kar cel dan? Predvsem zares odlično telesno pripravljenost, vzdržljivost, zna-
Po POTEH
Domicilnih enot
Pri iskanju najboljše poti Združevanja in spoznavanja mla-d*h med seboj smo se mladi de-‘avci iz ZPS leta 1979 odločili, da Ustavimo skupno pohodno enoto diladih. Naša zamisel se je lan-sko leto tudi uspešno uresničila da pohodu po spominskih obeležen NOB v Zasavju. Pripravljeni, da sodelujemo v tem smislu, in '• željo po spoznavanju naše domovine in pridobitev NOB, smo mladi iz ZPS tudi letos pridružili mladini iz cerkniške ob-Clhe, ki je prizadevno organizi-rala pohod po poteh domicilnih atiot Notranjske. V brigadi Mir-Ra Bračiča nas je bilo poleg dru-19 mladincev in mladink iz Združenih podjetij strojegradnje ~~ a žal so se pohoda udeležili le
mladi iz Titovih zavodov Litostroj, Metalne iz Maribora, _ At-mosa iz Hoč, Jekla iz Ruš in Strojne tovarne iz Trbovelj.
Tudi v prihodnje moramo gojiti to obliko sodelovanja, se srečevati ob mejnikih revolucije in tako še bolj krepiti naše bratstvo in enotnost. Izpolniti moramo obljubo, ki smo jo dali ob odprtem grobu tovariša Tita in jo izrazili v pesmi: »Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo.«
Želimo, da bi se ponovno srečali na 10. jubilejnem pohodu po poteh domicilnih enot Notranjske ali pa morda na katerem drugem kraju naše lepe domovine.
A. Krupič
Udeleženci pohoda »Po poteh domicilnih enot« (Foto: Krupič)
MUZEJ LJUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE
Že med vojno se je pokazala potreba po zbiranju dokumentov in podatkov z vseh področij narodnoosvobodilnega gibanja. S tem namenom so 12. 1. 1944 z odlokom OF ustanovili »Znanstveni inštitut pri IOOF«. Delo tega inštituta je 1948 prevzel novoustanovljeni Muzej narodne osvoboditve, ki se je 1955. leta preselil v obnovljeni Cekinov grad, bivši Lambergov dvorec iz konca 18. stoletja. Cez sedem let sc je preimenoval v Muzej ljudske revolucije Slovenije, razširil svoje delovanje še na predvojno obdobje in pripravil stalno razstavo.
Danes Muzej hrani v svojih depojih 12.000 muzejskih predmetov in 180.000 fotografij. Tu je tudi edinstvena zbirka umetniških del, nastalih med vojno, najbolj znana je zbirka partizanske grafike in risbe (okoli 17.000).
Muzejski delavci obdelujejo gradivo predvojnega, vojnega in povojnega obdobja v SIt Sloveniji. Poleg inventari-ziranja in zbiranja podatkov se ukvarjajo še z raziskavo vseh treh obdobij na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Iz svojega bogatega gradiva pripravljajo razstave, ki potujejo po domovini in tujini, v posebej pripravljeni dvorani pa se vrstijo gostujoče razstave.
Stalna razstava, ki je postavljena v petih dvoranah, nas popelje z bogatim slikovnim gradivom in muzejskim materialom od prvih predvojnih začetkov delavskega gibanja do prvih organiziranih poskusov vstaje, okupacije, narodnoosvobodilne borbe in nasilja okupatorja. V četrti dvorani si lahko ogledamo oris kulturnega in likovnega življenja med vojno. V ostalih dvoranah je prikazano še partizansko šolstvo, v avlah pa partizanska saniteta, partizanska tehnika in tiskarne ter partizanske delavnice, kurirske zveze in denarni zavod.
Muzej ljudske revolucije Slovenije je odprt: torek in četrtek od 9. do 13. ure
sreda, petek, sobota in nedelja od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure
Vstopnina za otroke, dijake in študente je 3,00 din, ostali 5,00 din.
Muzej ljudske revolucije Slovenije ima svoje depandanse :
Baza 20 na Kočevskem Rogu — kjer je stalna razstava o delovanju vodstvenih organov osvobodilnega boja,
Muzej slovenskih izgnancev v Brestanici — kjer so prikazane priprave in potek nacističnega izganjanja Slovencev med okupacijo in njihovo življenje v izgnanstvu.
Trebče pri Podsredi, spominska soba Tito v Sloveniji — kjer je prikazano življenje in delo Tita v mladosti in njegovo revolucionarno delovanje v Sloveniji,
Goričane pri Medvodah — kjer je spominska soba pokrajinske konference KPJ za Slovenijo.
Vabimo vas, da si ogledate Muzej ljudske revolucije Slovenije.
nje tehnike, primerno opremo itd. Kdo pa je odlično telesno pripravljen? Tisti, ki je vse leto redno športno aktiven, to pomeni, da vsaj trikrat tedensko intenziv-

no trenira — suhi tek, tek na rolkah itd. Dobro moramo obvladati vse osnovne tekaške korake. Vse prevečkrat vidimo popolne začetnike, ki ne obvladajo osnovnih elementov teka, kako se prerivajo na startu dolgih tekov in povrhu vsega še v sprednjih vrstah. Vsem, ki izpolnjujejo te zahteve, toplo priporočam sodelovanje na tekaških maratonih. Vsem ostalim pa odločno odsvetujem, in sicer predvsem zaradi škodljivih posledic pretiranega napora.
Za vse, ki niso dobro trenirani, ki ne obvladajo tehnike, naj povem, da bodo z neprimerno manjšim naprezanjem z udeležbo na krajših tekih (tja do 20 kilometrov) po možnosti brez boja s štoparico, dosegli izredno ugoden učinek za zdravje in osebno počutje.
Predvsem pa je važno, da veliko več vadijo, izpolnjujejo tehniko, tečejo .za sprostitev, užitek, le nekajkrat v sezoni naj se spustijo v boj s štoparico.
Ce pa se nekdo, ki tehnično in telesno ni izurjen, hoče na vsak način udeležiti daljšega teka, svetujem zares lahkoten tempo, na okrepčevalnicah nekaj minut počitka s pitjem okrepčilnih pijač. Težavam zaradi izčrpanosti se običajno pridružijo še druge: vreme, težave z mazanjem, gneča na progi itd. Zato moramo biti zelo previdni. Smučarski-tekaški maratoni niso kar tako!
Vsem, ki nameravajo v letošnji zimi sodelovati na maratonih, svetujem, da začno s pripravami čimprej, bolje danes kot jutri. Več o teh pripravah, opremi, mazanju, tehniki pa kdaj drugič.
L. Sazonov
SPOMINI S POHORJA
V letošnjem programu izletov PD Litostroj je bil tudi izlet na Pohorje v prvih dneh julija, za katerega se je prijavilo 13 elanov, na železniški postaji v Ljubljani pa se nas je zbralo kar 18. Najstarejši je bil Stane Cedilnik, najmlajša pa Suzana Šavor, ki je končala tretji razred osemletke. Dobro voljo je morila le tiha skrb, ali nas bo turobno oblačno nebo zasulo z dežjem ali pa dovolilo soncu, da razžene oblake. Pred Mariborom pa so nas že pozdravljali sončni žarki.
Med vožnjo z vzpenjačo na Pohorje smo občudovali lepoto naše domovine: Maribor z okolico, Kozjak, del Dravske doline in gore na obzorju, ki so izginjale v meglicah.
Takoj smo se napotili naprej in po eni uri hoje dospeli do prvega cilja — do Mariborske koče, kjer se je pričel obred, kot pri vsaki koči: nakup razglednic, žigosanje planinskih izkaznic, transverzalnih knjižic in potem seveda še Okrepčilo. Grozeči oblaki in prve kaplje so nas kmalu pognale naprej in kmalu je spet posijalo sonce. Med potjo smo občudovali lesket kristalastih skrilavcev, ki so v sončnih žarkih blesteli kot biseri. Še prej, kot smo pričakovali, smo prišli do Ruške koče, a čudovito okolico s staro cerkvico in zelenimi travniki kazi nov hotel. Žal je do-, stop v cerkvico dovoljen vsakemu in tako je na orglah že odtrgano nekaj piščali, kmalu pa bo kdo odnesel še kipe z oltarjev!
Kmalu so nas tudi od tu pregnali temni oblaki in glej: po nekaj minutah so izginili. Seveda sta imela pri tem nemalo zaslug Rudi Veber iz Puštala s svojim kolom, ki bi ga še Brdavs težko nosil, a ga je Rudi vihtel kot zobotrebec in z njim preganjal oblake. V krepko pomoč mu je bil inž. Ivan Šavor, ki pa je napade temnih oblakov brzdal kar s paličico.
