Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Po poitl prejemali:
za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta četrt »
mesec
13 » — ! 6 »50» 2 » 20 »
V upravnlštvu prejemati:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1 » 70 »
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In inserate sprejema upravnlitvo V
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkib ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 35,
V Ljubljani, v petek, 13. februvarija 1903.
Letnik XXXI.
Carinski farif.
(Gospodarski položaj posestnikov v Avstriji sedaj in v bodoče vsled novih carinskih tarif ot Nemčije.
II. Kako Amerika izpodriva naš iivoi.
In tu se mora zadeva razmotrivati le iz velikega državnoskupnega ozira. Že sedaj pogostoma naši kmetski gospodarji ne ved6, kam z blagom. Že danes je cena živini, primeroma s stroški, komaj za silo, a velika nevarnost nam preti prav po v Nemčiji že sprejetem carinskem tarifu. Če ta obvelja, zaprta nam bo pot v Nemčijo, ki je največji kupec naše živine, in tu nastane vprašanje : Kam potem z živino?
Z ogromnimi troški se obnavljajo v i -n o g r a d i, koliko novih dolgov Be je pri tem obnovljenju vknjižilo! Vse te dolgove treba obrestovati in tudi misliti na amortizacijo ; saj vinograd ne bo obnovljen za stoletja, in treba ga bo po preteku nekaj desetletij zopet prenoviti. Že sedaj gre trda za prodajo vina, kaj bo, ko bodo vsi vinogradi, osobito po Ogrskem, obnovljeni ? Kam bomo šli z vinom ?
Že sedaj je znano, da pridelovati žito se ne splača. Res je, da v interesu ljudskega gospodarstva državne vlade gledajo na to, da je kruh kolikor mogoče po ceni, toda tudi v tem oziru mora biti gotova meja, katere ne sme pustiti prekoračiti modra državna vlada, ker če obvelja na eni strani, da naj bo glavni živež za ljudstvo poceni, mora na drugi strani pridelovalec žita propasti. Zato bo tudi naši kmetovalci omejili pridelovanje žita in se poprijeli pridelovanja krmskih rastlin za živinorejo. Kaj pa potem, ko bo vsled naravnost naš izvoz vni-čujožih carinskih tarilov v Nemčiji nemogoče tudi iz živinoreje kaj prida pridobiti ?
Rekel sem, da našemu kmetijstvu preti nevarnost osobito po carinskem tarifu sklenjenem v nemškem državnem zboru!"
Pred vsem je potrebno, da poznamo, v kakem razmerju je izvoz avstrijskega blaga v Nemčijo, oziroma v koliko je ona navezana na nas z ozirom na blago, katero ona prodaja nam.
V Nemčijo smo 1. 1900. prodali raznega blaga za 7 2 4 milijonov mark. Naj tu navedemo nekatere večje postavke; žita za 102 milijona mark, lesa za 117 milijonov mark, živine za 54 milijonov mark, pridelkov iz živinoreje (maslo, sir, meso, maBt, kožo) za 60 milijonov mark.
Nasprotno pa smo dobili mi iz Nemčije blaga za 510 milijonov mark. Torej znaša naš izvoz tje več za 214 milijonov mark. To kaže, da Nemčija ni vezana na nas. To pa sledi še bolj jasno iz nadaljnih številk.
Nemčija je v letu 1900 sploh iz Evrope dobila oziroma kupila blaga za 3581 milijonov mark. I z v o z i I a pa je v tem letu v razne evropske države sploh blaga za 3560 milijonov mark, od tega je izvozila k nam blaga, kakor že navedeno, le za 510 milijonov mark, torej le 7. d e 1 svojega izvoza.
Važno pa je za naš študij, da vemo, koliko izvaža Nemčija svojih pridelkov v Ameriko, in koliko blaga kupi od tam.
Nemčija je v 1. 1900. izvozila blaga v Ameriko za 698 milijonov mark, od Amerike pa prejela oziroma kupila blaga za 15 7 4 milijonov mark! To da misliti !
Le žita je došlo iz Amerike v Nemčijo za 874 milijonov mark, kož za 224 milijonov mark in bombaže za 439 milijonov mark.
Posebno upoštevanja vredno je pa to, da je znašal izvoz Amerike v Nemčijo leta 1890., torej pred 10 leti, le 761 milijonov mark, ter je od leta do leta rastel: I. 1891. za 845 mil. m., 1.1896. 947 mil. m., 1.1898. že 1312 mil. m., tako torej, da je izvoz Amerike v Nemčijo narasel od 761 mili j. na 1574 milijonov mark!
Kako nevarna je Amerika za nas s svojim žitom, kažejo sledeči podatki.
L. 1890. je prišlo v Nemčijo pSenice iz Avstrije 1,111.831 kvintalov, iz Amerike 519.884 kvintalov. L. 1900. pa je prišlo v Nemčijo pšenice iz Avstrije 74.515 kvintalov, iz Amerike 7,103.179 kvintalov.
Fr. Povže.
Državni zbor.
Dunaj, 12. svečana.
Vojna predloga.
