^ POLITIČEN LIST Zii SLOVENSKI NAROD.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74
-A.
V bjubljani, v četrtek, 21. januarja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5	1 K 70 h>
Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. —
T"
Upravništvo ]'e v Kopitarjevih ulicah štev. Vsprejema naročnino, insernte in reklamacije —
I n s e r a 11 se računajo enostopna pelilvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmcindvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.

UpravniSkegu telefonu štev. i8S.
Makedonija in Rim.
Sporočili 8ino, da izkuša Sarafov v Rimu uvesti nekaka pogajanja, da bi Makedonci prestopili v katoliško cerkev. Njegov nagib je političen: Od pravoslavne strani ni pričakovati pomoč!; upali sr, da nastopi Rusija, a ta je diplomatično zvezana in ne stori ničesar. Sarsfov je prišel na to misel, da bi s prestopom v katolicizem dobili Makedonci simpat je zapadno Evrope, ki bi jib smatrala kot del svojo prosvete.
Sveta stolica se drži nasproti temu jako re-servirane, ker^e, da bi tak preBtop samo iz političnih nagibov več škodoval, kakor ko ristil. Kajti tak prestop bi bil trajen le tedaj, če bi bilo mcgoče dati Makedoncem tudi izobraženih duhovnikov, oziroma sedanje pripraviti vsaj do neke najpotrebnejše stopnje spoznanj«. A za to je treba dela vzgojnega in misijonarskega, ne pa samo podpisov v pisarni Papež je daroval 5000 frankov za revne Makedonce, a Sarafov, ko je bil te dni v Rimu in se je z generalom Garibal-dijem posvetoval, kako bi pritegnili zapadne velevlasti, da bi z dejanjem podpirale makedonsko vstajo, je prosil pri papežu avdijen-cije, ker se mu jo iz Vatikana namignilo, da hoče sveta stolica pri sedanjem stanju stvari varovati nevtralnost.
Med tem, ko Sarsfov poizkuša v Rimu, pa drugi izrabljajo te korake, da bi Rusijo nagnili k hitremu delovanjuj V „Slavjanskem Včku" popisuje Štefan Cončev, kaka velika nevarnost preti Makedoniji: Če Rusija takoj ne pride z veliko armado, bo vsa Makedonija katoliška.
Cončev popisuje, da je grška cerkev Makedoncem iz znanih vzrokov priskutna. To je pač res, kajti razkolni Fanarioti so bili vedno sultanovi plačanci in imajo glavno krivdo na propadu ljudstva. Zlaj sa naselju jejo iz Francije izgnani redovniki na Bal kanu. Ti strežejo revežem, hočejo uvesti šole in nekateri imajo tudi gmotnih sredstev, da ljudstvu pomagajo. To ljudi vleče, oni vidijo v katolicizmu novo, okrepljujočo kulturno silo, ki bi jim dala moč v boju proti islamu. Ves svet obsegajoča katoliška cerkev, ki milijone Žrtvuje za svoje misijone, ne bi pozabila Makedonije, ako bi politični in narodni boj na Balkanu postal tudi boj za svobodo katolicizma.
Zato pa kličejo Rusijo, naj ne zamudi sadnjega trenotka in naj katolicizmu prevzame tla. Rusija naj osvobodi rajo in jo za veke priklene na pravoslavni razkol.
Kakor se vidi, je ta verska akcija na obeh straneh domenjena. Sveta stolica je zato rekla, da zdaj ostane nevtralna.
Avstrijska delegacija.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je včeraj razpravljal o kreditu za Bosno in Hercegovino. Poročevalec je bil dr. Susteršič. Državni finančni minister Burian je izjavil, da bo upravljal Bosno in Hercegovino prav v duhu umrlega prednika. Raz loži najvažnejše dogodke: Začela bo je graditi železnica od Sarajeva do vzhodne meje, ki bo končana 1.1905. Ta proga bo koristila več skupni monarhiji, kakor zasedenima deželama, a samo ti dve nosita stroške. Kar ae tiče kulturnih, gospodarskih in političnih nalog, te je že začel izpeljavati Kallay in
morajo biti dovršene. Najeta posojila so deželama v veliko breme, ki se bo zlasti pokazalo čez par let, ko bo treh* plačati za obresti in arnortizaciio 4,800.000 K. — Vsa obstoječa veroizpovedanja so pod zakonitim varstvom in popolnoma enakopravne. Najštevilnejše je pravoslavno veroizpovedanje, ki zahteva zase posebno upravo. Vlada je za to, da se to vprašanje na dobrohoten način reši. Minister je razpravljal nato o in dustriji. — Dr. T o 1 1 i n g e r je govoril o konkurenci, ki jo dela bosanski lesni izvoz lesni trgovini avstrijskih dežel, in o postopanju bosanske vlade napram razoim vero-izpovedanjem. Mohamedanci, ki prestopijo h krščanstvu, ne najdejo zadostnega varstva pred mchamedanskim fanatizmom. — Grof Kottulinsky je govoril o bosanskem gozdnem gospodarstvu in o lesni konku renči ter stavil ministru več predlogov. — Burian je odgovarjal na pritožbe <?lede konkurence bosanskega lesnega izvoza. B ^sna mota svoj les spraviti v denar, in če pri nas Nemčija in celo Švedska prodajata svoi les, ima B.sria gotovo tem večio pravico. V bosanskih gozdih ima kakih 20 000 oseb svoj zaslužek. — Proračun za B^sno in Hercegovino je bil nato vsprejet. — David Abrahamovicz je koncem seje še poročal o skupnem finančnem ministrstvu.
Ogrsko.
Obstrukcija postaja od dne do dne bolj mcčna. Poslanci izstopajo iz Košutove stranke; poslancu L e n g h y e 1 u jih bo sledilo še kakih dvajset, ki se priklopijo obatrukcijo-nistom. Z dežele prihajajo poročila od vo livcev, ki obsojajo sedanjo pasivno taktiko Košutove stranke. Splošno mnenje je, da se bo ministrski predsednik poslužil ostrejših sredstev proti obstrukciji in da bo moral pokazati svojo železno roko, ako se hoče vzdržati. Parlamentarna rešitev rekrutne predloge je zopet za dolgo onemogočena, in vedno brezobzirnejše na&tepajo obstrukcijonisti, da vržejo Tiszo.
V	včerajšnji saji je zborr.ica nadaljevala razpravo o rekrutni predlogi. Govoril je R a k o v s z k"y, podpreds. ljudske stranke, o parlamentarni zgodovini Ogrske v zadnjih letih in o dogodkih v Avstriji. Razpravljal je o izvajanjih vojnega ministra, Pitreicha, ter izjavil, da se bo ljudska stranka boje vala tako dolgo, dokler niso popolnoma izvršeni zakoni iz leta 1867. Govoril je še M o 1 n a r ; potem se je razprava preložile.
—	Magnatska zbornica je vsprejela predlogo glede uradniških plač. T i s z a je naznanil, da se bodo v bližnjem času izdatki državnega proračuna izdatno zvišali. Povečale sa bodo plače upravnim uradnikom in ljudskim učiteljem, investicije bodo proračun obtežile za več milijonov kron, za vzgojo sirot bo treba večjih izdatkov, tako Be bo moral proračun zvišati za kakih 20 milijonov kron.
Derschatta na cedilu.
V	nemški ljudski stranki je znaten razdor. Del stranke nikakor ne soglaša z dr. Derschatto, ki je v avstrijski delegaciji predlagal izjavo, da ima vse pravice glede armade cesar sam. Nekateri nemški nacijo-nalci nočejo, da bi se tako cmejevala pro stost parlamenta, drugi se pa zopet boje
—	prestolonaslednika. Vodstvo nemške ljud ske stranke na Tirolskem se je izjavilo proti Derschattovemu predlogu. Derschatta hoče v klubu nemške ljudske stranke staviti vprašanje zaupanja.
Nov način zatiranja francoskih kongregacij.
Iz Pariza poročajo : Proti vladnemu prod logu glede pouka kongregacij je nastopil poslantc iz Algir®, C o 1 i n , s posebnim predlogom, ki tudi hoče preprečiti korgre-
gacijski pcuk, vendar na »svobodoljubnejši« način, da bi preveč ne trpela državna blagajna. C-ilin pravi, da v petih letih, kakor hoče vlada, ne bo mogoče nadomestiti kongregacij popolnoma s svetovnimi šolami, zato nasvetuje, nnj se nastopi proti kongregaci-jam, ne pa proti članom kongregacj. Kon-gregacijaro, ki imajo šo sedaj dovoljenje, naj se pravica pouka pusti, n p r e p o v 6 se jim vsprejemati novih članov, novih dovoljenj pa se naj ne daje kongregacijam. C>lin pravi, da tako v 25 letih ne bo kongregacij.