Od Ruške koče dalje smo šele občutili Pohorje. Pot nas je vodila preko gozdov, posek. Obdajala nas je čudovita tišina, ki jo je od časa do časa prekinjalo le ptičje petje. Srečali nismo nikogar. Za nas, ki živimo v hrupu in naglici, je bilo to čudovito. Po dveh urah hoje smo prispeli do Šumika, kjer sta dva slapova in zaščiten pragozd, ki pa si ga nismo ogledali zaradi pomanjkanja časa.
Pot je bila čudovita. Po zelenih livadah, posejanih z drevjem in prepredenih s potmi, smo ho-
dili kot po preprogah in smo uživali kot redkokdaj. Vsi smo bili dobre volje in šala se je vrstila za šalo.
Toda ko smo prišli na makadamsko cesto in smo v sončni pripeki nadaljevali pot proti koči na Pesku, so šale postajale vse redkejše, druščina je postajala vse bolj tiha in se je razvlekla v daljino, tako da so morali prvi nekaj sto metrov pred kočo počakati zaostale. Toda takoj, ko se je pokazala koča, smo vsi oživeli in odhiteli proti njej. Imeli smo že dovolj hoje za sabo in pričakovali smo zaslužen počitek. Toda oskrbnik nas je kmalu razočaral, kajti vsi prostori so bili zasedeni, največ s tistimi, ki so se pripeljali z avtomobili. Ml bi lahko spali samo na stolih ob mizah, a še to takrat, ko bodo šli vsi spat, česar pa ni bilo pričakovati pred polnočjo. Zato nam je oskrbnik svetoval, naj se podamo proti Ribniški koči, kajti kočo pod Rogljo so zasedli delavci, ki jo obnavljajo.
Čeprav so bili le redki za nadaljevanje poti, smo bili vsi enotni, da je bolje iti naprej, kot poslušati veseljačenje in ne spati.
Kljub utrujenosti, saj smo hodili od osme zjutraj do pete ure popoldne, smo zbrali dovolj moči za pot proti Ribniški koči. Žal nismo imeli dovolj časa, da bi si ogledali močvirja, preko katerih smo šli. Tu sta se nam pridružili še dve planinki. Skrbelo nas je, da nas ne bi dohitela noč, predno bi prispeli do koče. Kljub
ČRNI FANT
Ko veter je zavel, v črne kodre se ujel na tvoji glavi.
Kot labodje peruti so plapolali. Se danes jih vidim, čeprav že daleč je dan, ko sva se zadnjič poljubila.
O, ti moj črni fant!
Na tebi bilo je vse črno, lasje, oči, obraz in roke.
Le lasje so se svetili v svoji nebeški belini.
O, ti moj črni fant!
Ko skupaj po cesti sva šla, so naju obsojali?
»Glej, črnca ima!"
A jaz sem sc delala močno.
Le ko za teboj so se vrata zaprla, sem zajokala.
Jokala kot otrok, saj smilil si se mi ti, moj ljubi fant, tn tvoje lepe oči.
Krasen si bil v svoji črnini še takrat,
ko videla sem te zadnjikrat, ko poslednjič si pomahal z roko in to,
to je bilo slovo.
In sedaj,
ko spominjam se nazaj, ko vidim tvoje oči, še sedaj srce mi vzkipi.
Saj tako sem te ljubila, a nesrečno te izgubila.
Odnesla te jeklena ptica je nazaj,
nazaj med tvoje ljudi, ki taki so, kot ti.
Med ljudi, ki nehote sem jih
zasovražila,
saj zaradi njih sem tebe izgubila. O, ti moj črni fant!
JUGOSLOVENSKO
DRUŠTVO ZA ISPIT1VANJE BEZ RAZARANJA
ODLUKOM JUBILARNE SKUPŠTINE ODRŽANE DANA 20. JUNA 1980. GODINE U BEOGRADU POVODOM 15 GODINA RADA
DODELJUJE SE
DIPLOMA
ZASLUŽNOM ČLANU
LITOSTROJ L j u b l j a n a
U ZNAK PRIZNANJA ZA IZUZETAN DOPRINOS U RADU JUGOSLOVENSKOG DRUŠTVA ZA 1SPITIVANJE BEZ RAZARANJA
DIPLOMA LITOSTROJU
za zasluge na področju neporušnih preiskav
Neporušne preiskave so mlada veja tehnike, ki sc je močno razvila šele v povojnem času. Sem spadajo preiskave materiala in izdelkov za ugotavljanje napak na površini ali v notranjosti; včasih pravimo, da gre za ugotavljanje ZDRAVOSTI materiala. Odtod tudi ime »defektologi« za delavce na tem področju. Široko so znane metode radiografije (tj. slikanje z rentgenom in izotopi), ultrazvočne, magnetne in penetrantske metode.
Litostroj je zelo hitro sledil razvoju v svetu in se med prvimi (že pred letom 1955) opremil z rentgeni, izotopi (Co fiO, Cs 137), ultrazvočnimi in magnetofluksnimi aparati. Imel je vseskozi tudi primerne strokovne kadre, ki niso znali s pridom uporabljati znanje in opremo le v korist svoje delovne organizacije, ampak so pomagali tudi drugim. Sodelovali so z zunanjimi strokovnjaki in bili od vsega začetka aktivni v jugoslovanskem društvu za neporušne preiskave, ki je bilo osnovano leta 1965 v Opatiji.
Od takrat je naša delovna organizacija stalen član jugoslovanskega društva, naši strokovnjaki pa v njem aktivno sodelujejo.
Na jubilejni skupščini ob 15. obletnici društva 20. 6. 1980 v Beogradu so v znak priznanja podelili diplomo Litostroju kot kolektivnemu članu, obenem pa tudi dvema njegovima individualnima članoma Jožetu Babiču in Francu Seliškarju.
Partizanski dom na Pohorju
markirani poti bi bila orientacija skozi gozd težavna. Hiteli smo utrujeni, kolikor so nam dopuščale moči, in le od časa do časa je bilo slišati kakšno besedo. In glej: ob prvem mraku smo zagledali kočo. Spet smo oživeli in hiteli proti njej. Mimogrede smo še prižgali svečko pred spomenikom padlim partizanom. S seboj jo je prinesla planinka, ki se nam je pridružila na Pesku. V koči smo se najprej okrepčali, nato pa smo povprašali za prenočišče. A tudi tu je bilo vse zasedeno. Izglodalo je res brezupno. Ko pa je oskrbnik zvedel, da smo tisti dan prišli od Maribora do Ribniške koče, sta skupaj s prizadevnim vodičem Šarfom našla rešitev: spanje v posteljah po dva
V neposredni bližini Ruške koče stoji starodavna cerkvica Areh
in nekateri na jogijih. Utrujenost tega dne je bila pozabljena in inž. Janez se je celo zavrtel s planinko, ki se nam je pridružila na Pesku. Toda po deseti uri smo že vsi sladko spali.
Naslednje jutro smo bili pokonci že ob šesti uri dn nestrpno čakali, kdaj bodo odprli točilnico,
da bi se vsedli in nekaj pojedli pred odhodom. Vendar so se točno držali urnika, odprli so ob sedmih. Tedaj je bil takoj na razpolago čaj. Po okrepčilu sm° se še slikali pred kočo in v sivem jutru med posameznimi kaplja1?1 dežja nadaljevali pot proti najvišjemu vrhu Pohorja — proti Črnemu vrhu. Vsa pot je vodila po odprtem travnatem grebenu-Razgled je bil lep kljub oblačnemu nebu. Za kratek čas smo se ustavili v Grmovškovem domu pod Veliko Kopo in nadaljeval'1 pot proti Partizanskemu domu pod Malo Kopo, vendar je bil ta zaprt. Kljub temu nam je znanstvo Bunca in Staneka z oskrbnikom odprlo vrata in nas oski-belo s tekočo hrano. Okrepčam smo nadaljevali pot, ki nam )e prizadela precej muk. Spustiti se je bilo treba kar 600 m in to tako, kot po stopnicah. Pa tudii to je minilo in ko so se v dolini oglasile sirene in zvonovi, smo ze prešli Slovenjegraško sedlo, klel je bil kratek počitek pred vzp° nom zadnjih 200 m do koče P00 Kremžarjevim vrhom, tu so nam ponudili le pijače. Ko pa sem oskrbnico spomnil na gobji g> ki sta ga pred leti pripravila Ca-stislav Jerin in njegova soprog ■ je takoj povedala, da ima ° prejšnjega dne zakopanega P° srnjaka, a, da bi ji morali Pjsatlj da pridemo, saj bi nas tako^ čaka pripravljen. Vesela in srečna D bila, če bi Jerin in soproga » kdaj prišla z gobami.