Včeraj sem že poročal, da je vojni odsek z 18 proti 14 glasovom sprejel novi vojni zakon, ki za tekoče leto določa 125 000 vojaških novincev za stalno armado in mornarico ter 14 500 novincev za dežel, brambo. Minister za deželno brambo grof Welsers-heimb je z raznimi obljubami skušal dobiti večino. Najprvo je obljubil, da Be nadomestna reserva ne pokliče v stalno službo. Po vladnem načrtu bi moralo 6000 mož iz nadomestne rezerve v Blužbo.
Ta koncesija pa ni omajala večine proti zakonu. Vedno je bilo 17 članov proti predlogi, a le 15 za predlogo, 4 člani so bili odsotni. Nemška ljudska stranka je vladi po-mogla iz zadrege. Radovedni smo, katere nove koncesije so dobili Nemci na Štajerskem in Koroškem.
»Slovanska zveza« je imela dve seji, v katerih je bil daljši razgovor, kako naj glasujeta njena dva člana v vojnem odseku, dr. P 1 o j in Pogačnik. Bila so v klubu različna mnenja. Večina je ostro kritikovala sedanjo vlado, ki v gospodarskem, političnem m kulturnem pogledu zanemarja južne dežele, osobito pa prezira narodne zahteve Slovencev in Hrvatov. S tem goji vlada, tako so mnogi naglašali, italijansko in nemško irre-dento, ki je največja nevarnost za Jugoslovane. Drugi so zopet ugovarjali in naglašali, da je vojna predloga, oziroma pomnožitev vojaških novincev nujno potrebna, da je vlada obljubila pomiloščenje vojaških beguncev v Ameriki in Avstraliji in da ko-nečno vlada s § 14 uveljavi vojni zakon, ako ga zbornica odkloni. Konečno je klub z enim glssom večine sklenil, da morata oba člana vojnega odseka glasovati proti predlogi.
Klub je sicer sklenil tajnost; ker pa že dunajski časniki poročajo te »tajnosti", zato mi jih ni treba zamolčati »Slovenčovim« bravcem. Tajnost obravnav in sklepov v klubih in odsekih ima namreč ta znak, da jo obesijo na veliki zvon oni poslanci, ki so v prijateljskih razmerah z raznimi zveda-
vimi časnikarji. Drugo branje vojnega za kona pride morda že v torek v zbornici na vrsto, ako bode jutri končano prvo branje tiskovnega zakona.
Konverzija avstrijske rente.
Ze včeraj je finančni minister dr. vitez B o h m v proračunskem odseku dal razumeti, da se konverzija izvrši na 4% in da misli le na nadomestno ali dopolnilno rento po 3 75 °/0 kot nov srednji tip mej 4 odstotno in 3 5 odstotno. To dopolnilno rento bi potreboval v slučaju, ko bi bilo treba izplačati večje svote sedanje 4-2 odstotne, konvertirane rente. Torej starim upnikom bi se ne ponudila nova 3 75 odstotna renta, marveč le novim v slučaju označene potrebe.
Poljaki bo že v odseku priporočali nižjo obrestno mero.
Posl. P o v š e je v odseku priporočal 4 % kot novo obrestno mero, ker je ta konverzija mogoča brez večjih ovir in troškov; zato je zagovarjal predlog, naj se v 1 paragrafu izpusti beseda »najvišje« po ker bi se dalo s tem linančni upravi pooblastilo, da more določiti tudi nižjo obrestno mero. Posl. P o v š e je dalje v odseku priporoča), da se znižajo zamudne obresti pri davkih in pristojbinah, ki še vedno znašajo 5 %, kar jo naravnost krivično, osobito pa pri državnih posojilih vsled uim in drugih nesreč.
Finančni minister je obljubil, da se to zgodi. Zbornica je danes tudi sprejela do-tično resolucijo.
Zbornica je danes v drugem in tretjem branju sprejela načrt zakona glede konverzije, toda z bistveno premembo vladne predloge.
Dr. Kramaf je namreč v daljšem govoru dokazoval, da ima Avstrija sama v zakonu z dne 24. decembra 1867 jasno določeno pravico do rente. Avstrija je dolžnik za vseh 5026 milijonov dolga, torej tudi sama konvertuje, kakor hoče, brez ogrske kontrole. Ogri so se tedaj obvezali, da stalno na leto plačujejo 28,188.000 goldinarjev kot obresti. Te morejo pač kapitalizovati ter Avstriji poplačati dolg, toda do dobička pri
LISTEK.
Slovaška omladina.
Novela. — Spisal Svetozar Hurban Vajansky.
Poslovenil V. P.
(Dalje.)
Igra je končala z nepričakovanim uspehom. Štefan, glavni junak cele igre, je očaral vse občinstvo s svojo igralno spretnostjo. Njegovi stariši sicer niso bili navzoči, pa so bili navzoči drugi udje v družino spadajoči. Ti so takorekoč napadli starega Andreja, naj odloži jezo.
Led je bil prelomljen. Doroteja Be je napravila v praznično obleko, vzela starega Janeza ter šla k Ravnemu. Našla je starega samca samega.
»Aj, aj, kako imeniten obisk«, šalil se jo Ravny.