Balkan.
Iz Makedonije se množe vznemirljiva poročila. Govori ae, da so bile nedavno tur ške čete b izu bolg. meje cd vatašev hudo potolčene. — Turški poslanik v Sofui je sultanu poslal naznanilo, v katerem dokazuje, da ae Bolgarska oborožuje in z mrzlično hitrico pripravlja na vojsko. — Sultan ni vsprejel v avdijenci avstriiskega in ru skega civilnega agenta M ii i 1 e r j a in D e m e r i k a. Odpotovala t ta včeraj v Solun. — Iz L-srigr&da poročajo, da so v Yil-diz Kiosk pr.šla pretilna pisma od bolgarskih in armenskih vatašev, ki napovedujejo v Carigradu dinamitne atentate.
J z brzojavk.
Dunaj. Novoustanovljeni avstro ogrski konzulat v Mitrovici se bo kmalu ustanovil. Vodja novega konzulata bo A. pl. Zam-baur
R i m. »Italie« pcroča, da se je sv. oče obrnil do sultana s prošnjo, naj trpinčenju kristijanov v Makedoniji naredi konec. Sultan je odgovoril uljudno, obljubil pa ni nič.
Dunaj. Poveljnik mornarice, admiral baron Spaun, je nastopil dopust.
Dunaj. Gališki ces. namestnik namerava najeti posojila več milijonov kron, da se tako poravnajo dolgovi galiških uradnikov. Za vračanje posojila bodo uradnikom določeni nizki obroki.
Praga. Češki agrarci nadaljujejo shode za sklicanje dežel, zbora, kjer naj se zlomi nemška obstrukcija, ne da bi bilo treba Mladočehom opustiti obstrukcijo v državnem zboru.
Lvov. Poljski listi javljajo, da bodo odslej na vseh vojašnicah, katere so sezidala mesta, napravljeni poljski napisi.
S o p r o n j. Mnogo huzarjev tretjelet-nikov se je uprlo proti nadalnjemu službovanju. Uporni huzarji so aretirani.
Madrid. Po španskem se nadaljujejo demonstracije proti dohodu nadškofa Noža ledeaa v Valencijo. Dolže ga, da je nastopal na Filipinih na korist Amerikancem. Noža-ledes je odstopil.
Dunaj. V naknadnem poročilu zahteva trg. ministrstvo od drž. zbora 1 milijon kron za zboljšanje telefonskega prometa. Od te svote je 800 000 kron namenjenih za nove telefonske zveze preko Stajarske in Koroške. Telefonsko zvezo dobe St. Vid, Beljak in Celovec.
Dunaj. Nemške stranke hočejo protestirati proti najnovejšim odredbam vojnega ministra, ki je dal olovanom par drobtin pravic. Skoro gotovo se v kratkom snide izvrševalni odbor nemških strank.
Trst. MinietrBki odlok o preložitvi italijanskih paralelnih kurzov iz Iuomosta na Dunaj bo objavljen, kakor javlja „Piccolo", 23. t. m.
Draždani. Vojno sodišče je obsodilo poročnika 104. pešpolka Miller-ja radi grdega ravnanja z nekim vojakom na štiri mesece ječe in odpustitev iz službe.
K r i m i č a v. Na nekem 19 t. m. se vršečem shodu lastnikov predilnic se je sklenilo, odpustiti vse one stavkarje, ki so
igrali pri zadnii stavki glavne vloge. Tako izgubi d.) 3500 delavcev delo.
B e r o 1 i n. V državnem zboru se je 19. t. m. razpravljalo o interpelaciji, kako se obnašajo ruski policijski agenti na nemških tleh. Državni tajnik Richthoten je stvar pojasni), da nadzorujejo samo ruske anarhiste. B e b e 1 je povedal, da Nemčija Rusiji čevlje snaži. — Včeraj je drž. zbor dovolil zahtevano vsoto za južno-afriško ekspe-dicijo.
Koroške novice.
k Detomor. V bt. Jakobu je umorila, kakor me poroča iz Volšperka, dekla Veronika Tatfl svo|e novorojeno dete.
k Prijeta morilca. Orožniki v Železni Kaplji so prijeli nekega posestnikovega sina in nekega hlapca, katerima so dokazali, da sta pred 13 meseci na neki planini na Kranjskem ustrelila gozdarja. Morilca bodo oddali dežel, sodniji v Ljubliani.
k Ustrelil se je v Celovcu 231etni častniški slu^a Oberlercher.
v
Štajerske novice.
š Vesela sm&ga. Iz S t. Jurija ob južni železnici nam poročsjo: Lansko ieto dne 26. svečana smo pri nas imeli občinske volitve, pri katerih so liberalci zmagali z raznimi zvijačami. To je bilo veselje pri pristaših »Naroda«, »Rodoljuba" in »Štajerca«. Od veselja so streljali, misleč, da nas vse postreljajo kakor zajce. Toda naša katoliško-narodna stranka je vložila prošnjo, da se volitve razveljavijo. Cesarsko namestništvo je prošnji ugodilo ter razpisalo nove volitve, ki so se vršile dne 18 t. m. Liberalci so se ves čas pridno pripravljali in že teden pred volitvijo so imeli v rokah listke s svojimi kandidati. Bili so uverjeni, da zmagajo, pa prišlo je drugače. Naši izkušeni možje so postavili svoje kandidate večer pred volitvijo, drugi dan pa stopili pogumno ra volišče. Nasprotniki so se kar čudili, misleč morda, da smo se poskrili y drvarnice. Nasprotniki volijo svoje, a mi svoje. Ob pol 1. uri naznani obč sluga, da je volitev v III. razredu končana, hvoljeni so bili naši kandidatje. V II. razredu se je začela že živahnejša agitacija nasprotnikov. Posebno sta se odlikovala kot nasprotna agitatorja neki višji finančni uradnik iz Maribora, ki ima tukaj nekaj zemljišča; temu se je pridružil eden učiteljev. A naši so se krepko držali ter zmagali tudi v II. razredu. Se hujfia je bila nasprotna agitacija v I. razredu. Celo na domove so letali nasprotniki po volilce. Ko je oddal svoj glas zadnji volilcc, vse utihne, da preštejejo glasove. Tudi v I. razredu smo zmagali z dvema glasovoma večine. Ko so lani zmagali liberalci, dobila je vsaka hiša slaboznano trojico .Narod", „Rodoljuba" in »Štajerca«, ki so nas psovali ter nam napovedovali večno spanje, a ni še leto preteklo, se je zabrnilo kolo. Čast vrlim in zavednim možem, ki so vrgli ob tla liberalno in nem-čursko kompanijo.
š Umrl je dne 19. t. m., kakor smo že naznanili, pri usmiljenih bratih v Gradcu, č. gosp. Janko Skrbeč, novomašnik iz Podsrede. Dne 28. julija 1903, tri dni po svojem posvečenju, se je peljal vabit na novo mašo. Med potjo na strmi cesti se je voz prevrnil in gosp. Skrbeč si je zlomil nogo. Zdravil se je skoraj šest mesecev, sedaj ga je Bog poklical po jako mučni bolezni. N. v m. p.!
š Šolski pouk na mariborskih mestnih šolah se zopet prične 25. t. m., ker je škrla-tica ponehala.
š »Divjega lovoa«, kresno Finžgarjevo narodno igro, bodo v nedeljo, dne 24. t. m.,
predstavljali v mariborskem »Narodnem Domu«.	j
š Kako izvršujejo enakopravnost.
Pri mariborskem ces. kr. davčnem uradu so vsi napisi nemški, dasi je v davčnem okraju 90 odstotkov Slovencev.
8 Nove volitve v mariborski okr.
zastop se bodo vršile: 3. labr. veleposestva, 4. lebr. industrija, 5. febr. mesta in trgi, 9. f.-br. kmetske občine. Slovencem poguma in dobro sreče I
š Stajarska volivna reforma Sta-jarski dež. odbor je šele 17. t m. predložil vladi v cesarievo potrjenje od šta|»rskega dei. zbora sklenieni zakon o spremembi deželnega volivcema reda. Gospodje so iz umevnih razlogov jako počasni.