Začel se je zadnji del poti spust proti Slovenj Gradcu, l<a mor smo prispeli po eni uri > pol zmerne hoje. Hitro smo P°" iskali avtobusno postajo in P kratkem čakanju smo se že oCI peljali proti Celju, tu pa smo P1®' stopili na drug avtobus za L.j?D_ ljano. Med potjo smo se z 1JU' beznijo in zadoščenjem ozirali n^ Pohorje, ki je sicer zahtevalo im por, a nam istočasno nudilo to like notranjega zadovoljstva ’ sreče, da smo skoro vsi pri se ponavljali: HVALA TI, POHORJE, IN NA SVIDENJE!!
E. Tepin3
Spotikljaj
Če nepoučen človek hodi po Litostroju, bo za marsikateri odlite*^ ali material, ki leži na prostem, mislil, da leži tam zaradi malomarnosti, ali da je to odpadni material. Ce pa vprašaš delavce, ki se n‘ to spoznajo, ti povedo, da sc morajo odlitki in odkovki določen ca. starati in odpočiti na zraku in dežju, da se sprostijo skritih napet08 v materialu.
Za te dele, ki so na sliki, pa bi težko rekli, da se še korist«0 starajo. Izdelani so bili pred kakimi desetimi leti za žerjav v tiC. mentarni »SAR«. Le zakaj niso prišli v poštev ne takrat in tn«l* vseh poznejših letih? Ali kdo to ve?	,
F. Seliškar
Irena Novak
SLO in DSZ
»Delajmo, kot da bo sto let mir, in pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna.« (TITO)
Besede nedavno umrlega Predsednika naše domovine tovariša Tita, ki je jasno in odloč-n° zastavil pot svobodni lin neuvrščeni, socialistični lin samoupravni Jugoslaviji, bodo vedno fPed nami. Njegov prispevek v b°iu za enakopravnost, svobodo ln Pravičnost v svetu pomeni še Posebej veliko vzpodbudo naro-uom, jkjj se še borijo za svoj ob-sj°i- S 'tovarišem Titom je Jugo-siavdja postala ena od ustanovili'^ gibanja neuvrščenosti, in P°Puščanja napetosti v svetu in Vzor mnogim drugim narodom v Syetu. s svojim gibanjem pa je Postala trn v peti mnogim držaju111, ki pripadajo enemu ali urugemu bloku lin se ne strinjajo
razvojem samoupravnega so-tializma pni nas. Njihov cilj je ePalk: komaj osvobojene in gospodarsko šibke, vendar neuvrščeno države želijo podrediti svojim 'nteresnim vplivom.
Današnje stanje v svetu je se prej kot mimo. Vojna v šiir-setn obsegu sicer ni, vse polno pa *o. takšnih ali drugačnih notra-VJlln nesoglasij (največkrat pogojnih od zunaj) v državah, kjer “Pod seboj obračunavajo različne ‘Iranke im gibanja.
Jugoslavijo sestavlja več naro-
dov in narodnosti z različnjo veroizpovedjo, ki živijo v notranjem soglasju. Naše osnovno načelo ije bratstvo in enotnost, ki je eno najpomembnejših pridlobitev NOB. Jugoslavija kljub precejšnjemu številu naših narodnih manjšin, ki živijo izven Jugoslavije, in tujih narodnosti, ki živijo znotraj našiih meja, nima teritorialnih ali drugih zahtev. Kljub temu pa ne moremo trditi, da nas ne bi mogel napasti kdo drug. V tem primeru se bomo morali napadalcu upreti sami.
Tovariš Tito je vedel, da se bo ob morebitnem napadu Jugoslavija sama morala boriti za svoj obstoj in svojo neodvisnost, ki smo si jo izbojevali med drugo svetovano vojno. Zato ni naključje, da je Jugoslavija svoj siilstem obrambe zasnovala na izkušnjah NOB, prilagojenih sedanjim zahtevam bojevanja. Koncept SLO in DSZ je dejavnik, ki daje vsakemu državljanu SFRJ pravico in dolžnost do obrambe svoje domovine, v kateri nima nihče pravice do podpisa kapitulacije. Ker smo vsi državljani SFRJ vključeni v SLO in DSZ (med njilmi so najpomembnejša JLA, TO, ONZ, CZ in NZ), spadamo mednje tudi delavci Titovih zavodov Litostroj.
a Litostroja je dosegla na tekmovanju dobro 20. mesto
m#*		
f J83		
Stabilizacijsko dejanje
Za avtomatizirano izdelavo kemičnih analiz imamo v laboratoriju kvantometer, zapleten elektronski aparat. Pri velikem številu sestavnih delov se kdaj pa kdaj pripeti kaka okvarica ali okvara. In če le en delček ne deluje kot je treba, avtomat ne deluje in za nas nastopijo velike težave in zastoji. Le kaj bi bilo, če ne bi imeli v DO tako pronicljivega in požrtvovalnega strokovnjaka, kot je tovariš Albin Vipotnik, dipl. inž. Ta je tisti, ki nas skoraj vedno izvleče iz težav. Pa ne samo nas v laboratoriju. Enako pripovedujejo tudi v livarni, kjer imajo podoben trd oreh na indukcijski Peči.
Povod za to pohvalo nam je dalo reševanje okvare na kvantometru, ki sicer ni bila posebno velika, a vendar taka, da je delo na njem povsem ohromelo. Počila je vzmet, po velikosti in obliki podobna slabi polovički britvice za britje.
Najhujše pri tem je bilo, da je napaka 'nastopila na povsem nepričakovanem mestu. Ker sc te napake navadno ne Pojavljajo, ni zanje nikakršnih rezervnih delov. Potrebna je bila obilna mera znanja in izkušenj, še posebno pa iznajdljivosti, spretnosti in potrpežljivosti pri iskanju in odpravljanju okvare. Seveda ni šlo brez znoja, vendar tovariš Vipotnik ni odnehal. Iskal je ves dan do poznega večera, dokler napake ni našel. Pri tem je posegal v neznana, nova Področja aparata, kjer bi bila naloga težka tudi za izkušenega serviserja.
Ves čas iskanja mu je požrtvovalno stala ob strani tudi tovarišica Alenka Gogala, dipl. inž. kemije, vodja oddelka *a kvantometrijo. Po ugotovljeni napaki je nastopilo vprašanje, kako aparat usposobiti za delo. Znašla sta se in sklenila, da vzameta tako vzmet iz drugega dela aparata, kjer io lahko začasno pogrešijo. Tovariš Vipotnik je nato usposobil aparat še istega dne ob 21. uri. S tem je preprečil zastoj, ki bi trajal najmanj teden dni. preden bi dobili serviserja in potrebni delček. Prihranjeni so bili veliki stroški. Napravljen je bil korak za stabilizacijo: tih. a učinkovit.
Ob tej priliki mi prihajajo na misel znani verzi našega Pesnika, ki govorijo o idealni izpolnitvi človekove dolžnosti takole:
>yNc le, kar veleva mu stan,
bar more. to mož je storiti dolžan!«
Tovariš Vipotnik je temu idealu blizu, kot malokdo.
F. Seliškar
V tej rubriki, ki naj bi postala delo nas vseh in bi v njej sodelovali s svojimi prispevki vsi delavci (pa čeprav samo z vprašanji^ na katera bodo diohili odgovore), bomo objavljali različne članke na to -temo. Z njimi bomo skušali pojasniti različne komponente SLO -iin DSZ, kot so: civilna zaščita, narodna zaščita, samozaščita, komiteji za LO in DSZ v naši delovni organizaciji in podobno. Za začetek pa vam, čeprav malo pozno, predstavljamo priznanje, ki ga je .prejela naša delovna organizacija na področju civilne zaščite. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri skupščini Ljubljiana-Siška iin občinski svet za civilno zaščito sta ob dnevu
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-SISKA SVET ZA LJUDSKO OBRAMBO VARNOST IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
OBČINSKI STAO ZA CIVILNO ZAŠČITO IZREKATA
OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE 20. JUNIJU
«2NAN]£
S PODELITVIJO
ZLATE ZNAČKE CIVILNE ZAŠČITE
ŠTAB 1A CIVILNO ZAŠČITO OZD UTOSTffl
ZA DOSEŽENE USPEHE PRI RAZVOJU ORGANIZACIJE CIVILNE ZAŠČITE IN KREPITVE OBRAMBNIH SPOSOBNOSTI
civilne zaščite 22. junija štabu za OZ v TZ Litostroj podelila priznanje z zlato značko civilne zaščite. Prijeli so ga za dosežene uspehe pri -razvoju organizacije civilne zaščite in -krepitev obrambnih sposobnosti, štabu za to [priznanj e čes tiitamo!