»To je zabojček mojega sina, vzemi ga, Janez!« Hlapec je prijel zabojček na mogočna ramena. »Pa mene niti ne vprašate, mamica, če dovolim?«
Oprostite, gospod Ravny; imam starejše pravice! Pa kje je moj Štefan?«
»Izgubil se je, draga mamica, izgubil!«

»Vsaj se vrne, morda ga dočakam! Zdaj mi več ne uleti divji golob, ko sem ie Bpodila krvoločnega jastreba!«
»Slišal sem, slišal o lepem prizoru z Lutym! Pa kaj poreče k temu vaš Andrej ?*
»Molči pa dela svoje, kakor bi bilo pred semnjem. I gospod župnik so ga poklicali. Morala sta se lepo poravnati, ker je prišel domov dobre volje, sam smeh. Napil se je potem, in sioer čez mero, kar se pri njem le redkokrat zgodi«.
Tu se je slišal vesel govor za vratmi. Dijaki so prihrumeli. Štefan videč svojo mater, je poskočil, veselo zavpil, stisnil jo v naročje in poljuboval njeno zgubančeno lice.
»Ti, malopridnež, ti!« jezila se je sta-rica, pa v očeh so se ji svetile iskrice dolgo nepoznane radosti; »tako vbogaš očeta pa mater ? Cele dolge dni je v rojstnem mestu, pa hodi okoli očetovske hiše kakor grešnik!«
Štefan je zakril z roko njene ustnice. Dijaki bo bili ginjeni pri onem lepem prizoru. Podajali so roke čili starici in vsak je imel zanjo prijazno besedo.
Štefan je šel z materjo v očetovsko hišo. Očeta so dobili počivajočega na klopi
na dvorišču. Mračil se je, pušil, kakor bi hotel celo hišo sežgati, in pljuval, kakor bi mu kdo plačal zato. Štefan je stopil pred njega, odkril se in mu položil roko na ramo .... Konečno je obrnil Andrej obraz k sinu in se zasmejal. Oči so se mu pri tem čudnem nasmehu nekoliko orosile. oin je objel starčka.
»Neumnosti, neumnosti«, mrmral je An drej; »noriš li ? Kaj pa delaš ! Stara ? pri-nesi gnjati!«
»/idaj je že dobro«, vzdihnila je srečna Doroteja, katera se je krčila kakor miška v kuhinjskih durih ter opazovala vsak gibljej svojih najljubših ljudij. V kuhinji ji je vse iz rok padalo. Pri rezanju gnjati se je vre-zala v prst — konečno je pustila i krožnik na tla. Oni krasni krožnik z rudečo rožo, ki ga je imela od svatbe.
KralovBky je bil ves srečen, ker sta se pomirila oče in sin. Dijaki so priredili vesele večerno zabavo, privlekli i starega Bogatega, napijali —; nazadnje je prišel v pogovor i »slovaški narod«, »narodni moijel« Andrej ni vedel, kako je splaval v tako deroči tok. Čutil se je v njem kakor doma. Mej mladeniči je pozabil vse svoje pičlo
madžarsko znanje. Začel je pripoznavati, da je Zavodje »naše« starodavno mesto (najprej je rekel le »naše«, v daljšem pogovoru je prišel i na besedo »slovaško«), da je imelo nekdaj predpravico ne plačati mitnine, pa te predpravice so bile Blovaški spisane
--I cehovna pravila, katera so mu bila
Bveta, ao bila slovaški spisana.
»Pa kdo je odpravil ona pravila ?« vprašal je šaljivi Lacko. »Morda panslavisti ?«
»Zares, zares, zdaj hoče biti VBak ne-douk mojster, pomočniki ne poznajo navad in starih šeg! Rokodelstvo hodi račja pota! Vse staro in dobro uničuje novi red !«
»Nered, nered, ljubi oče«, opomnil je Štefan.
Mladi ljudje so začeli peti Btare, dobre pesmi . . . Oni zvoki so vzbujali v starem Andreju stare spomine. Prišedši domov, udaril se je stari krznar v čelo. »Kaj so naredili iz mene oni splašeni dijaki? Vsaj se komaj spoznavam 1 Pa nič no stori, vsaj to pozabim čez noči«
Pa vendar ni pozabil. Seme je bilo vse-jano in začelo kliti.	(Dalje prih.)
/
o/
konveriiji nimajo najmanjše pravioe. Ogri pa bi sedaj radi kapitalizovali svoj letni prispevek na podlagi stare obrestne mere 5 odstotkov, da bi si na dolga prihranili okoli 200 milijonov.
Oovornik zato predlaga, naj se v zakonu določi, da sme avstrijski finančni minister konvertovati vseh 5026 milijonov, in ne le 3620, kakor zakon določa. Dalje predlaga, da se konverzija izvrši s 4 odstotki in torej izpusti beseda »najvišje«. Govornik ostro prijema nemško ljudsko stranko, ki je na javnost radikalna, v zbornici pa vedno vladi pokorna; dalje svari vlado, naj se pri konverziji ogiblje borznih špekulantov.
Dr. Menger in dr. Derschatta sta predlagala, naj se določi 4odstotna obrestna mera, vendar pa ne naroča vladi, da mora konvertovati vseb 5026 miliionov, marveč naj se iz zakona izpusti sploh vsaka določena svota.