š Promoviran bo jutri na graškem vseučilišču doktorjem prava 6. g. dr. theol. Matej Osenjak, duhovnik lavantinske škofije
š Politično gibanje V S t R u -
p e r t u v Slov. goricah je bil v nedeljo shcd, na katerem je poročal slovenski deželni poslanec gospod J R n S k a r. Shodu, katerega se je udeležilo 200 kmetov, je predsedoval župan gospod K m e t i 6 iz Spodnje Voličine. shod je izrazil slovenskim poslancem popolno zaupanje in sprejel resolucije, s katerimi izraža nezaupnico Kor-berjevemu ministrstvu, opozarja vlado na nepravilno pcst>panje nemškonacionalnega nadkomisarja pl. Loranga, protestira proti krivičnemu razdeljevanju trt od strani deželnega odbora, obžaluje, da štajerski ces. namestnik še vedno na zna slovenski, zahteva administrativno delitev dežele, poziva Slovence, da izvršujejo geslo »Svoji k svojim«, zahteva rabo slovenščine v vseh ura dih, vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani ter zedinjeno Slovenijo.
š Is Ljubnega Občina Ljubno je g. dr. Janeza F r i s c h a u f a , c. kr. vse-učiliškega prclcsorja v Gradou, zaradi njegovih zaslug, ki si jih je pridobil za občino, imenovala častnim občanom.
š »Nemški Dom« hočejo graditi cem-škutarji v Konj cah. Nadučitelj Seidler je predlagal, naj se prične z zbiranjem dotič-nega zaklada.
š Poštne vesti. Poštni oskrbnik gosp. I. Prohaska v Mariboru je imenovan za poštnega kontrolorja v Celovec, poštni kontrolor M. Rainer pa pride za višjega poštnega kontrolorja v Be^ak.
70lefnica dr. Jos.Vošnjaka.
Včeraj je praznoval 70ietnico svojega rojstva slovenski pisatelj in veteran sloven skih politikov g. dr. Jos. V o š n j a k. Slovensko pisateljsko društvo je priredilo svojemu ustanovitelju včeraj zvečer v mali dvorani »Narodnega doma" časten večer, na katerega je prišel iz zelene Štajerske gosp. jubilant.
Dr. Jos. Vošnjak je igral važno vlogo v dobi našega narodnega preporoda, zato je umevno veliko zanimanje za ta častni večer. Udeležilo se ga je mnogoštevilno občinstvo obeh slovenskih strank, pred vsem seve zastopniki slovenskega literarnega in političnega življenja. Opazili smo tudi večjo depu-tacijo akad. društva »Slovenije«.
Častni večer je otvoril društveni predsednik g. prof. PeruSek, ki je obžaloval, da društvo peSa, potem pa razvil v kratkih potezah životopis jubilantov. Dr. Jos. Vošnjak je bil rojen 4. januarja 1834 1. v skromni šoštanjski hiši. Otroška svoja leta je živel, ko je nastala leta 1848. revoluoija. Študiral je v Celju, v Gradcu in na Dunaju. L. 18">9. je mladega zdravnika privedla vojska v Ljubljano, kjer so bile bolnice polne ranjencev. Pozneje je deloval kot zdravnik in politik v Kranju, potem pa je prišel v Ljubljano, kjer je pomagal dr. Janezu Blei-weisu. Vrnil se je potem zopet na Štajersko, kjer se ja pričelo živahno politično življenje. Izdal je brošuro »Slovenci, kaj hočemo ?« ; z dr. Matijo P r e 1 o g o m pa sta ustanovila »Slovenskega Gospo-d a r j a« , lri danes izhaja. Dopisoval je v »Novice«, v »Slovenca«, katerega je takrat Andrej Einspieler izdajal v Celovcu, in bil je mej ustanovniki »Slo?. Naroda«. Pozneje je sopet mnogo let deloval na Kranjskem, kjer je bil tudi dež. odbornik. Bil je mnogo let tudi drž. poslanec.
Za včerajšnji večer je želel g. jubilant, naj Be na večeru ne govori o domači politiki, ne, kakor je • povdarjal g. predsednik, »o nesrečnem razporu, ki nas je v socialnem, gospodarskem in narodnem življenju tako nesrečno razdvojil«. Omenjal je nato gosp. predsednik jubilantovega delovanja na leposlovnem polju, na katerem je vedno obde-laval aktuelna narodna in socialna vprašanja, — bil je tudi med ustanovniki »slovenske Matice« — njegovega delovanja kot govornik na taborih in dela pri ustanavljanju mno goštevilnih društev. Želel je, da bi g. jubilant na radost narodovo doživel še mnogo let. (Nf -ufieno odobravanje. Godba igra »Naprej«.)
Nato je nastopil g. jubilant. Leta so ga nekoliko uklonil«, vendar je Se vedno čil
in krepak. Z burnim ploskom in glasnimi vsklici ga je pozdravljalo občinstvo. Z gi-njenim glasom se je zahvaljeval in dejal, da ga ob 70letnici svoji navdaja mirnost, da je kolikor toliko svojo dolžnost storil, /jelel je, naj bi bila vsak mesec kaka 70!etnioa, ki bi zbrala tako družbo skupaj, zbrala v edinosti, katero pogrešamo. Po ljubljanskem potresu mislil si je, da so Rimljani 60letnim možem dovolili stopiti iz javnega življenja. Izstopil ie iz javnega življenja in odšel na Štajersko. Id ko je po devetih letih zopet danes prvič obiskal L;ubljano, bil je presenečen njenega prenovljenja. To ga je veselilo, a iz razgovorov je uvidel, da duševna vez, Ki bi morala vezati vse Slovence, ni tako trdna. Zunanji I i š p je lep, znotraj pa ni vse prav. Mej Slovenci ni prave edinosti. NaB, ki smo na meji in se borimo, to boli, ko gledamo na Ljubljano, iz katere mej nas ne prihaja rešitev. Končno bode moralo biti bolje, povsod so mogoči kompromisi. Ako se Slovenci ne združimo, smo zgubljeni pred silnim naskokom t u j s t v a. Pozicijo za pozicijo zgubljamo, pri obč. volitvah ohranjamo le z največjim naporom slovensko posest Ta vtis sem imel, ko sem gledal novo Ljub ljano. Ko človek postane star, prijemlje se ga otožnost, da ne more več delati . . .
Nito je g. jubilant čital svoje »Spomine na Ljubljano«. Ko je bila 70-letnica Bleiweisova, de<al mu je Jos. Jurčič: »Ko bo tvoja 70ietnica, ti io bom pa jaz pripravil, da bo veselje«. Eno leto za Bleivveisom pa je že legel v grob Jurčič, »in ž njim sem izgubil največjo oporo, ki sem jo imel v političnem življenju«. Z, mla deniškim ognjeni se je g. jubilant spominjal GOega leta. V Ljubljani je bilo slabo, a maloštevilni rodoljubi niso zgubili poguma in delali so dalje, seve v največji slogi. L. 1848 |e bilo brez vpliva na široke sloje naroda, šele z 61. letom se je pričelo živahnejše delovanje, posebno s čitalnicami. Prave rodoljube bi takrat lahko na prste seštel. Za Biei\veisoviaai »Novicami« dolgo ni bilo nič, Levstikov »Naprej« se ni držal, kajti Lavst k ni bil časnikar in je pozneje zakopal tudi »Narod« v dolge pravde; 1863 leta je pričel šale Eirspieler po dva krat, pozneje do trikrat izdajati v Celovcu »Slovenca«. L 1867. je bil ustanovljen »Slovenski Gospodar«, 1. 68. »Slov. Narod«. Za »Slovensko Matico« so zbrali prvi de.iar za nje ustanovitev na Štajerskem. Mej ljudstvom se je delalo z veselicami, brušurami, in ko je i?šel zakon o »hodih, so se pričeli tabori; ker pa nobeni vladi doslej ni bilo ljubo razvijanje slovenskega naroda, je vlada ustavila tabore.
Lsta 1860. je bil dr. Vošnjak okrajni zdravnik v Kranju, leta 1861. je pa prišel kot sekundarij v ljubljansko bolnico k dr. Fuchsu. Imel je letne plače 315 gld in 105 gld. stanarine. Dne 26. lebruarja je bila izdana nova ustava, nove volitve so bile razpisane tekom meseca marca. Takrat se je tega vse radovalo in nihče ni v venelju videl, kaka krivica se je zgodila kmetskemu ljudstvu in avstrijskim Slovanom. Schmer-ling je s krivičnim volilnim redom hotel Nemcem v Avstriji za vedno ohraniti večino. Števila mandatov ni razdelil ne po številu volilcev, ne po številu davkov, in uvrstil je krivično določbo, da more biti de želni volilni red le tedaj izpremenjen, ako je navzočih tri četrtine poslancev in ako glasujeti dve tretjini za izpremembo. Tako veieposestvo lahko zabranjuje reforme. Govornik meni, da pri tem ne pomaga nobena obstrukcija, ker se morajo v tej zadevi vse stranke zediniti; pozabil je pa, da imamo take nasprotnike, ki prostovoljno ne bodo dali nič in da jih je treba z močjo ljudstva prisiliti do pra* vičnejšega stališča.