Ob uspehih, ki smo jih dosegli v -preteklem obdobju, pa lahko omenimo še tekmovanje ekip prve pomoči. Različna tekmovanja namreč spadajo v praktično preizkušanje štabov ter manjših splošnih iin specializiranih -enot civilne zaščite. Člani civilne zaščite na takšnih internih, občinskih, republiških in drugih tekmovanjih preizkušajo in preverjajo svojo usposobljenost.
Tako sta občinski štab za civilno zaščito in občinska organizacija RKS občine Ljubljana-Siška letos že devetič organizirala tekmovanje ekip prve pomoči civilne zaščite in RK ter mladih članov RK osnovnih šol občine Šiška. Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev 35. obletnice osvoboditve naše domovine in dneva zmage nad fašizmom 8. maja 1945. Na tefomjovanju, kii je bilo 24. maja, je sodelovalo 53 ekip prve pomoči civilne zaščite krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, Rdečega križa ih mladih članov RK osnovnih šol. Namen tekmovanja je bil preizkusiti znaje in usposobljenost ekip za nudenje prve pomoči ponesrečencem ob vsaki priložnosti, želja pripadnikov civilne zaščite pa je, da s svojim znanjem iin zastavljenim konceptom splošnega ljudskega odpora seznani čim širši krog delovnih ljudi in občanov. Med 53 ekipami je sodelovala tudi ekipa Titovih zavodov Litostroj, ki je dosegla zelo dobro 20. mesto. Razlike v točkah so bile zelo majhne; med prvouvrščeno ekipo KS Podutik, ki je nabrala 120 točk -in litostrojsko ekipo je 'bilo samo 20 točk razlike. Nia tekmovanju je sodelovala tudi ekipa izobraževalnega centra Litostroj, ki je z 81 -točkami dosegla 43. mesto, omeniti pa velja tudi elkipo KS Litostroj, ki je z 92,5 'točke dosegla 33. mesto. Pripravljenost ekip je 'bila zelo dobra, kar dokazujejo tudi zelo izenačeni seštevki točk. Članom naše ekipe čestitamo za uvrstitev iin jiiim želimo, da bi tudi v bodoče tako uspešno predstavljali znanje, ki pogosto lahko reši človeška življenja.
Jubilanti
Na podelitvi nagrad jubilantom je bilo v vseh tozdih veselo. Jubileje so proslavili pač vsak po svoje. (Foto: J. Jereb in M. Meglič)
Odšli so v pokoj
V avgustu je odšla v pokoj tovarišica Bojana KOS. V Litostroju se je zaposlila 2. 11. 1949. Polnih trideset let je bila naša zvesta sodelavka in marljivo opravljala svoje delo. Delala je kot manipulant — skladiščnik pri izdaji orodja v tozdu Obdelava. Želimo ji še veliko zdravih in zadovoljnih let.
Sodelavci iz orodjarne
Dne 9. julija 1980 smo se v TOZD ZSE poslovili od tovarišice Marije LAMBROVSKI, ki je šla v zasluženi pokoj.
Štiriindvajset let — od 27. avgusta 1950 — je pridno in vestno opravljala dela in naloge čistilke v snažilni skupini TOZD ZSE.
Ob odhodu v pokoj ji želimo še veliko zdravih in prijetnih let.
Sodelavci
V	začetku septembra smo se poslovili od dolgoletnega sodelavca Mirka PIRIHA, delovodje v lahki obdelavi, ki je odšel v zasluženi pokoj.
V	Litostroju je bil že od samega začetka in je sodeloval pri sami izgradnji, kjer je vložil veliko prostovoljnega dela. Veliko je prispeval, da se je tovarna postavila na čvrste noge, na kakršnih stoji še danes.
Tudi v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih je aktivno sodeloval in bil tudi tu zelo uspešen. Bil je sposoben vzgojitelj, zato nas je dobro vzgojil tako strokovno kot tudi družbenopolitično. Spominjali se ga bomo tudi kot zelo prijetnega sodelavca.
Za vse sadove njegovega dela, ki nam jih je velikodušno poklonil, se mu zahvaljujemo in mu želimo še veliko prijetnih let v zasluženem pokoju.
Sodelavci
ZAHVALE
Sredi junija je odšel v pokoj Franc BOHTE, čistilec v čistilnici livarne jeklene litine. V Litostroju je bil polnih dvajset let. Dobremu tovarišu in sodelavcu želimo v zasluženem pokoju le vse najboljše.
29. 8. 1980 smo se ob majhni slovesnosti poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Cirila JERINA.
Vnaši DO se je zaposlil leta 1947 kot tehnolog v tehnologiji orodja. Je eden izmed pionirjev na področju naročanja specialnega orodja za vse proizvode, ki so v teh letih zapuščali Litostroj. Največ ji	poudarek njegovega
plodnega dela je bil na področju turbin in črpalk. Postal je dober strokovnjak in poznavalec tehnologije orodja.
Vseskozi je pomagal pri vzgoji mlajšega kadra. Pogrešali bomo njegovo znanje, izkušnje in njegov odnos do dela.
Tovarišu Jerinu se zahvaljujemo za dolgoletno uspešno delo ter mu želimo še veliko zdravih i'n prijetnih let v zasluženem pokoju.
Sodelavci
SAMOUPRAVLJANJA
Vsem svojim delovnim tovarišem v Montaži, s katerimi sem delal vrsto let, se ob odhodu v invalidski pokoj prisrčno zahvaljujem za lepo poslovitev, za darilo in za ves trud.
Posebno se zahvaljujem tovarišem Mrežarju, Razpotniku in Koelncrju za poslovilne besede, ki so me globoko ganile.
Hvala tudi sindikatu za denarno podporo v času moje odsotnosti zaradi bolezni.
Našo tovarno in svoje delo sem imel rad in hudo mi je, da sem moral prezgodaj v pokoj. Toda še naprej bom spremljal vaše delo in se veselil vaših uspehov. Litostroju in vsem želim vse najboljše. Še enkrat prisrčna hvala vsem za vse!
Jože NOVOSEL
e
Iskreno sc zahvaljujem vsem sodelavcem Transportnega obrata, TOZD IVET, kakor tudi drugim članom delovne organizacije in nekdanjim sodelavcem, ki so se udeležili poslovitve ob mojem odhodu v pokoj.
Zahvaljujem se vsem za lepa darila, ki me bodo vedno spominjala na čase, ki smo jih preživeli skupaj
Zahvala tudi vsem tistim, ki so se potrudili, da je bila svečanost prisrčna in nepozabna.
Celemu kolektivu želim v prihodnje še veliko delovnih uspehov in sreče.
Marija DRUGOVIC
e
Ob odhodu v pokoj se sodelavcem v tozdu ZSE, posebno pa dolgoletnim sodelavcem v tiskarni zahvaljujem za darila in prisrčno poslovitev.
Posebej se zahvaljujem še vodji tiskarne in direktorju tozda za tople poslovilne besede. Ob odhodu pa želim svojim nekdanjim sodelavcem, da bi se še naprej tako lepo razumeli in da bi bili še naprej tako uspešni pri skupnem delu.
Zofija DEŽUTELJ
Vsem sodelavcem v proizvodnem obratu jcklolivarnc in gasilskemu društvu Litostroj sc najtopleje zahvaljujem za čestitke in darila ob 50. rojstnem dnevu.
Dominik SELAN
Vsem sodelavcem iz lahke obdelave se zahvaljujem za darilo in čestitko ob moji 50-letnici
Ivan ŠVARC
©	FOTOFILRl/KO ORU/rVO LITOSTROJ	im
Piše: P. Poženel		22
objektivov glede ostrine ail ločljivosti je možno testirati. Obstajajo različne metode za ugotavljanje ločljivosti. S testom na osnovi izdelanih povečav ugotovimo, koliko črtic je zmožen objektiv zarisati na dolžini 1 mm (zato izraz ločljivost). Tako lahko dobimo v raznih foto revijah rezultate testov za različne objektive. Podano je število zarisanih črtic za centralno in periferno območje objektiva pri različnih zaslonkah.
Ta metoda testiranja oziroma ocenjevanja kvalitete objektiva se danes še veliko uporablja, obstaja pa še nova, popolnoma optična metoda MTF (angl.: Modulation Transmition Factor). Po tej metodi se izdela z objektivom okoli 60 meritev, rezultate pa se prikaže v obliki diagrama. V glavnem se ugotavlja prenos kontrasta mreže na različnih področjih od središča do roba objektiva.
O stresenju fotokamere med snemanjem smo že govorili v poglavju št. 18. Zavedati se moramo, da je nezaželjen tudi najmanjši premik kamere v času osvetlitve filma, ko je zaklop odprt in prihaja svetloba na film. Zlasti je to važno pri časih osvetlitve daljših od 1/60 sek.