Jako spretno je ta predlog zagovarjal baron Morse y, podpiral ga je tudi Stro-bach.
Dr. vitez Starzinski je v imenu poljskih poslancev zopet priporočal nižjo obrestno mero. Toda za ta predlog je glasovalo la 41 poslancev. Zibcruica ]e z ogromno večino sprejela predlog, da se iz zakona izloči vsaka sveta, torej vladi dovoli konverzija vseh 5026 milijonov in tako varuje pravno stališče Avstrije proti Ogrom, ki tudi tukaj iščejo dobička na škodo Avstrije. Dalje je obveljal predlog, da se konverzija izvrši na 4 odst., torej obresti znižajo za 0*2 odstotka.
Jutri pride na vrsto vladni načrt novega tiskovnega zakona.
Pritožbe lekarnarjev.
Nad 40 let so upravna cblastva tako tolmačila zakon, da ao brez razpisa dovoljevala koncesije za lekarne dedičem ali kupcem. Upravno sodišče pa je dn3 17. novembra 1902 nepričakovano razsodilo, da mora upravna oblast tudi pravnemu dediču lekarno odreči konoesijo. Ta razsodba je napravila največje začudenje in razburjenost mej lekarnarji. To pa je tudi naravno, ker a to razsodto morejo biti sedanji lastniki lekarn jat\o oškodovani. Ako hoče n. pr. lastnik lekarno prodati, mora jo dati mnogo ceneje ali je Bploh ne proda, ker kupec ne ve, ali mu ostane stara koncesija ali mu jo upravna oblaBt kratkomalo odreče. Vsled tega so češki poslanci po tovarišu K u 1 p u vložili predlog z načrtom zakona, da naj bi §§ 55. in 56. zakona z dn6 15. sušca 1883, št. 39, veljala za vse do 17. novembra 1902 ustanovljene, na osebe se glaseče lekarne. To se pravi: Ako pride povodom smrti zadnjega lastnika ali po pogodbi mej živečimi lekarna v druge roke, ni treba razpisa in novemu laBtniku se ne odpove konces ja, ako ima zakonito usposobljenost in upravna oblast nima proti njemu pomislekov.
S tem vprašanjem se je včeraj bavil zdravstveni odsek ter izvolil pododsek 7 članov, ki naj vse potrebno ukrene, da vlada odobri ta načrt in predloži tudi načrt državnega zakona proti kužnim boleznim ter načrt zakona v varstvo norcev v norišnicah Kakor znano, v norišnico je mogoče hitro priti, a iz norišnice jako težko.
Makedonija.
Kakor kaže, bi utegnilo priti najprej do boja med Turčijo in Bolgarijo. Turčija ima zdaj v Makedoniji okoli 100 000 mož, in po mobilizaciji drinopoljskega in monastirskega voja naraste njena vojna moč na 240.000, Ko so prišle te vesti v javnost, jih je turška vlada najprej tajila, a njih resničnost se potrjuje. V sultanovej palači se vrše neprestano posvetovanja generalov.
Prva je bila vznemirjena Bolgarija. Dne 9. t. m. se je obrnila Bolgarija do vseh velevlasti s protestom proti turški mobilizaciji ter navaja tudi dokaze, da turško vladno izvestje, ki taji mobilizacijo, ni bilo resnično. Posebno mobilizacijo drinopoljskega voja imenuje Bolgarija naravnost naperjeno proti sebi. Bolgarija ne želi vojske, kajti tudi Če bi zmagala v boju, bi bila finančno uničena.
Vendar Bolgarija sama ne veruje, da bi ta njen protest imel kaj uspeha, ker je sklenila, da tudi ona mobilizira del
svoje armade in sicer vojso fijski in plovdivski. Hkrati je vojni minister odredil, da se pospeši novačenje.
Ti dogodki so naravno naredili veliki vtis na druge države. Srbija premišljuje, kaj ji je storiti. Ako pride do vojske, hotela bo imeti vsekako tudi svoj delež v Makedoniji.
Italija intrigira v Albaniji. Že prej je z znano poštno zadevo vtihotapila svoje ljudi v Albanijo. Njeni agentje so tudi največ zakrivili, da so se Albanci kazali tako nasprotni avstrijskim reformam. Hkrati pa gleda Italija v Tripolis. Ako bi prišlo na Balkanu do vojske, narediti hoče Italija Turčiji sitnosti v Tripolisu ter tako tudi odnesti kos pečenke.
Seveda se Anglija pri tem ne more zatajevati. Ona je turška sosedinja v Arabiji pri Adeou. Ko bi bila Turčija v stiski, bi se dal za Angleže ugrabiti kos Arabije. To bi bilo kakor nalašč!
Vse to razmišlja zdaj tudi francoska vlada. V nekaj dneh bo dala v zbornici svojo diplomatično izjavo glede stanja v Makedoniji. Vsekako bo to jako važna politična izpoved.
Najbolj interesirani velevlasti Avstrija in R u a i j a pa gledata tudi še mirno doli na Balkan, premišljujoč, kaj bi se dalo storiti.