V Ptuju je bil takrat voljen poslancem Mihael Herman, ki je postal vnet zagovornik naših pravic. Izvoljeni so bili B 1 o i-weis, Tomaninv Idriji D e ž m a n , ki se je delal takrat najbolj narodnega in ki je po svojih pesmih „Slava Slavljanom" in »Proklete grablje" imel mnogo vpliva v narodnih krogih. Na oba smo se trdno zanašali, oba Bta šla kot slovenska poslanca na Dunaj. Toman je ostal narodu zvest, Dež-man se je pa izneveril še tisto leto.
Kako je Dežman postal nem-š k u t a r ? Ko so se 1. 1861 slovenski poslanci peljali na Dunaj, so jih slovesno pozdravljali na Dunaju in v Gradou slovenski dijaki. Tomanu, ki je bil ognjevit govornik, so prirejali velikanske ovacije, za Dežmana, ki kot govornik nikogar ni mogel navdušiti, se pa nihče zmenil ni. Dežmanovo častl-lakomnost je to bolelo, obrnil se je na nasprotno stran, kjer so mu dali. prvo mesto in so ga radostno sprejeli. Že 27. junija 1. 1861. je Deiman nastopil v držav, zboru z govorom proti Tomanu in slovenskim zahtevam. Jubilant je opiBal svoje znanje z umrlim predsednikom ljublj. deželne sodnije Kočevarjem, kako se je le ta ravnal po duhu vlad in kako ga je silil, naj izda, ako je
dr. B r u m e n , ki je takrat bil i« v sod nijski službi, pisal neke članke.
Opisal je g. slavljenec svoje znanje z skladateljem Jurijem Fleišmanom, ki je z njim zahajal v kavarno »Merkur" na Glavnem trgu. kjer so se takrat shajali Slovenci. F 1 e i š m a n ie ustanovil v Ljubljani prvi slovenski moški pevski zbor.
Bilo je 15 do 20 pevcev, ki so se dva krat na teden shajali v pritličju Mahrove hiše na Gavnem trgu, zvečer pa v Vran-tovi gostilni. Prvi tenor je bil trgovec Jen-tel, ki je pozneje umrl v ubožnioi. Jentel je bil dolgo časa naj bolji tenor v Ljubljani, dokler ni nastopil Meden. Takrat smo bili mladi in smo grajali starejše gospode, da še niso v Ljubljani ustanovili čitalnice, ki je že delovala v Mariboru.
Dr. Janez Bleiweis je bil prvi slovenski prorok. Njegovih zaslug nikdar previsoko ne moremo ceniti. S kako odloč nostio ja pisal v svojih »Novicah«. Ko bi Bleiwais ne pisal druzega, nego polemike v j »Novicah«, ki je v srce zadela naše narodne nasprotnike, bi bil storil dovolj. Krivičen je torej izrek Levstikov, katerega je nekoč storil v neki ljubljanski gostilni o dr. Blei weisu: »Očka je imel lahko delo, ljudje so mu pred hišo postavili voz, vpregli konje; treba mu je bilo vzeti le bič v roke in reči: hi!« Ko se je prvič seznanil z Bleiweisom, pokazal mu je rokopis Prešernove »Zdra-vijce«. Na rokopisu se je videlo, da je pesnik svoje pesmi jako pilil. Ta avtograf naj bi se pridejal zbirki Prešernovih prsmi.
Leta 1861. je L ubljana dobila prvič slovenskega župana. Zupanom je bil izvol|en narodniak Ambrož. Priredili so mu bakhado. Leta 1864 je Ambroža zadela kap. Vsled poznejših dr. Costovih napak so Slovenci poznaje zgubili večino in mogli so zmagati šele leta 1874. v tretjem volilnem razredu, šele leta 1883. pa zopet v drugem volilnem razredu. Tedanii deželni predsednik, Slovenec Winkler, pri volitvah ni pritiskal na uradnike. Zato Slovenci nismo megli dobiti toliko časa nazaj večine v drugem razredu. Šaljivo je gospod slavljenec pripovedoval, kako je delal slovensko dramo v jambih, a ko ga je Luka S retec opozoril, da je treba pač drugie pričeti delo, je rokopis sežgal »in s tem nisem škodoval slovenskemu slov- ! stvu«.
t
V 60amu letu je mož zj možem izmed slovenskih uradnikov radi karijere prt-stepal v — nasprotnikov tabor. »Sedaj je v tam oziru nekoliko boljše, a tudi sedaj Ba kaj takega še dogodi«. Slavljenec se je spominjal ustanovitve mariborske čitalnice 14. julija 1. 1861. Oi tedanjih so ustanoviteljev še žive dr. Sernec, Maj cinger in Suman. Dne 24. novembra je bila ustanovljena »Čitalnica« v L ubljani. Tedanji oklic za ustinovitav je izšel v slovenskem in — nemškem jeziku. Znamenita je bila tedaj slavnoBt na Bledu, katero je sklical Toman. Nabrali eo takrat za Hrvate na slavnosti 1000 gld. Toman je predlagal, naj se vrši na Bledu vsako leto taka slav-nost in naj se venča vsako leto z lovorom pesnika, ki je v preteklem letu zložil najboljšo slovensko pbsem. To je bilo hitro sprejeto in takoj so venčali filozofa Ivana Zupana.
Potem je dr. Vošnjak odšel v Slovensko Bistrico, kjer je ostal 8 let. Na Stajarsktm se je pričelo delo. »Lepa doba je bila to, malo nas je bilo, a složni smo delovali brez ozira na lastno korist, pripravljeni svoje mesto tuaaj odstopiti boljšemu, sposobnejšemu. Nikdo se ni imel za prvaka, vsak za prostega vojaka. Vspehi do 1. 67. so dokazali naš napor. L9 požrtvovalnost je mogla vzbuditi narod v tako kratkem času«. Slavljenec je končal svoje spomine s pozivom na mlajši rod, naj navdušeno dela za narod. Občinstvo je vstalo in mu navdušeno ploskalo.
Siedila je vrsta napitnic. Najprej je napil župan H r i'b a r slavljencu kot možu, ki je vedno upošteval Ljubljano kot glavo Slovenije in je v tem smislu tudi vedno delal. Ravnatelj P i r o je napil slavljencu kot 251etnemu članu »Kmetijske družbe", njegovim zaslugam na narodno • gospodarskem polju. Primarij dr. Vinko Gregorič je imenom društva zdravnikov na Kranjskem proslavljal dr. V o š n j a k a kot zdravnika, katerega je pri njegovem delovanju vodila vedno misel, da je narodu treba zdrave duše v zdravem telesu, in ki je Bkrbel vedno za telesno in duševno zdravje svojega naroda. Slavljenčev nečak, predsednik dunajske »Slovenije«, g. Bogumil Vošnjak, je napil slavljencu kot bojevniku za narodno kulturo in kot najstarejšemu častnemu članu »Slovenije". Nadalje so govorili gosp. dr. H r i-b a r , I. N. Resman, d r. M a y e r , ki je napijal gosp. dr. Vošnjaku kot častnemu članu občine Šoštanj in profesor P e -r u š e k , ki je napil »S'avcu«, kateri je vstrajno prepeval lepe, slavnosti primerne pesmi. Predsednik „Sla\ca" g. D r a ž i 1 je v imenu slovenskih pevcev napil slavljencu, in dvorana je odmevala gromko : »Slava, slava mu!" .... Društvena godba je igrala točno in ker je bila postrežba novega re-
stavrat°rja g. Kende hitra in dobra, je častni večer vsestransko vspel.
Izmej došlib mnogobrojnih čestitk je pač najlepša čestitka Simona Gregorčič a , ki se glasi:
»Pač stara se posamna glava, a narod vedno se mladi; ne stara se zasluga prava med narodom na vek živi. I Ti, za dom zaslužni mož, žil v narodu do veka boš «
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. januarja.