2. GLOBINSKA OSTRINA
Pod pojmom globinska ostrina razumemo pas ostro zarisanih predmetov, ki so na optični osi objektiva razporejeni v več ravninah na predmetni strani objektiva, in ostro zarisan pas na slikovni strani. V bistvu gre zopet za disperzijske kroge, ki postajajo vse večji, koliko bolj je slikovna ravnina oddaljena od lege, ki ustreza nastavljeni predmetni razdalji.
Na sl. 47 smo videli, da vsaki točki na predmetni strani objektiva ustreza točka na slikovni strani. Če imamo več točk na različnih predmetnih razdaljah (sl. 49), vsaki točki A, B in C pripada svoja slikovna razdalja. Ker pa je možno film nastaviti le na eno slikovno razdaljo, je nujno, da bodo vse tri točke tvo-
Dopustni disperzijski kroa
Globinska ostrina	Globinska ostrina
na predmetni strani	no slikovni strani
[Sl.491 Globinska ostrina
rile na filmu različne disperzijske kroge. Dokler je velikost teh krogov manjša od dopustnega disperzij skega kroga (DDK), toliko časa se tudi točke na predmetni strani nahajajo v območju globinske ostrine. Iz tega sledi, da je velikost dopustnega disperzij-skega kroga merilo globinske ostrine. Cim večji je DDK, toliko večja je globinska ostrina.
Kaj vpliva na globinsko ostrino?
Največji vpliv na globinsko ostrino ima zaslonka (velikost efektivne odprtine). Če zaslonko zapremo, tedaj odrežemo vse obrobne žarke (sl. 50). S tem postane premer disperzijskih krogov manjši. Lahko pa tudi rečemo, da isti velikosti DDK ustreza večja globinska ostrina. Lepo je viden vpliv zaslonke na globinsko ostrino iz naslednje tabele:
Zaslonka Globinska	ostrina
f : 2	2,15—	2,75	m
f : 2,8	2,00—	3,00	m
f : 4	1,80—	3,35	m
f : 5,6	1.70—	4,00	m
f : 8	1,50—	6,00	m
f : 11	1,30—10,00 m
f : 16	1,20—0° m
Čim manjša je odprtina zaslonke, tem večja je globinska ostrina. Navedene vrednosti veljajo za predmetno razdaljo 2,5 m. Seveda pa so te vrednosti pri različnih objektivih različne. Na objektivu vsake boljše fotokame-
Dopustni disperzijski krog
1S1,5 01 Povečanje globinske ostrine : zapiranjem zaslonke
re lahko zelo hitro in enostavno odčitamo območje globinske ostrine na skali globinske ostrine (sl. 51). Ta obsega dvojno simetrično razdelitev vrednosti zaslonk na fiksnem obroču. Ta se nahaja levo in desno od puščice, ki služi za nastavitev predmetne razdalje.
Prejšnja tabela globinskih ostrin je na tej sliki prikazana tako, kot jo v resnici lahko vidimo na objektivu. Uporabljanje skale globinske ostrine je zelo enostavno in tudi zelo priporočljivo. Vidimo, da se globinska
^Globinska ostrino pri f:8
p ?	?	•>
+
I I I I I I II I I 16	11. 8	4	2 A ?	4	8	11
____Zaslonke-levo	Zoslonke-desno
[S1.5T1 Skalo globinske ostrine. No predmetni razdalji 2,5m sega pri zaslonki 18 globinsko ostrina od 1,5 do 6 m.
V SPOMIN
Kruta usoda življenja je iztrgala jz naše srede tovariša Metoda ŠTEFULJO, solista n» prvi krilnici v našem pihalnem orkestru. Za 15-lctno sodelovanje je letos ob tridesetletnici orkestra prejel priznanje — srebrno liro. Z njegovo smrtjo smo izgubili človeka, ki je veliko prispeval K rasti, napredku in umetniškemu delovanju orkestra, za kar smo mu globoko hvaležni.
Člani sindikalnega pihalnega orkestra Litostroj
ZAHVALE
Članom delovne organizacij® Litostroj se ob smrti mojega m1 ža Ivana Hrasta — upokojeni-DS SSP, iskreno zahvaljujem '>■* podarjeno cvetje in izraženo s žalje. Posebno se zahvaljujem 6 vorniku za poslovilne besdc 1 ostalim za spremstvo na zadnj Poti.	Žena Fani IIRAsl
Ob nenadni smrti mojega dr gega moža Jožeta se iskreno z hvaljujcm za izkazano pozorno j Posebna hvala kolektivu TOZ-MONTAŽA za venec in sprem, stvo na pogrebu in litostroj godbi za žalostinke ob slovesu-
Žalujoča žcn»
Marija MERJAsb
Ob smrti moje mame GenO fe Šuštaršič sc lepo zahvau« jem sodelavcem TOZD TVN> so jo spremili na zadnji P°“ ji podarili cvetje.
Alojz ŠUŠTAR®1
Zahvaljujem sc sodelavcem tozda PPO za podarjeni venec izrečeno sožalje ob smrti mo.l -
Pavi, POGAČA«
ČESTITKE
Našemu sodelavcu I*’rancu SR SKU, rojenemu 7. 9. 1930, m
ter ju v tozdu PTS, iskreno ce>
tamo ob 50-letnici in mu ze‘ „ še veliko zdravih let ter pr>Jc ga počutja med nami!	„rrg
Sodelavci v TOZD 1
Borisu TERTNIKU, vodji P1;<, ske službe POAE, čestitamo _ njegovi 60-letnici in mu *cl še mnogo zadovoljnih in zdra let.	, _.pj
SodcIav
Sredi septembra se je _srcca . Abrahamom dolgoletni Litosu čan, vodja tiskarne Matej GE -‘ MANOVIČ. Ob tem lepem J?% leju mu vsi njegovi sodelavci prijatelji želimo še mnogo zdr . ja, delovne vneme, čim .*** s pokvarjenih strojev in veliko pridom prelite tiskarske barv
POPRAVEK
Pri objavi jubilantov ^ prejšnji številki časopisa sm pri 10-lctniku iz tozda Ih' napravili napako in sc opravičujemo. Pravilno jc E ver PEČIC.
Evidenca nam drugih 1 pravkov še ni poslala.
JEZIKOVNE napake
JEDRNATOST
— V bodoče bo treba večjo pozornost posvetiti izpolnjevanju gospodarskega plana. Ker imamo glagol v prihodnjem času — bo treba — seveda ni potrebno še poudarjati prihodnost! Ogledali smo si več gradov v bližini okolice Blanskega. Dvakratno izražanje iste stvari — okolica je vsekakor v bližini nečesa! Zato bi bilo bolje, ko bi napisali: v bližini Blanskega ali pa v okolici Blanskega.
— Vsebinsko neskladje imamo v tem primeru: Vključijo se lahko mladi do 27. leta starosti. Enostavneje in krajše je: mladi do 27. leta.
— Popolnoma nerazumljiv je tale stavek: Bilo jih je neštevil-no mnogo. Koliko je to? Nešte-vilno pomeni malo, mnogo pa ravno obratno. Kaj je pisec hotel povedati, lahko samo ugibamo!
— Temperaturni razliki sta bili zelo različni. Zelo čudno povedano! Temperaturna razlika je
V prejšnji številki smo začeli obravnavati jedrnatost, eno od značilnosti dobrega sloga, vendar poglavja zaradi preobsežnosti nismo dokončali. Na kratko ponovimo glavne zahteve oz. značilnosti.
Če hočemo pisati jedrnato, moramo biti kratki po vsebini in 1)0 načinu izražanja, ne smemo uporabljati nepotrebnih besed, Pti tem pa moramo bralcu povedati vse. Kako to doseči? Izogi-se moramo ponavljanja, 'storečja, praznih izrazov, prco-1l ia besed in raznih nepotrebnih *našil. Zadnjič smo obravnavali Prve tri značilnosti, danes je na vrsti četrta:
4. PREOBILJE BESED nasta-”e’ če pojasnjujemo besede, ki 0 same po sebi dovolj razumi j i-6 in ne potrebujejo nikakršne dodatne razlage. To je kar precej Pogosta stilistična napaka našega 'zražanja. Da je to res, naj ponazorim z nekaj primeri iz članov za naš časopis. (Sicer so prav sj primeri nejedrnatosti žal rejeni in sem si jih zabeležila v eh nekaj letih lektoriranja časo-Pisa »Litostroj«.)
, Pogledal je z odprtimi crrp. (Alj je mogoče pogledati z zaprtimi? Verjetno je pi-V_ec nameraval napisati: s širo-0 odprtimi očmi.