*
* *
Dnč 2. t. m. je prišlo do boja v vasi Hište, kakih 5 ur od Monaatira. kamor je prišel nedavno ruski konzul. Iz Monastira ao poslali takoj več vojaštva v Hište. Druga bolgarska četa se je pojavila pri ohridskem jezeru. Turški uradi zahtevajo po vaej sili od ljudi, naj podpišejo, da so »reforme iz vedene«. Po nekaterih poročilih bi število
vstašev utegnilo znašati že 6000.
* *
*
Slovansko dobrodelno društvo v Peterburgu je imelo svoj občni zbor, pri katerem je gospa Bahme teva, o kateri smo že zadnjič poročali, popisovala makedonske odnošaje. V bolnišnicah je sama stregla bolgarskim begunom skupno z bolgarskimi in ruskimi usmiljenimi ae-! stremi. Pri odhodu iz Bolgarije jp dala po-| možnemu odboru v Dubrn ci 6000 levov iz i sredstev »Slov. dobrodelnega društva« zi» makedonske begunce. Goapo Bahmetevo so izvolili za častno članico »Slov. dobrodelnega društva«.
Ruski listi pišejo jako ogorčeno o tem, da so Arnavti pregnali ruske menihe z Visokih Dočanov. Pravijo, da je dolžnost Rusije, braniti zdaj na Balkanu svoj ugled in
varnost pravoslavnega prebivalstva.
* *
e
Na čelo turške vojske — 350.000 mož — ki ae zbira ob bolgarski meji, je postavljen Edhem paša. Bolgarska vlada je proglasila v mnogih okrajih obsedno stanje.
Grki so se postavili na stran Turčije. V Atenah se zbira četa prostovoljcev, ki bo šla na pomoč Turkom. V uredništvih atenskih grških listov so na razpolago vpisne pole, v katere se vpisujejo tisti, ki se nameravajo pridružiti tej »Četi prostovoljcev«.
* *
Boj na egejskem morju. Ako Turška ne bo hotela uveljaviti zahtevane reforme, bode brodovje velevlasti priplulo v egejsko morje.
Najnovejše vesti pravijo, da vsak dan pričakujejo avstrijsko vojno brodovje, da se pojavi ob maeedonskih bregovih. Druge vesti zopet trdijo, da bodeta ruska in avstrijska
mornarica blokirali Solun.
*
* *
Boji v Makedoniji mej vstaši in turškimi vojaki se že vrše posebno okolu ohridskega jezera. Mej bolniki v bolnici v Peri je devet desetin ranjenih turških vojakov, katere so ranili vstaši. Sultan je dal vsakemu ranjenemu turškemu vojaku red Medžidije V. razreda in 5 lir. Ta denar je delil ranjenim vojakom sultanov pobočnik Bekir bej ter je pri tej priliki imel govor
»proti razbojnikom — Bolgarom«.
* *
*
Časnikarji v Makedoniji.
Ruskilistiimajo že svoje posebne poročevalce v Makedoniji. V Rilu je tudi že poročevalec londonskega lista »Daily News« Ma-konalt, ki bo ondi ustanovil časnikarski poročevalski urad, da
se tako izve resnica o turških grozodejstvih.
*
* *
Pogajanja radi najnovejših reform se vrše mej Avstrijo, Rusijo in Turčijo. Nemčija in Francoska podpirata reforme, katere zahtevata Avstrija in Rusija. Nekateri listi poročajo, da se je v tem oziru
že doseglo sporazumljenjo in da dotična nota izide koncem tekočega tedna. Avstrija in Rusija sta se posebno ozirali na želje Bolgarije, a diplomati pravijo, da z reformami, katere naj bi izvršili Turčija in Bolgarija, ni noben prizadetih zadovoljen in se bo radi
tega zadeva šo naprej nevarno zamotavala.
*
Mej bolgarskimi častniki v r e in mnenje mej njimi je jako bojevito. Bolgarski vojni minister je izdal naredbo, da bodo oni častniki, ki bi podpirali makedonsko vstaško gibanje, strogo kaznovani.
T	»'
Turško oboroževanje. Iz Carigrada poročajo: V tretjem voju (Solun) bodo reformirali dva kavalerijska polka in jima dali male anatolake konje. Ta dva polka bodeta Blužila kot infanterija na konjih in bodeta imela službo v goratih krajih. Tudi nova »Nizam divizija« se ustanovi v Petriču, mej Seresom in bolgarsko mejo. Višja turška vojaška komisija ima v Carigradu neprenehoma seje. Vse tuje vojaške atašeje so obvestile njihove vlaati, naj bodo pripravljeni za slučaj vojne. Upanje, da se vzdrži mir, vedno bolj gineva.