Prosimo pojasnila! Razni nemški listr so prinesli i i Ljubljane brzojavne vesti, češ, da »Slovenec« trdi, da bojkotirajo častniki župana Hribarja zaradi afere Bdokhel-nove in da se je zato odtegnil novoletni soireji pri deželnemu predsedniku. »Slovenec" pa tega ni trdil, ampak le vprašal, ali je to res, kar se govori. Ali je morda nemški ko-respondent ljubljanski bolje informiran od nas, da trdi kot resnično to, kar mi šele iz-prašujemo ? Ker so nas zdaj po vsem svetu raztrobili, bi si pač želeli od kompetentne strani pojasnila. Mi smo, kot smo že zadnjič rekli, pripravljeni, lojalno objaviti vsako pojasnilo v tej zadevi, ki zanima Ljubljano zelo zlasti zdaj, v dobi predpustnih plesov. »Slov Narod«, ki je s pravo helotsko ser-vilnostjo padel pred noge onim, ki nočejo več plesati v .Narodnem domu«, je kar naenkrat iztaknil, da je to storil iz »narodnega ponoBa". Ta „narodni ponos«, če je pristen, pa vsekako hrepeni tudi po pojasnilu, ki ga mi zahtevamo.
Predavanje o Vegi v dunajski Leonovi družbi. O tem se nam še poroča : Dne 18. t. m. je predaval g. profesor dr. S t u m p f v prostorih dunajske Leonove družbe o Vegi. Dasi je odbor povabil mnogo dunajskih odličnih Slovencev k predavanju, so se povabilu odzvali le gg.: dr. Man. t u a n i, stotnik Kavčič in akademična kiparja Zajec in Berneker. Zbralo se je veliko število naj odličnejših dunajskih članov, učenjakov, duhovnikov, profesorjev, kiparjev, slikarjev, pisateljev in žurnalistov in igralcev. Navzoč je bil tudi slavni avstr. zgodovinar baron H e 1 f e r t. Ko je g. sek-cijski svetnik dr. Scheimpflug predstavil navzočim gOBp. stotnika Kavčiča in omenil, da je na prigovarjanje g. stotnika naprosil izvrstnega matematika g. prof. dr. Stumpfa, da poda društvenikom sliko slavnega matematika Vege, začel je g. profesor predavati, kakor je občinstvu povedal na podlagi Kavčičevega v 1. 1886. objavljenega Vegovega životopisa. Opisal in označil je z markantnimi potezami Vego kot učenjaka in junaka. Kot strokovnjak-matematik bavil se je posebno z Vegovimi sijajnimi zaslugami na matematičnem polju. Po končanem predavanju je bil o predmetu jako živahen razgovor, katerega bo se udeležili različni dunajski odličnjaki. Gosp. dr. M a n t u a n i, katerega mati je rojena blizu Vegove rojstne vasi, je navzočim duhovito naslikal „milic" Vegove rojstne vaBi in v Ljubljano odhajajočega kmetskega študenta-siromaka. Stotnik Kavčič je govoril o Vegovem pokolenju. Vsi navzoči so bili mnenja, da je bilo predavanje o Vegi med najzanimivejšimi v letošnji sezoni.
Nevarno je zbolel v Zagrebu znani vseučiliški profesor in poslanec dr. B r e s z -t y e n s k i. Bil je že previden s sv. zakramenti. Želimo, da kmalu popolnoma okreva vrli hrvatski domoljub.
Šolska vest. Za provizorično učiteljico na ljudski doli v Starem trgu pri Ložu je imenovana proviz. učiteljica gdč. Justina Kozamernik, doslej učiteljica v St. Vidu pri Zatičini.
Gibanje dunajskih Slovenoev. Z Dunaja: V nedeljo je bil pač lep dan za dunajske Slovence. V krasni cerkvici bv. Antona se je zbralo okrog 350 Slovencev in Slovenk k popoldanski službi božji. Č. g. Rebolj je prvikrat na Dunaju propovedo-val v lepih besedah svojim rojakom. Govoril je o pomenu človeškega življenja na zemlji. Povabil je nato navzoče, da se pridno udeležujejo vsako drugo nedeljo v mesecu slovenske službe božje. Akadem. društvo »Danica« je oskrbelo krasno slovensko cerkveno petje. Po službi božji se je vršil prvi izvanredni občni zbor katol. izobraževalnega društva .Straža'*
'Udeležba je bila sijajna, dvorana prenapolnjena. Gospod predsednik dr. P. Valja-v e c je pozdravil v lepih besedah navzoče člane, zastopnike slovensk. društva »Zvezda« in nje načelnika gospoda Pukla, ter zastopnike hrvatskega akademičnega društva »Hrvatska«. Nato je podal gospod predsednik jako povoljno poročilo o naraščanju članov, o delovanju odbora in o prihodnjih načrtih. Predsednik slovenskega društva »Zvezda«, gospod Pukl, je v krepkih besedah pozdravil »stražo«. Navedel je kratko zgodovino S ovenoev na Dunaju zadnjih petindvajset let. Omenjal je, da so se dunajski slovenoi vedno radi zbirali okrog svojih duhovnikov, kajti on je prepričan, da kdor je v resnici veren, je tudi z n a-4 a j e n. Pozdravil je vrle »Daničarje« in rekel: »Kot petletni odbornik »Slovenije« in obenem poverjenik družbe sv. Mohorja sem prosil »Slovenijo", da bi prevzela poverje ništvo družbe sv. Mohorja. » s 1 o v e -n i j a " je mojo prošnjo odklonila. P r o s i 1 sem,Danico", ki je z veseljem sprejela to nalogo. Zato živela »Danica ", živela „ Straža"!« Nato je sledilo jako zanimivo predavanje »Daničarja* gosp. ■C e p u d r a: »O zgodovini Slovencev od po-Četka do novejših dni«. yrli »Daničsrji« so zapeli nekaj krasnih slovenskih pesmi, gdč. sestra gospoda predsednika je izborno zaigrala težko skladbo na klavirju, »Daničar« gospod A. Robida pa je očaral navzoče s svojim prekrasnim tenorjem. G. Rebolj je razdelil med navzoče matere knjižico: »Pouk krščanskim starišem«, darilo presv. škofi ljubljanskega, in predlagal, da se izreče prevzv. škofa ljubljanskemu za trud in blagohotnosr, kakor tudi milostlj. škofu dr. Schneiderju za dovoljenje slovenske službe božje na Dunaju pismena zahvala. Sledila je še živahna prosta zabava. Drugo nedeljo "v svečanu, pustno nedeljo, na svidenje!
—	Za dekanijo kamniško bode s e • stanek s s. Cordis J. v sredo dne 2 7. januarja v Kamniku. Pri-četek ob pol 10 uri dopol.
—	Is Radovljice. Kmetijska podružnica za Radovljico, Lancovo in Predtrg je imela dne 17. t. m. občni zbor. V odbor so bili izvoljeni gg.: Ivan Korošin, trgovec v Predtrgu, predsednikom; blagajnikom Janez Prešeren, posestnik v Predtrgu; tajnikom A. Vogelnik, posestnik v Predtrgu; odborniki: A. Dolžan, župnik in posestnik v Predtrgu; Fr. Zupanec, posestnik v Lancovem; J. Bu-lovec, trgovec v Radovljici; A. Dežman, posestnik v Predtrgu; J. Fajdiga in J. Dernič, oba iz Radovljice. Po volitvi je bila živahna veselica.
Ispod Stola. V nedeljo smo imeli velik vibar. Po Stolu je grozno medlo, vihar je ljudem kar klobuke snemal z glav. Po ravnem ni mnogo snega, na Stolu pa za dva metra. Divje koze so prišle v niž&vo celo do nove lovske koče pod Srednjim vrhom. — L;udje precej bolehajo. V Vrbi je Sest bolnikov, nevarno je obolel tudi posestnik Ribič v Prešernovi rojstni hiši. — Domači pevci na Breznici so priredili božično veselico. Zapeli so nekaj lepih pesmi in igrali igro »Roparji pri Mariji Kulmski". Vsa £ast mladeničem. Na svečnico bodo dekleta igrale igro »Dve materi«, pustno nedeljo pa pevci veselo igro »Skriven zaklad« in »Ve-deževalka«. Na Breznici imamo jako lepo petje. La tako naprej! — Razglednic je za Bjžič in novo leto samo na pošti v Žirovnici prišlo 1847. Precej denarja se izda za to novo modo. — Na Breznici dobimo nove orglia.
—	Umrl je dne 19. t. mes. Ivan V a 8 a k , mn*or v Celovcu nastavljenega pešpolka št. 17.