— Nepotrebno je posebej po-. dar j ati na primer v zahvalah, da e bilo cvetje podarjeno, pomoč zkazana, sožalje izraženo, saj je 1° Popolnoma jasno. Bolje bi bi-0 enostavno samo zahvaliti se •a cvetje, pomoč in sožalje ob iz-Subi.
' Velikokrat zasledimo tudi pepotrebno zvezo:	medsebojni
;!{pi,_ saj je vendar že v besedi 'bk izražena medsebojnost pred-uietov. Enaka napaka je tudi: buvezovanje organizacij med se-
— Popoln nesmisel je tudi poudarjati, da je varčevanje varčno, (le kakšno neki naj bi bilo?), ali pa da je nekdo počasi prilezel na vrh (saj že glagol prilesti skriva v sebi počasnost dejanja).
— Odšla sta novim dogodivščinam naproti (starim pač ne!?).
— Najprej smo začeli brusiti. Bolje samo: Začeli smo brusiti.
— Usposabljanje delavcev naj bo naše vodilo za naprej. Vsaka pot nas vodi le naprej, čemu nazaj.
— Za isti nesmisel časovnega poudarjanja gre v naslednjih primerih: Naše naloge v bodoče so naslednje. (Naloge so res vedno stvar prihodnjega časa, zato tega ne poudarjajmo, ker je škoda papirja in črnila!)
— Kakšen nesmisel je sta-'ek: Pridig, da se osebno pogostimo. Pogovor je vedno oseben, ■ lv> saj poteka med osebami, in ie to nepotrebno poudarjati. Za-»stovalo bi: Pridite, da se pogovorimo.
I To je izdelek, pri katerem g Potrebno dodatno popravilo. eyeda, vsako popravilo je do-atn°, naknadno, odveč!
— Vsak dan se postavljajo vyect nas nova odprta vprašanja.
sako vprašanje je odprto, do-sler nanj ne odgovorimo. Piscu l6 Je verjetno ta napaka pripadla iz velikokrat uporabljane avčne zveze:	Vprašanje je
stalo odprto. Tu je pridevnik dprto popolnoma pravilen, ni pa uQi v prvem primeru.
(Foto: I). Androjna)
OBISK NAMIBIJSKIH ŠTUDENTOV
V dneh od 25. avgusta do 29. avgusta je bila v Litostroju na praksi skupina petnajstih namibijskih študentov. Vsak dan so se seznanjali s posameznimi področji družbenoekonomskega in političnega sistema in delovanja. Tako so uvodoma poslušali predavanje o organizaciji in planiranju v delovni organizaciji. Nadalje so obravnavali teme: organizacija proizvodnje, finančno poslovanje in računovodstvo ter komercialno poslovanje.
Zadnji dan so se senzanili z dejavnostjo posameznih oddelkov kadrovskega sektorja ter še posebej z družbenopolitično organiziranostjo in delovanjem delegatskega sistema.
Ta praksa študentov, ki je potekala v Litostroju, je nadaljevanje sodelovanja z mednarodnim centrom za upravljanje podjetij v javni lastnini, s katerimi naša delovna organizacija že od ustanovitve zelo dobro sodeluje.
M. S.
namreč samo ena, tista med dvema različnima temperaturama.
In kdor bi članek, pred no ga je oddal, še enkrat prebral, verjetno ne bi mogel spregledati teh nepotrebnih dvojnosti:
— 40-letnica obstoja njihovega obstoja
— Med najpomembnejšimi nalogami sledijo sledeče.
— Primerjava izplačanih OD
v primerjavi z novembrom 1979 kaže na 7-odstotno povečanje, kar je enako povečanemu povečanju na nivoju delovne organizacije, (povečano povečanje?!)
Prihodnjič pa bomo obravnavali še zadnjo značilnost slogovne jedrnatosti in pokazali nekaj primerov nezaželene uporabe besednih mašil.
Vesna Tomc-Lamut
Film o samoupravljanju
Kot smo že poročali, je naša delovna organizacija pred tremi leti podprla idejo Adria filma iz Zagreba o snemanju dolgometražnega dokumentarnega filma z delovnim naslovom »PIONIRI SAMOUPRAVLJANJA«. Ta delovni naslov ni naključen. V filmu govorijo delavci vseli tistih delovnih organizacij širom po Jugoslaviji, ki so med prvimi že leta 1949 in 1950 uvedle začetne oblike samoupravljanja. Film naj bi prikazoval vseh trideset let razvoja samoupravljanja v Jugoslaviji.
Za realizacijo tega velikega filmskega projekta srno Litostroj-čaini skupaj j z drugimi pomembnimi delovnimi organizacijami iz vse Jugoslavije združiti tudi del sredstev z namenom, da so Titovi zavodi Litostroj in razvoj samoupravljanja pri nas v tem dokumentarnem filmu tudi ustrezno prikazani.
Skoraj tri leta so potekla od prve ideje za ta film.
Naj več časa je bilo potrebno za scenarij in dogovarjanje o njem. Lahko bi celo rekli, da je od ideje pa do danes, ko ta film že snemajo, tekla poglobljena samoupravna razprava o tem, kako naj bi čimbolj vsestransko in realno prikazali samoupravljanje v Jugoslaviji.
Ko je bilo vse pripravljeno, je zagrebški Adria film, ki nastopa v tem projektu kot producent, zbral ustrezno filmsko ekipo. To že od 10. avgusta potuje po Jugoslaviji in snema elemente dol-
gometražnega dokumentarnega filma o samoupravljanju. V začetku tega meseca, točneje 5. in 6. septembra, so snemali tudi pri nas v Litostroju. Zanimivo je, da so posneli tudi del svečane seje delavskega sveta delovne organizacije ob 30. obletnici samoupravljanja. Na tej seji so bili prisotni številni člani in predsednik prvega delavskega sveta, naši pionirji samoupravljanja. Filmska ekipa je posnela tudi številne delovne motive iz neposredne proizvodnje ter zunanjo podobo in razsežnost Litostroja. V tonskem delu snemanja so naši sodelavci odgovarjali na številna vprašanja o delu in življenju in razvoju samoupravljanja od prvih začetkov pa do današnjih dni. Ce bo snemanje tega filma in zbiranje dokumentarnega gradiva potekalo po predvidenem načrtu, potem bomo film o samoupravljanju lahko gledali že ob koncu letošnjega leta.
K. G.
Snemalec Adria filma pri delu (Foto: M. M.)
°D ZAMISLI DO NOVINARSKEGA PRISPEVKA
Pišimo zanimivo
^•še: Marijana Meglič
že zadnjič smo si lahko v jezikovnih napakah prebrali sestavek
* jedrnatosti. To velja tudi za novinarja, ki piše članke
® homn ir c4oirlru 11 nrlctavlni Iffinipili	hrfllftr 1)1*1
bo
za objavo.
bomo v stavku ali odstavku kopičili besede, bralec pri branju ne
mogel slediti naši misli. Moramo sc vživeti v bralčeve zaznavne Posebnosti. Z besedami je namreč tako kot z denarjem: več ga Stisnemo, manj je vreden.
j,. Zelo pogosta napaka je pate-jj1 v Člankih. To še posebej vesta vodilne ali jubilejne se-^vke, ko nam zmanjka stvarnih : esed in se zatekamo k »leporeč-pV- V prvi vrsti to škoduje pre-s kljivosti, po drugi strani pa bi p. smejali piscu, ki bi v uvodih napisal, da naši delovni lju-korakajo v svetlo prihodnost pv d« ,na primer klešemo novo v . mz jutrišnjega dne. Sicer pa u Včasih tudi zgodil, da sestavki, v1 jih objavljamo, niso daleč od
w ^ Tirnim mvMTr ^o nriVirviTlii TVT/i&n
Primerov. Že pokojni Moša
k4fe> ?ei.a ’
.r1 J* iznazati

SW;
le je učil, da morajo časni-svoje misli eno-
no, svojo tezo pa braniti strp-rlu’ argumentirano in brez gro-m°yiitosbi.
Včasih se zgodi, da nam kdo prinese v uredništvo članek In ga ad'a z bebedami: »Malo Se vi po-
glejte, kaj sem napisal, sam nisem imel časa še enkrat prebrati!« Vendar pa je pisec sam sebi najboljši redaktor. Včasih šele potem, ko članek še enkrat prebereš, vidiš, kakšno neumnost si napisal. Tudi največjd pisatelji, klasiki, so svoja dela popravljali večkrat, ne samo enkrat. Na primer Gotiki svoj roman Mati sedemkrat, Tolstoj Vojno in mir osemkrat, Petnairca svoje stihe štiridesetkrait itd. Naši prispevki pa so vendarle malo krajši.