*	<r-* •
Najnovejši položaj. Bolgarska vlada iziavlja, da ona noče boja in da bo podpirala velevlasti pri prizadevanju, da Be makedonsko vprašanje mirno reši. Pri tem ima bolgarska vlada jako siten položaj, ko; javno mnenje na Bolgarskem je vedno bolj za boj proti Turčiji. Z ozirom na vesti, da je tudi Bolgari|a pričela z mobilizacijo, nekateri uradni bolgarski listi to kar taje, drugi pa pravijo, da se je to storilo radi notranjega miru v Bolgariji. V okrajih Zofija, Plov-div in Ktlitendil je proglašeno obsedno stanje. Londonski »Standard« priobčuje jako pesimistične brzojavke iz Plovdiva. Mej dru-prim poroča ta list: Imenovanje Hussein Elandija za Tripolis in Refad Beisa za Tra-pecunt označuje sistem turške porte napram »reformam* in dokazuje, da ni pričakovati od retorm vspeha. Vojska mej Turčijo in Bolgarijo jo neizogibna. I Ker ie sultanu jasno, da bo Macedonija, tudi i ako bo na bojnem polju zmagovita, gotovo izgubljena, tedaj se utegne zgoditi, da se bodo Turki nad krščanskimi podaniki Btra-hovito osvetili.
Poroča se tudi, J a je grška vlada turški porti zaupno predlagala skupno postopanje naprambol-garskim aspi taci jam v Make-■ d o n i j i. Grška je baje celo pustila za-! htevo o aneksiji Krete, ker noče sedaj imeti nobenih komplikacij a Turčijo. Delyannis je baje ponudil turški vladi, da oboroži grške tolpe, ki naj nastopijo proti makedonskim vstašem. Turška vlada ie za sedaj to odklonila, gotovo pa je, da bo Turčija imela pomočnico v Grčiji. Tudi na Srbskem niso nič kaj prijazni namenom Bolgariie in ni nemogoče, da bo vkljub vsem srbskim tožbam o turških grozovitostih v slučaju vojnega kor.ll kta mej Turčijo in Bolgarijo, poskušala Srbija v Stari Srbiji se maščevati za Slivnico, kjer je bila Srbija v zadnji bolgarsko Brbski vojski od Bolgarov natepena. Upanje pa je, da bo že Rusija napravila — pravi redit: * *
Odbor za pospeševanje narodnih interesov naBalkanu, v katerem je izmej naših poslancev tudi dr. Ž i t n i k , je imel včeraj sejo, ter soglasno sprejel resolucijo, v kateri obžaluje sedanji žalostni položaj balkanskih naredov in izraža nado, da bodo interesirane velesile storile konec krvavemu klanju in nasilatvu proti nedolžnim osebam ter poskrbele zato, da se izvedeta člena 23. in 61. berolinske s pogodbe in prepreči revolucija v bližnji S pomladi, ki bi brezdvomno zahtevala ogromno človeških žrtev in povzročila veli kansko bedo.
*	* *
Vojaške priprave v A v s t r i-j i. Kljub temu, da vladni krogi demontirajo vesti o mobilizaciji, bo vendar došla mnogim poslancem naznanila, da vojna uprava skliče nadomestne reserviste in častnike k »vajam
na nedoločen čas«.
* « *
Pomnožitev turških vojaških stražnic na meji je odredil turški vojni minister. Število turških vojaških stražnic ob bolgarsko turški meji Be pomnoži od 130 na 270 in posadke se v njih po-dvoje.
Razprava o tiskovnem zakonu.
V današnji, 201. seji poslanske zbornice je na dnevnem redu kot prva točka prvo branje vladne predloge o preosnovi tiskovnega zakona, kot druga pa drugo branje o vojni predlogi. O določitvi dnevnega reda so se vršile včeraj mej vlado in voditelji parlamentarnih strank daljše konference. Vlada je želela, da pride na dnevni red kot prva točka poročilo vojnega odseka o vojni predlogi; ker pa to poročilo še ni bilo izgotovljeno, je vlada nameravala, da se vrši
prihodnja seja še le v torek in postavi na dnevni red vojna predloga. Proti temu so se pa po poročilu dunajskih listov s vso odločnostjo uprli aoc. demokratje ter zahtevali, da pride pred vojno predlogo na dnevni red tiskovni načrt. Za slučaj, da se tej zahtevi ne ugodi, so zapretili z obstruk-c i j o. Temu pritisku so se razun Poljakov takoj udale vse stranke, Poljaki so pa zahtevali mesto tega prvo branje proračuna. Ker pa tudi to delo še ni pripravljeno in ker bi se s tem le še bolj zavlekla razprava o vojni predlogi, so se konečno udali tudi Poljaki. Danea in v torek ae torej vrši glavna razprava o vladnem načrtu za nov tiskovni zakon, v sredo, četrtek in petek pa drugo branje vojne predloge.
Reforma hišnega davka.
Ministerski predsednik Korber in finančni minister B3hm - Bawerk sta sprejela včeraj zastopnike društev hišnih posestnikov z Nižje-Avstrijskega, Češkega in nekaterih drugih kronovin, ki so ministroma predložili prošnjo za pravično reformo hišnorazrednega davka na podlagi k večjemu 5odstotnega ob davčenja čistega dohodka iz poslopij. Obenem je deputaeija prosila, naj vlada čim preje skliče enketo v tej zadevi, h kateri naj povabi zastopnike vseh društev hišnih posestnikov. Ministerski predsednik in tudi finančni minister sta priznala potrebo reforme in obljubila tozadevno pomoč, vendar pa državna uprava težko pogreša tolikega dohodka. Konečno je finančni minister obljubil, da bo ustanovil posebni urad, ki bo vsestranski pretresal to vprašanje in pred vsem tudi iskal vire potrebnega pokritja.