—	Ulom. V Kočevju je ulomil tat v prodajalnico Jožefa Rotela. Trg. pomočnik je zapodil tatu. Prijeli so Rotelovega hlapca, ki je sumljiv tatvine.
—	Zviti tatici Zaprli so omoženo Kristino Burgstaller in pa neomoženo Ano Einoier, kateri ste na Jesenicah na zelo zvit način kršili. Vlomili ste namreč v več stanovanj delavcev, ko so bili delavci ravno na delu v predoru. Doletela bo tatici zaslužena kazen.
—	Pekovskega mojstra pogreiajo. Z Reke poročajo, da je ondi nenadoma izginil posestnik pekarne Josip Pucihar iz Ljubljane. Vzel je seboj večjo svoto denarja in dejal Bvoji rodovini, da gre naku-pavat moke. Sedaj ga ni že osem dni doma.
—	Ispod Grintovoa: Cerkljanski zajci prinašajo občini precej dohodkov. Do novega let- iih je poceni pobijala gospoda, sedaj pa kmetje. — »Slov. Narod«, ki dobi menda še letos na čelo Dežmanove grablje, je
(risal 11. t. m., da šolska oblast nastavlja na judskih šolah »šušmarje«, ker v Velesovem
poufuje g- župnik, v Loki pa menda en g. kapucin. Kaj pa so isti gg. učitelji, ki svojih učencev niti v petih letih ne na uče našte-vanke? G. Ferjan, vprašajte g. Hubada !
—	Hrvatske novice. Nov hrvatski list. namenjen zabavi, je prirtel izhajati v New Torku pod naslovom »Dim i Sviet«. — Nova železniška zveza. Zagrebška trg. zbornioa je poslala na ravnateljstvo južne železnice vlogo, v kateri toplo podpira predlrg štajerskega dež. odbora, naj se na korist bolje prometne zveze mej Kranjsko, Štajersko in Hrvatsko uvede še eden jutranji in večerni osobni vlak n a progi Zidan most-Zatrreb. — Z R « k e poročajo, da se od 17. t. m. nič ne ie o parobrodu »Matlekovič«. Rjvnatelj-stvo »Adrijo« se boji, da se ie parobrodu zgodila nesreča. — Ljudski shod je danes pri bv. Jani poleg Jaške. Dne 28. t. m. bo shod v Grobi, dne 1. f-tbr. bo pa shod v Vrbanji. — Slovanski klub v Pragi je priredil dne 15. t. m. »Slovansko besedo«, pri kateri je češki pesnik Vrohlicky predaval o biskupu Stros8may.riu. — V Sarajevu nameravajo hrvatski književniki izdajati hrvatski književni list — Brošure za ljudstvo, pisane v krščanskem duhu, bo pričel izdajati č. g. prof. dr. Fran B i n i č k i v binju. Prva brošura bo o sv. Cirilu in Metodu.
—	Za 401etno svesto službovanje
je podelil kranjski dežel, predsednik častno svetinjo umirovljenemu sodnemu slugi Jož. Zitterschliigerju in želoiniškemu pazniku Jakobu J e r a n u v Logatcu
—	Sestanek bolgarskih dijakov Bolgarski dijaki na zagrebški m vseučilišču so imeli v torek zvečer v streljani sestanek na čast makedonskemu vodji g. D a v i d o vu. j Povabljeni so bili tudi nekateri Srbi in Hr- > vatje ter bolgarski vrtnarji. Vsi si Davidova ! srčno pozdravljali. Vrstilo se je seveda mnr-go f navdušenih govorov s petjem raznih pesmi.
Ljubljanske novice.
Družbinski večer priredi pr h -.d njo nedeljo 23. t. m. »Slov. krčč. s c. z^eza" (žen- ( ski oddelek) v veliki dvorani »Katoliškega Doma". Začetek ob 6 ur< zveč< r. Ni dnevnem redu je tudi igra „Potu,ofla torta".
Kaznjiva sladkosnednost. Branjevcu Iv. Česnu na bv. Petra cesti je ukradel včeraj popoludne iz prodajalnice šolski učenec I. S. dva venca fig in je zbežal. Česen je tekel za njim in ga vjel ter mo odvzel fige.
Izgubljeno. Učiteljica Karolina Legat iz Sp. Sike je izgubila neznano kje v mestu črno denarnico, v kateri je imela okolu 11 K denarja in eno fotografi o
K zadevi poštnega tatu Florjaniča. Izpustili so Terezijo Golob, katera je bila na sumu, da je pomagala pri tatvini Florja-niču. Izkazalo se je, da je nedolžna in da ni vedela nič o tem, kje je dobil Florjanič denar.
Kako je poštni tat Florjanič „šac" kopal. Včeraj je šel tat Fiorjanič v spremstvu paznikov in pa preiskovalnega sodnika kopat „šac". On je namraC nalagal preiskovalnega sodnika, da ima zakopan petdesetak na vrtu, kjer je bila stara bolnišnica. Ko so pazniki začeli kopati, je Florjanič hotel s silo pretrgati verige in uiti. Vkjvali so ga sedaj baje v železje.
Pod kuratelo so: Friderik H o f f -m a n n , urar v L ubljani; Elizabeta G o d n i k , gostača žena iz Spodnje Slivnice ; Marija Kurent, šivilja iz Ljubljane; vsi radi slaboumnosti.
Poskušeni samomor natakarice. Frančiška Vevkovič, natakarica v gstilni »pri angelju« i v Kolodvorskih ulicah 17, se je včeraj po- I poldne sprla s svojim ljubimcem, vojakom j Jakobom Fiachenem, nakar je šla v Sitarjevo prodajalnico v Kolodvorskih ulicah 18, si j kupila mleka, dala v isto nekai mišnice in ; je to povžila, ko je šla domov. D ima pa ie j vzela še ruma in v istega tudi dala miš- j nico in še to popila, nakar se je zgrudila na ; tla. Natakarica Marija C /lkl tekla je iskat i pomoči, pa je ni mogla dobiti, ker ni bilo j najti zdravnika. Mej tem časom so poslali po < rešilni voz in so Frančiško Vevkovičevo prepeljali v bolnišnico.
Slovensko trgovsko društvo „Merkur" naznanja, da je vabila za trgovski ples, ki se vrši v soboto, dne 6 februarja t. leta, v veliki čitalnični dvorani v »Narodnem domu« ravnokar razposlalo. Ker pa je pri največji pazljivosti lahko mogoče, da smo pri razpošiljanju vabil koga prezrli, prosimo, da se j nam to oprosti ter dotičnike vabimo, dava- j bila pri društvu zahtevajo. Vstrp lice dobi- ! vale se bodo pri tvrdkah Gričar & Mejač v j Prešernovih ulioah in J. Lozar na Mestnem i trgu.	|
Zopet iz daljnje tujine domov. Danes t zjutraj je došlo iz Amerike 11G oseb v Ljubljano. Od tu so se odpeljali domov. Bili so večinoma Hrvatje.
Na starem strelišču bo prihodnjo soboto mnogo veselja. Podporno društvo tobačnih delavcev in delavk javlja, da priredi ondi predpustno zabavo s plesnim venčkom. ; Svirala bo vojaška godba, ženske nastopijo I v narodni noši. Vstopnina za nečlane
1 K. Čisti dobiček je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu.
Tovarna za sodovlco. Redni občni zbor »Tovarne soduvice, registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani«, se bo vršil dne 28. januarja t. 1., ob treh popoldne, v gostilni gospoda A Zajca na Rimski cesti št. 24. Dnevni red: 1. Odobritev računa dobiSka in izgube in bilance za leto 1903 2. Razdelitev čistega dobička, priznanje nagrad načelstvu in določitev prispevka za rezervni zaklad. 3. Volitev novega načelstva in nadzorstva ter njihovih namestnikov. 4. Razni predlogi za prihod lji občni zbor. 5. Raznoterosti. — V slučaju nesklepčnosti vrši se drugi občni zbor pol ure kasneje ravnotam z istim dnovnim redom, ki pa je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov.
Splašena konja na tleh. Na Marije Terezije cesti sta se včeraj popoldne nekega mimo drdrajočeg* voza vstrašila Petnčeva konja in dirjala po Marije Terezije oesti proti Dunajski cesti. Pri kavarni »Evropa« sta zadela z vozom ob pri cesti stoječa kamna in sta dva podrla. Pri vozu se je zlomilo oje. Konia sta nato obstala in so ju ljudje prijeli. Nesreča se ni nobena pripetila.