Ker se ne moremo vedno zanesti, da bodo avtorji svoje članke še enkrat prebrali in jih ustrezno popravili, pa še liz drugih razlogov, imamo tudi mi svojega redaktorja — lektorja. Le-ta mora poskrbeti, da bo sestavek jasen, natančen in bralen. Pogosto mora narediti iz slabega dober
sestavek. Iz rokopisa, ki ga dobi na milzo, izlušči vse, kar je robato, netočno, nejasno in pretirano. Kolikokrat se zgodi, da nam lektorica ob robu sestavka napiše vprašaj, saj niti ona ne ve, kaj je avtor hotel povedati. Gotovo je, da tega tudi bralci ne bi razumeli. Zato nam preostane le dvoje: ali avtorja poklicati še enkrat in ga prositi za razlago ali stavek kratko malo črtati. Seveda je to možno le tedaj, ko ni s tem okrnjena osnovna misel ali
AKCIJA ZA LEPO, PREPROSTO IN DELAVCU RAZUMLJIVO BESEDO
bistvo članka. Dostikrat pa bi se temu izognili, ko bi avtor članek sam še enkrat temeljito prebral. Mogoče bi ugotovil, da bi lahko s spretnejšo formulacijo lahko dal članku novo, lepšo in zanimivejšo kompozicijo, nemalokrat pa je šele pri »drugem branju« opazno, da članku manjka v dogajanju več »atmosfere«, ki ga poživlja. Ampak osnovno pri takem popravljanju’ je, da nismo dokončno in brezmejno zadovoljni s prvotno vsebino ali konceptom in sploh več ne iščemo ali vidimo dinu-gih možnosti. Ce vztrajamo na tem stališču, je res najbolje, da naredimo le še piko in članek oddamo. Malo samokritičnosti pa se vendarle skušajmo naučiti.
Morda ne bi bilo odveč še ne-
kaj besed o naslovih. Naslov mora odražati vsebino članka, bralca mora pritegniti, da bo prebral vsebino. Zato mora biti zanimiv, privlačen in predvsem kratek. Trivrstičnih naslovov ne bo prebral nihče, pa tudi z obliko v časopisu se ne bi mogel pohvaliti. Zato je uredniku najtežje iskati nove in izvirne naslove tam, kjer avtor napiše predolge, ali pa odda članek celo brez naslova. Avtorji sestavkov se naslova lotevajo na več načinov: ali ga napišejo že kar na začetku, še bolje pa je, da se porodi med pisanjem. Vsebuje naj osnovno ali najprivlačnejšo misel, ki to želimo v sestavku osvetliti. Naslov je najboljši takrat, ko lahko rečemo: naslov je moj uvodnik, ker že v njem povemo bistvo.
POSTANITE TUDI VI DOPISNIKI ČASOPISA LITOSTROJ
VE/TI IZ PROIZVODI« E
TOZD MONT
Turbine
— Za HE Tikveš smo odpre-mili vso naročeno opremo razen pripadajoče elektroopreme. To trenutno kompleti ramo za poizkusno montažo pred odpremo.
— Za HE Grabovjco smo izdelali in predali odpremi podest v sesalni cevi. Pospešeno mehansko obdelujemo prvi gonilnikov obroč predvodilnika ter spodnjo in zgornjo oblogo jaška. Iz kooperacije smo prejeli zvarjence za nosilno zvezdo. Te je potrebno pred mehansko obdelavo še termično obdelati. Pospešeno izdelujemo (varimo) še turbinski pokrov, vodil ni kov obroč in regulacijski obroč za prvi agregat pa sta v fazi termične obdelave. Od nosilcev termina gonilnika na glavi dokončno obdelujemo izvr-tine za ležajne puše, na gonilne lopate pa varimo kavitacijske letve. V mehansko obdelavo smo iz železarne Jesenice prejeli ulitek za drugo glavo gonilnika.
— Za HE Čakovec smo izdelali zvarjenec za zunanji vodilni-kov obroč, ta predstavlja enega izmed glavnih nosilcev termina. Obroč je trenutno v prvi operaciji mehanske obdelave, to je na kontrolnem risanju. Obdelujemo še vodilne lopate, notranji vo-dilnikov obroč in dele mehanizma vodilnika.
— V prvi polovici septembra smo odpremili prvi komplet sifonskih zapornic, drugi komplet pa trenutno poizkusno montiramo. Opremo pripadajoče regulacije še mehansko obdelujemo. Pripadajoče črpalke cevne turbine smo deloma odpremili, ostalo opremo pa poizkusno montiramo.
— Za hišno turbino vodilnjk kot nosilec termina dodatno mehansko obdelujemo. Temu bo sledila še skupna obdelava z okrovom generatorja in vmesnim pokrovom.
Do pričetka poizkusne montaže je potrebno po kromanju ponovno izvršiti še zunanje brušenje gredi. Pripadajoče črpalke hišne turbine so še v fazi poizkusne montaže.
Reduktorji
— Za ZSSR smo izdelali in odpremili deset zobniških prenosnikov AC 2280.
— Za poizkusno montažo pripravljamo tretjo serijo zobniških prenosnikov AC 2280 za istega naročnika. Ležaji iz uvoza so že na carini.
— Zobniška prenosnika RMAD za Salvador poizkusno montiramo, zatem pa bomo izvedli še funkcijski preizkus.
— V končni fazi poizkusne montaže je za ZSSR deset podaj-n ih mehanizmov. Pred odpremo jih bomo še funkcijsko preizkusili.
Žerjavi
— Konzolno dvigalo za »3. maj« iz Reke je izdelano, trenutno ga površinsko ščitimo, potem pa ga bomo odpremili naročniku.
— Naročena dvigalna naprava za Mokroluško brdo je poizkusno zmontirana in jo pripravljamo na funkcijski preizkus.
— Opremo IV. polarnega dvigala za ZSSR postopoma po sklopih poizkusno montiramo. Zvarjenci za glavne nosilce so izdelani v kooperaciji in že dobavljeni Litostroju. Nosilcem trenutno vrtamo izvrtine.
— Za naročnika RIO LEMPA — SALVADOR smo za dvigalo 2 X 230 X 22,8 m pričeli pripravljati poizkusno montažo dveh pripadajočih mačkov. Izdelavo mostu smo naročili pri kooperantu Radež Blato iz Korčule.
Oprema drugih žerjavov (za istega naročnika) še ni končana.
Dieselski motorji
— Naročeni motorji D M 12 v 23 LU za Brodogradilište Split so trenutno v zaključni fazi montaže pred funkcijskim preizkusom. Predvidoma bodo gotovi in od-premljeni v oktobru 1980.
— Za istega naročnika motorje tipa DM 625 MTBH — 40 funkcijsko preizkušamo, odpremili pa jih bomo predvidoma 15. septembra. Dva motorja istega tipa za drugo gradnjo šele montiramo.
Predvidoma bodo motorji za drugo gradnjo pripravljeni za odpremo najkasneje 10. 10. 1980.
Črpalke
— Za INO iz Reke montiramo 23 raznih tipov črpalk.
— Montiramo še 2 črpalki 8 CN 6 — 104 za naročnika Trepča Komerc iz Kosovske Mitroviče, 2 črpalki Vi 3,6-113 za Plevlje, 2 črpalki VCKblo za Ferinport Zagreb, 1 črpalka Vi 4/28-II za Vodovod Kruševac in 10 črpalk CN 65/250 za TOZD PRODAJA.
— Za PRODAJO trenutno montiramo še dve črpalki CN 100/250 in 2 črpalki CN 100/315. V njeno skladišče smo septembra 1980 predali 3 črpalke CN 100/250 in 5 črpalk CN 100/315.
TOZD MONTAŽA je imela v mesecu avgustu 1980 po gospodarskem načrtu predvideno količinsko realizacijo 503 ton. Uspelo nam je doseči 305,1 tone oziroma 60,7 odst.
Od predvidene kumulativne količinske realizacije 3995 ton pa nam je uspelo doseči 3209 ton oziroma 80,3 odst.
B. Seme
TOZD OB
Julij je mesec letnih dopustov, zaradi tega je doseganje planirane količinske realizacije otežkočeno. Dosežena količina znaša 82285 NU, kar je 97 odst. plana. Kumulativno smo v obdobju od januarja do julija 1980 naredili 715.483 NU, kar je 8 odstotkov več kot je planirano za to obdobje. Primerjalni podatek z istim obdobjem lani pa pokaže za 4 odst. boljši rezultat.
Se naprej se kažejo iste značilnosti poslovanja — velik vložek v proizvodnjo, vendar ni ustreznega rezultata pri finaliza-ciji naročil v smislu komipletira-nosti, imamo pa tudi nenehne likvidnostne težave. Naša prizadevanja moramo strniti in usmeriti k nadaljnjemu povečanju količinske proizvodnje in h kom-pletiranosti naročil.