Čeli i in obstrukeija.
Vodstvo mladočeške stranke v državnem zboru si izposluje skoro pri vsakem večjem strankarskem sestanku dovoljenje za »politiko proste roke.« Pri tej politiki vztraja, kako znano, tudi še sedaj, ter od slučaja do slučaja določa taktiko mladočeškega kluba. Načelno je klub sklenil obatrukcije proti Koerberjevi vladi, v zadnjem času pa je dovolil, da so se posamne vladne predloge izločile iz obstrukcije. Sedaj preostaja v tem oziru le še drugo branje vojne predloge, računski provizorij, proračun pa, kar je glavno, nagodba z Ogrsko. Posebno glede zadnje predloge so Mladočehi v precejšnji zadregi. Znano je, da je klub Bvojedobno sklenil da nagodbe nikakor ne dovoli, ako vlada ne vstreže vsem češkim zahtevam. Dokler nista odpravljeni znani jezikovni naredbi, tako dolgo vlada ne dobi nagodbe, je vo-divno geslo mladočeške politike. S tem ima klub nekako zavezane roke in politika proste roke ter ta sklep mu povzročata v resnici precej preglavice. Vlada bo namreč nagodbo v skrajnem alučaju uveljavila lahko s pomočjo § 14 in se pri tem brezdvomno ne bo ozirala na zahteve, ki jih nameravajo stranke zagovarjati povodom razprave. Škodo bi v tem alučaju trpel seveda tudi češki narod, kar bi gotovo ne pomnožilo zaupanja volivcev do kluba. Če pa nasprotno klub tudi v tem Blučaju opusti obstrukcijo, se izneveri svojemu prvotnemu sklepu in radikalci mu bodo po pravici očitali izdajstvo ter pri prihodnjih volitvah imeli v rokah dobro orožje. Mladočeški klub se torej nahaja v skrajni zadregi, iz katere bo težko našel pravo pot.
Prizori iz ogrske zbornice.
V včerajšnji seji ogrske zbornice je domobranski minister baron Fejervary igral zopet »veliko" ulogo. Po odklonitvi predloga posl. B< othyja, na) se razveljavi znani sklep o peturnih sejah, — glasovalo je zanj 48 poslancev, proti pa 151, je zbornica nadaljevala razpravo o vojni predlogi. Pri tej priliki je imel posl. Hellenbronth daljši govor o tem, v kaki bedi se nahajajo rodbine, predno stalno zapuste rodna tla in se izselijo v Ameriko. Povedal je o neki rodbini tudi, da je z zadnjimi razpoložljivimi krajcarji naročila sv. mašo za srečen odhod in se je pred odhodom udeležila. Tu je pa zaklical Fejervary: »Kaj še, popivala je!« Temu nečuvenemu mej-klicu Be je uprla opozicija ter klicala: »K redul V cerkvi se ne popiva! Minister je oddal že 56 mejklicev, a ga predsednik še ni pozval k redu!« — Brezdvomno bo tudi ta klic vzbudil mej poštenim prebivalstvom mnogo ogorčenja.
Potovanje srbske kraljeve dvojice v Krusedol ln Madjari.
Dogodki povodom dohoda kralja Aleksandra in kraljice Drage v Krušedol bo v prvi vrsti pokazali, da so se dokaj zboljsale razmere mej našo monarhijo in Srbijo in da bo kralj Aleksander kmalu prišel na obisk našega oeBarja na Dunaj, kar doslej še ni bilo lahko mogoče. Hrvatski ban Khuen-He-dervary je kraljevo dvojico v cesarjevem imenu pozdravil v Zemunu. V svojem govoru je ban mej drugim naglašal, da si šteje v posebno čast, da more pozdraviti tako vi-Boka gosta na meji avstro-ogrske monarhije. Kralj pa je na to odgovoril, da je po okol-nosti, da je cesar Franc Jožef naročil pozdraviti njega in kraljico, dobil nov dokaz
prijateljstva, ki ga goji cesar do Obrenovi-<ževe dinastije. —- Posneje je bil ban odlikovan c redom belega orla prvega razreda. To je v kratkem ves dogodek, radi katerega se pa silno razburjajo gotovi madjarski krogi Takoj t včerajšnji seji ogrske poslanske, zbornice je namreč Košutovec Sebezs inter-peliral Szella radi vBprejema kraljeve dvojice v /jemunu. V interpelaciji se vlada z vso resnostjo vprašuje, če je res ^emun na meji avstro-ogrske monarhije in če je ban pozdravil kraljevo dvojico kot zastopnik avstro ogrske monarhije. Dostojanstvo hrvatskega bana, pravi interpelant, je izključno ogrsko državno pravno in bi torej kot tak smel nastopati le kot zastopnik Ogrske. — Po mnenju košu-tovcev spada torej hrvatska izključno pod Ogrsko, ki menda že davno tvori samostojno monarhijo. Pokazalo se je pa, da ni imel Szell toliko poguma, da Košutovcem odgovori tako, kakor se jim spodobi.