V gostilni pri Dachsu v Fiorijanskih ulicah štev. 33 bo plesni venček v soboto dno 23. jan Začetjk ob 8 uri zvečer. Vstopnina prosta.
Vojna ali mir?
Stojimo na pragu dogodka, ki je velikega in svetovnozgodovinskega pomena, stojimo pred vojno belega z žoltim plemenom, ki se je pripravljala pol stoletja, ki še vedno ni dozorela, a ki izbruhne z neoporečno gotovostjo prej ali slej. Sedaj še vlada navidez mirovno razpoloženje, a vkljub temu je z ozirom na šovinistično gibanje vJapanu postala vojna več ko verojetna.
Kdor pa hoče poslulati, kaj govor6 ve-Bti, prihajajoče iz vzhodno-azijskega viharnega ket a, bo slišal samo mirovne glasove. Čuje se carjeva beseda o miru in spravi, Japonci zopet zagotavljajo, da nimajo vzroka začeti vojno, češ, o teb spornih točkah se lahko sporazumemo. Tem zatrdilom seveda ni verjeti: Japonska in Rusija se oborožu-jeti s silno naglico.
Zadnje brzojavke:
Petrograd: »Nov. Vrem." poroča, da se novi japonski parlament snide tekom treh tednov v Tokiu. Bojevitost novih zborničnih članov se je precej polegla, nekoliko vsled mirovnega gibanja od strani Rusije, nekoliko vsled hudega mraza v raznih delih Japonske.
S o e u 1. D uspele so noye angleške čete za varstvo poslaništva. Časopisi pišejo, da so nastali nemiri na južni Koreji. Položaj se vsak dan slabša.
B e r o I i n. Amerikanski poslanik v Soeulu poroča, da je tam nastala prava panika. Med Korejanci se opaža močno gibanje zoper Evropejce.
Pariz. Ruski državnik Bazobrazov je izjavil, da je njegova stranka, ki je bila za vojsko, zdaj sicer poražena; a gotovo je, da zagrmi vojna tekom šestih mesecev.
London. Argentinski, od Japonske kupljeni križarici, sta dospeli v Aden, in odtod proti Ceylonu. Meni se, da bo zdaj Japonska nastopila še odločnejše.
Carigrad. Sultan je vprašal francoskega poslanika Constansa, kako bi vplivala vojna vvzh. Azijina Turčijo. Cinstans je odgovoril, da bi Turčija na nikak način ne imela od nje nobenih koristi, temveč samo škodo. V slu čaju, da Rusija zmaga Japonsko, kar je več ko verjetno, bi Rusija šele začela prav uresničevati svojo voljo na Balkanu. Vzemimo pa slučaj, da zmaga Japan, tedaj bo gledala Rusija, da se za svoj poraz odškoduje v Evropi, in bi pred vsem padla na Turčijo, ji vzela del aziiskih provinc in najbrže celo Carigrad — Sultan je bil vsled tega zelo potit; priklonil se je trikrat proti Meki in poklical AUaha.
Književnost in umetnost.
* Bepertoir slovenskega gleda-lišSa Danes, v četrtek, Vošnjakova veseloigra »Svoji k svojim«, potem Cavalottija » leftejeva hči«, končno noviteta prvič Triencheva burka » V medenih dneh«. — V soboto 25. 1 predstava »Rokovnjačev«. V tej igri nastopi gg. Verovšek (Mozol), Danilo (Rajtguzen) in Danilova (Poljikova) 25iS v svojih vlogah. Pele se bodo novo vložke V. Parme in igrala ouvertura „Ro-kovnjači«.
Primorske novice.
p V Trstu je silna burja, kakršne že več let ni bilo. Promet na morju je jako | otežkočen. Tudi več oseb je vrgia ob tla, VBled česar so nekatere precei poškodovane.
p Zaprli so v Gorici Franca Noč iz Radovljice, ko je pijan beračil. — Tam so
zaprli tudi dijaka Vinka Senjič* iz Splita ki je prosil podpore, da bi nadaljeval pravniške študije v Gradcu.
p Ustrelil se je na ladji »Bellona" dvajsetletni vojak Jurij Kiirner. Bil se je stroge kasni.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Nesreča na tramvajski progi. Včeraj zvečer je trčil en motorni voz dunajske mestne cestne železnica z nekim drugim vozom, ki je bil napolnjen z ljudmi. Vsled močnega sunka so bile tri OBebe vržene iz voza na tratoir in so težko ranjene. — Grofica Štefanija L o -n y a y je sklenila, kot protest proti kraljevemu darovanju vseh nepremičnin narodu, tožiti belg. kralja za kraljičino dedščino. Ake se dokaže skupnost posestev njenih kraljevih starišev, bo dobila grtfica delež 15 milijonov. — Umrl je na Dunaju zdravnik dr. C 1 a r , ki je bil mnogo let zdravnik v Gleichenbergu. — Uvoz laškeg» vina I. 1903 v Avstrijo je zn»š*l 1,204 648 me-terakih stotov napram 673 639 met. stotov let» 1902, torej skoro za polovico več. — Stavkajo pekovski pomočnik i v Tarnovu — Sneženi zameti v Bosni. Iz Sarajeva se poroča, da trpi cela dežela radi velikih sneženih žametov, posebno pa zahodni del dežele, kjer je poštni promet nemogoč. Tudi nadiorovalno potovanje, katero ie nameraval napraviti novi deželni šef pl. Albori v okraje, je moralo izostati.
Telefonska in brzojavna poročila.
Pravda proti dr. Potočnjaku.
—v— Zagreb, 21. jan. Predzadnji „Obzor" in „Agr. Tagblatt" sta bila zaplenjena zaradi poročila o Po-točnjakovi pravdi. To je nekaka demonstracija drž. pravdnika Gjuri-čica proti sodišču. To je namreč, kakor že povedano, odklonilo zahtevo drž. pravdnika, naj se iz tajne seje odstranijo časnikarji, da se ne objavi poraz obtožbe; pač pa je sodišče zahtevalo, da se ne poroča o politični strani tajne obravnave. Tega opomina so se časnikarji tudi držali, toda drž. pravdnik je zaplenil poročilo v „Obzoru" in „Agr. Tagblattu". Oba lista se pritožita ter zahtevata, naj se premesti drž. pravd-dika, ki je še Khuenove dobe. Značilno je, da je Gjuričič takoj po nastopu sek. načelnika dr. Šumanovica temu telefoniral: „ Prosim udano, kaj naj danes zaplenim ?" Sumanovič je odgovoril: „Ne nadlegujte me s takimi vprašanji. Kaj zaplenite, to je Vaša stvar!" To je istina.
— v— Zagreb, 21. jan. Dr. Potočnjak in njegov zastopnik zahtevata, naj se prečita kazenska ovadba Potoe-njakova zaradi nezakonitostij pri preiskavi. Sodišče to odkloni. Obtoženec Korač izpove, da je šele decembra prišel v Pešto, brošura proti banu pa je izšla že novembra: odgovoren pa je za članke v „0rveni svobodi". Zagovornik ugovarja, da bi se zaprisegel priča Ranko Milic, ker je kot tiskar sokriv in sovražen obtožencema. Sodišče sklene, da se Milic ne zapriseže. Milic izpove, da je brošura izšla decembra. Predsednik pravi, da to ni res, ker je brošura izšla v novembru. Začudenje med občinstvom. Zagovornik želi, da je tu tudi objektivna, ne samo subjektivna krivda. Predsednik temu ugovarja.
Nemiri na Hrvatskem.
—v— Zagreb, 21. jan. V občinah belovarskega okraja je šc vedno upor kmetov proti uradnikom občinskega imetja. Doslej je bilo le malo spopadov, ker orožniki še vedno čakajo. Značilno za razmere pa je, da deželna uprava prikrajšuje opravičene kmete na korist nekaterih mažaron-skih dostojanstvenikov. Nadžupan pl. Kukuljevič in nekaj drugih mažaro-nov so udeleženi pri premogokopu v Izojstvu; slabega premoga pa noče nihče kupovati. Ta premog za drag denar kupuje uprava ter ga kmetom usiljuje mesto lesa. To je eden raznih vzrokov, ki so povzročili nemire.

Dunaj, 21. jan. Cesar bo meseca februarija odpotoval za dva tedna v Budimpešto.