Nujna domača in izvozna naročila (ČKD Blansko, Veliki Kri-velj, polarni žerjav, San Salvador) resnično izdelujemo pospešeno in si še posebej prizadevamo, da jih čimprej končamo. V celoti se zavedamo pomena, ki ga ima izvoz za našo delovno organizacijo in za celotno družbo ter odnos do naših naročnikov, ki žal pogosto ni najboljši.
Zaposlenost je julija padla. Tako nas je v tozdu Obdelava še 660, kar je najnižja številka v tem letu. Obremenjenost proizvodnih zmogljivosti je v glavnem stalna in tekoča. Povečan pritisk čutimo na ročnem brušenju, kjer pa naši delavci, čeprav v zelo težkih pogojih dela s polno angažiranostjo (tudi po 12 ur dnevno) skrajšujejo rokovne zamude, ki so jih največkrat povzročile zamude predhodnikov v proizvodnem procesu.
Gibanje režijskih stroškov v mesecu juliju ima značilnosti normalnega — planiranega dosega. Dejanski stroški znašajo 30.854.592,40 din, kar je 9 odst.
letnega in 103 odst. mesečnega plana. Kumulativno pa so režijski stroški 96-odstotni. Posebno pozornost posvečamo stroškom, ki so nad planiranim zneskom (poraba električne energije, transportne storitve, ogrevanje) in stroškom, ki so pod posebno družbeno kontrolo (reklama, reprezentanca, pogodba o delu, avtorski honorarji, dnevnice). Žal pa na vse stroške nimamo neposrednega vpliva.
P. Hajdinjak
TOZD PUM
Imamo številne naloge, ki presegajo vsakdanje zadolžitve, zato jih je potrebno reševati s posebnimi prijemi, da dosežemo zaželene cilje. Konec junija smo prejeli že četrto naročilo 40 velikih reduktorjev za Sovjetsko zvezo, za katere je dobavni rok izredno kratek in so za kasnitev predvideni veliki penali.
Ob pregledu obstoječih modelov smo ugotovili, da z njimi ne bo mogoče izdelati novih ulitkov, kajti izdelali smo jih že več kot 100. Ker pa moramo izdelati ulitke za I. serijo že letos, bi morali biti modeli gotovi do konca septembra. Obseg izdelave je izredno velik, a modelarji, ki jih imamo so prezasedeni z izdelavo drugih modelov v redni proizvodnji, zato je bilo popolnoma nemogoče, da bi modela dobili še v tem mesecu. Menimo, da je bilo potrebno vključiti v dodatno delo še druge sodelavce, ki so strokovno sposobni izdelati modele. Pokazala se je pripravljenost vodje modelne mrzame, asistenta in kontrolorja, da bodo poleg svojega rednega dela v rednem in izrednem času izdelali potrebne modele in tako omogočili livarni pravočasno izdelavo ulitkov ter ostalim fazam proizvodnje nemoteno delo in s tem dobavo reduktorjev brez kasnitev.
Z novim šolskim letom smo sprejeli v naš izobraževalni center 11 novih učencev za poklic modelar. Ti delavci so zelo iskani, ne samo v Litostroju, temveč tudi drugje. Imamo pa tudi 7 učencev, ki se učijo tega poklica že
Učenci v posebni učilnici z mentorjem Francem Gregorcem ...
in pri praktičnem pouku v delavnici (Foto: K. G.)
drugo oziroma tretje leto. Pripomniti moramo, da je v lanskem letu končala šolanje prva skupina in letos druga. Z gotovostjo lahko trdimo, da bomo čez nekaj let zapolnili vrzel pomanjkanja modelarjev, saj prej, v zadnjih desetih letih, nismo izučili nobenega. Veliko priznanje moramo dati vodstvu modelne mizarne, posebno pa mentorju tovarišu Francu Gregorcu, ki vešče prenaša svoje bogato znanje na mlade delavce. Izobraževanje
Obratovodja Viktor Pogačnik, asistent Janko Fonda in Janez Kalan ob modelu reduktorja za SZ (Foto: K. G.)
kontrolor
modelarjev je specifično, sa^ praktični del pouka poteka v celoti v modelni mizami.	...
V	letošnjem letu so uredil1 posebno učilnico v bližini delavnice, tako da se imajo učenci možnost teoretično seznaniti problematiko izdelave modelov in nato s praktičnim delom tudi dokazati svoje znanje. To bo 8°1°_ vo velik prispevek k izobraževanju takih modelnih mizarjev, ko jih rabi naša proizvodnja.
V	livarnah je izredno velik
dela, težave s preskrbo livarski surovin onemogočajo normal*^ delo. Kljub temu skušamo rfse' vati probleme s skupnimi moč mn Najbolj kritična situacija je -na stala zaradi pomanjkanja FeM j kar nam grozi z ustavitvijo ulivanja tekalnih koles in zobni'*10 za žerjave in reduktorje. Le n bo ta problem v kratkem rese"’ bodo posledice kasnitve rolto dobav neizbežne.	.	.
V	osmih mesecih letošnjeg leta je bila količinska proizvod^ n ja nekoliko višja, kot smo J načrtovali. Izdelali smo več uh ^ kov za skupno proizvodnjo, z naročila, predvidena za ^onc ^ izdelavo, pa imamo ulitke že sk vaj v celoti izdelane. Pri te dnevno zasledujemo, da de manjkajočih ulitkov teče P°®P,e seno, posebno pa skrbimo, da ■> morebitni izmetni kosi oziroh naknadna popravila izvršijo čim
-"l	A. Grud«"
Kulturna kronika
Po dvomesečnih počitnicah oz. zatišju se zopet začenja bogato kulturno življenje na vseh področjih kulture in umetnosti. Odpirajo se vrata gledaliških hiš, ki nam ponujajo svoje bogate repertoarje: Slovensko narodno gledališče z Dramo in Opero. Mestno gledališče ljubljansko. Šentjakobsko amatersko gledališče, ki slavi letos 60-letnico svojega delovanja, pa Festival, Slovenska filharmonija in še kaj.
V tem času so oživele tudi naše kulturne dejavnosti — pevci in pihalni orkester. Začele so se redne vaje in udeležba na njih je odlična, kar pomeni, da so pevci začeli novo sezono z velikim navdušenjem. Litostrojski mešani pevski zbor je imel že tudi svoj prvi letošnji nastop in sicer 5. septembra v naši delavski restavraciji na svečani prireditvi ob 30-letnici samoupravljanja v Litostroju.
Naš pevski zbor pa čaka v bližnji prihodnosti še nekaj nastopov: v četrtek, 25. septembra na proslavi krajevne skupnosti Litostroj, v oktobru pa na svečanostih ob tekmovanju kovinarjev Slovenije in Jugoslavije Največje doživetje pa bo gostovanje zbora v Splitu. Pevcem splitske ladjedelnice moramo vrniti dolgo obljubljeni obisk. Program za to srečanje je pripravljen in bo pomenil velik prispevek k medsebojnemu sodelovanju in rasti kulture med obema delovnima organizacijama. Pri tem ne smemo pozabiti, da so nam prav splitski pevci ob svojem obisku pred leti pri nas podžgali naše želje po ustanovitvi lastnega pevskega zbora! Za praznik republike 29. november bomo svečano odprli novo proizvodno halo tozda PPG in na proslavi bodo naši pevci zapeli nekaj pesmi iz svojega bogatega repertoarja.
V pozni jeseni se nam obe zanimivo kulturno srečanje v ravni sozda ZPS. Lani je bilp Tolminu, letos pa ga prirejal Ribničani. Kulturna komisih
Združenih podjetij strojegradto
si je s tem zadala veliko, p ™.a membno nalogo, saj bo P°^iv’ kulturno dejavnost v vseh zdi
Ženih podjetjih. Na to srečanje
Ribnico vabimo vse delavce Z ’ seveda tudi Litostrojčane, ki jo veselje do izražanja v PiSa besedi — v pesmi, prozi. Se P . sebej so zaželeni pevski zp°J pevci, slikarji in fotoamaterji. ^ bi pripravili svojo razstavo. V g ja litostrojskega foto kino k‘u * tovariš Peter Poženel pravi. ^ je sicer že veliko storjeno, v . dar da bi priprava razstave -ravni ZPS zahtevala nekoliko denarnih sredstev.
Vsi tisti, ki nameravajo s0^, lovati na tem kulturnem sl'f~ve n ju, naj pošljejo svoje P n J nB najkasneje do sredine oktobra _ naslov: Komis j a za kulturo 6	’
Trg prekomorskih brigad 4, Lj ljana-Šiška.
J. Opreš*11