Dunaj, 21. jan. V plenarni seji avstrijske delegacije je danes odgovarjal vnanji minister grof Goluchowski na več interpelacij delegata Biankinija ter ugovarjal očitanju, da avstro • ogrska oblastva ne varujejo koristi naših državljanov na tujem. Naglašal je, da je angleška vlada izdatno odškodovala naše državljane; ti so bili izgnani med bur-sko vojsko iz Trans vala. Odškodnine za naše državljane, ki so ostali v Južni Afriki, pa so bile določene v sporazumu z avstrijskim konzulatom, ki je storil svojo dolžnost. Sedaj ni povoda, da bi ministrstvo posredovalo pri angleški vladi.
Dunaj, 21. jan. Nemške stranke vedno hrupnejše nastopajo proti odloku vojnega ministra glede učenja in rabe polkovnih jezikov. Sklican bo izvrševalni odbor nemških strank.
Duiiiij, 21. januarja. Avstrijska delegacija je danes imela plenarno sejo. Delegat Verczegnasi je govoril za laško vseučilišče in ugovarjal preložitvi laških vseučiliških kurzov iz Inomosta na Dunaj.
Dunaj, 21. januarja. Vest, da se laški vseučiliški kurzi premeste iz Inomosta na Dunaj, listi preklicujejo.
Dunaj, 21. jan. Zdravje nadvojvode Otona se je obrnilo nekoliko na bolje. Danes se je že lahko peljal na sprehod.
—v— Zagreb, 21. jan. Dr. Bresz-tyenskemu se je obrnilo na bolje.
Zagreb,. 21. jan. Govori se, da se Boris Sarafov na potu v Belgrad za en dan ustavi v Zagrebu.
Dubrovnik, 21. jan. V tukajšnjem hotelu „lmperial" so najete sobe za nadvojvodo Otona od 24. t. m. dalje.
Varažclin, 21. jan. Ponoči sta hotela krčmarico Antonijo Lovrek v Va-raždinu zadaviti dva zlikovca. Klice na pomoč je čul zdravnik dr. Stankovič, ki je udri v hišo. Napadalca sta pobegnila.
Petrograd, 21. jan. Poroča se, da je mir zagotovljen za dalj časa.
Petrograd, 21. jan. Včeraj je v Vladivostoku zgorelo operetno gledališče in neko stransko poslopje. Človeških žrtev ni.
Nitra, 21. jan. Pred tukajšnjim sodiščem se je pričela obravnava proti slovaškemu poslancu Veselovskemu, katerega dolže, da je agitiral proti Ogrski, dočim je samo govoril o uvedenju slovaškega jezika v šole na Slovaškem.
Berolin, 21. jan. Čuje se, da je ruska diplomacija podala nove predloge Japonski. To bo dalo povod, da se bodo pogajanja raztegnila na več tednov. Za sedaj se ni bati vojske. Rusija skuša na vsak način vojsko preprečiti in upa, da jo bo Japonska v tem oziru podpirala.
MeteorologlČno porodilo.
Višina nad morjem 3C6'2m, srednji zrafni tlak 7360mm
1 a Čas opa-q zovanja 1	Stanja barometra. T mm.	Temp«-ratara „ po i C«l.ljii	VetroTi.	Nebo	g ■s . ; g •S-, a ri n > j >
20| 9. z več.	741'3	0-4	brezvetr. | obl.		I
„. 1 7. zjutr. 1 2. popol.	739 1 738 2	11 29	sl. jzah, sr. jug	obl. rt	08
Srednja včerajšnja temperatura —0 2', normale —2 3*
Zahvala.
42 1-1
Povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta
dr. Ignacija Pavlič-a
nam je doSlo od vseh strani toliko nas tako tolalilnih dokazov ljubezni polnega sočutja, da nam srce narekuje prijetno dolžnost, izreči tem potom vsem in vsakomur svojo najtoplejšo zalivalo. Vsi sloji prebivalstva, vsa zastopstva ;n društva v okraju so na tako ginljiv način delili z nami bolest ob nenadomestni izgubi, in pripomogli, da se je pogreb izvrSil na tako impozanten način, da nam ni mogoče navajati tu vseh po imenu. Kratko: zahvaljujemo se vsem, vsem prav iz srca. Litija, 20. januarja 1904.
Rodbina Pavlic.
796 100-63
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z reč ko HOO podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
gi. 2.60 tovarna za ure ln Izvozna trgovina
i vsuko —'---
pisni. jam.
Zu vtuk0 Most St. 520, Češko.
m
Gospodična,
katera bi bila tudi sama zmožna voditi trgovino z manufakturn. blagom
sprejme se takoj v službo!
Več o tem pove upravništvo .Slovenca". 30 11
Ernest Iiammerschmidt=a nasledniki
Madile,Wutscher&C£
trgovina železnin in kovin, Ljubljenca, Ualua^crjei* trg 6. (j
Velika izbira
kuhinjske posode, nožev, vilic in sploh v gospodinjstvo spada-jocih predmetov
1538 12-8
Trgovski pomočnik
spreten prodajalec, slovenskega in nemškega jezika zmožen,
5e Sprejme tol<ej
v tukajšnjo špecerijsko in delikatesno trgovino.
Ponudba naj ee pcšhe pod »Sotrudnik 300" na upravništvo trga lista. 95 3—3
Izgubil
se je v Borovnici — vasi Brezovici
> siv pes, >
srednje velikosti, ki sliši na ime »sultan.. Pogreša se že tri tedne. Najditelj se prosi, da ga odpošlje v Brezovico, posta Borovnica, na ime Jože Turšid, kjer dobi nagrado in povrnjene troške.	103 1 — 1
Karol Rebek
s od c. kr. vlade ipotrjeni zastopnik jj
„Proge Rudeče Zvezde"
Ljubljana, Kolodvorske ulice 41r
od južnega kolodvora druga ===== hiša na desno. =====
Najkrajša, najceneja
in najboljša vožnja v
Ameriko
je na brzoparnikih te linije
Potniki bodo edino pri meni brezplačno zdravniško preiskani,
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem dobiti je v moji pisarni, Kolo-	Dphplr
(lvnvakA 11 lipo it<>v 11.	35 3 HllI UI llvI/vIVt
Vabilo
na
občni zbor
„ društva za zgradbo zavetišča in odgojevališča v Ljubljani",
105	kateri se bode vršil
v četrtek, dne 28. januarja t. 1.
ob 6. uri zvečer
v telovadnici „Mestne deške sedem-razrednice na Cojzovem grabnu
po sledečem redu:
1.	računsko poročilo odborovo,
2.	volitev 14 odbornikov, 2 pregledo-valcev in 3 razsodnikov,
3.	slučajnofcti.
Odbor.
Stanovanje
s tremi velikimi sobami, veliko kuhinjr, hod nikom, kletjo in drugimi stranskimi prottori so odda za februarski termin 97 2-2 Več se poizve v upravništvu tega lista.
Več knapov
posebno kopačev (hajerjev,), za premogokop na Dolenjskem
vsprejiae ugodno takoj Josip Pavlin v Ljubljani, Marijin trg 1.

r Krasne pesmi za vsako " slovensko družino. £ *
V mladem jutru.
Pesmi. — Silvin Sardenko.
Cena broširani knjigi 1 K 50 Ji, vezani 2 K 20 h.
Prodaja jih: Upravništvo „Dom in Sveta" v Marijanišču, Katol. Bukvama in Ničmanova prodajalna v —
Ljubljani.
te _ t _ 10-4


Poskusite
pristni rastlinski
liker
,Florian*
Varstvena znamka.
Po okusu in zdravem učinku prvak likeijev.
Ogreva*in oživlja tel6, liudi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
i Edmund KavCič v Ljubljani.
Vzorci se rado vol j no dajejo
brezplačno. 1741 15
1728
K«ntZ, Ljubljana
11	priporoča
pristni rženi Krti!}, mefen in črn.
Ta izdelek si je zbok prijetnega okusa in sočnosti pridobil priznanje vseh slojev prebivalstva. Dosegel je z ostalimi izdelki te tovarne najvišjo odliko:
častni križ z zlato svetinjo in diplomo
na mej narodni razstavi živil v Bordeaux-u.
Prodajajo se lilebci in štruce po 40 in 20 vin.
Naročila z dežele se izvršujejo najtočnejše.
Največja izbera najfinejšega luksus-peciva biškotov in prepečenca.
«S>
Vsak dan zadnje sveže pecivo ob pol 6. uri zvečer.
Dvanajst filijalk in
prodajaln.
Higijenični prevozni vozovi za kruh in drugo pecivo.
-t L'„,„1,jV„ Tiolr.rn.« v T.inhlUni.