V odgovoru se je namreč tudi Szell strinjal s tem nazorom in le pripomnil, da se je šlo tu le za vljudnostni čin.
Iz brzojavk.
Nove volitve za nemški državni zbor Be vrše po poročilu »Frei-sinn. /itg.« v dneh od 14. do 16. junija. — Volitev senatorja naKorsiki. Prihodnjo nedeljo se vrši na Korziki volitev enega senatorja, ker je tudi v departementu Charente Inferieure izvoljeni Combes pridr-žal si poslednje mesto. Zmagal bo zagrizen framason 73ietni Artur Rane. — Nemčija pripravlja novo kanalsko predlogo. V proračunskem odseku nemškega državnega zbora je železniški minister Budde naznanil, da pripravlja vlada novo kanalsko predlogo. — Staro-rusinski Btrankarski ihod, ki se je vršil te dni v Lvovu, je sklenil, izročiti Korberju spomenico glede odprave ga-liških jezikovnih naredeb iz leta 1860 in 1869 in ustanovitve posebnega deželn. zbora za vzhodno Galicijo. — Mandat odloži 1 je ogrski poslanec baron Harkanyi, ker je obenem podpredsednik sladorne industrijske družbe. — Slovaki pred sodiščem. »Narodnie Noviny« poročajo, da zdaj teko še tri pravde »Narodnih No-vin« in ena »Narodnega Hlasnika«. Termin Se ni določen. Tako hočejo Mažari slovaški tisk ugonobiti! — Razpust ogrske zbornice. Szellova vlada je zapretila, da razpusti zbornico, če bi obstrukcija preprečila rešitev vojne predloge.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Zopet 83 približuje čas, ko treba odpo-slati nabiralne pole za d r u ž b o a v. M o-horja družbenemu odboru v Celovec! Iskreno zato vabimo cenjene svoje rojake, drage Slovenca in Slovenke, Sirom naše slovenske domovine, a tudi vse one, ki prebivajo in si iščejo kruba izven domačih mej, da se zopet vpišejo v našo družbo!
Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej si v sveto versko kakor narodno dolžnost, biti ud tej naši družbi, ki v lepi vzajemnosti zbira pod praporom sv. Mohorja in Fortu-nata vse sloje in stanove našega naroda, ki po svojih knjigah skrbi za vsestranski duševni napredek slovenskega naroda, kateremu podaja obilo zdravega pouka in krat-kočasnega razvedrila.
Deluj torej vakdo na lo, da pristopi Mohorjevi družbi. Častite poverjenike iskreno prosimo, da zopet prevzamejo mnogokje sicer težavni, a povsod hvaležni posel nabi ranja družbenih udov. A tudi vsak ud si štej v dolžnost delati za vsestranski napredek naše družbe in ji pridobiti čim največ novih članov! Z združenimi močmi delajmo na to, da bo družba napredovala in procvi-tala i v bodoče, da bo po njej romalo tudi letošnjo jesen čim največ lepih knjig v vse kraje, koder bivajo Slovenci.
Književni dar, ki ga letos sprejmejo čč. Mohorjani in ki je naznanjen v zadnjem »Koledarju«, je sledeči:
1.	»Zgodbe sv. pisma". X. snopič. — S tem snopičem se prične novi zakon. G. dr. K r e k , ki je za f dr. Lampe-tom tako lepo zaključil stari zakon, nadaljuje tudi novi zakon in temeljito v prekrasnem jeziku razlaga novi zakon. Temu snopiču, ki ga krasi mnogo lepih slik, bo dodana tudi lepa naslovna podoba v barvah in velik zemljevid svete dežele.	;
2.	s Pamet in vera«, 2. snopič. — G. župnik Seigerschmied nadaljuje svoje delo, katerega I. zvezek je naSel mnogo priznanja. Poljudno razpravlja razna važna poglavja naše sv. vere in jih dokazuje ter pojasnjuje zlasti z mnogimi zgledi.
3 „V Kelmorajn«. Spomini s pota. — To bo prav zanimiva knjiga. Pisatelj, g. kanonik dr. A. K a r 1 i n , nas namreč vodi na nekdaj slavno in tudi pri Slovencih dobro znano božjo pot v „Kelmo-rajn", t. j. Koln am Rhein. Knjigo bo dičilo mnogo lepih podob.
4. »Domači vrtnar«. G. profesor J. Koprivnik je bpisal lepo poučno knjigo o vrtnarstvu, ki bo gotovo dobro služila našim gospodarjem in gospodinjam.
i 5. »Slovenske večernice".
55. zvezek, in
6. .Koledar za leto 1904 ". Ti knjigi izideta v znani ie priljubljeni obliki. Obsegali bodeta razne povesti znanih naših sotrudnikov, poučno berilo itd.
To je torej letošnji naš književni dar. Knjige bodo gotovo zadovoljile vsakogar in zato iskreno vabimo, da se Čim največ udov vpiše v družbo.
Nabiralne p o 1 e z d e n a r i e m naj se odboru dopošiljajo do dne 5. marca. Maogo truda, sitnostij in nepotrebnih troškov provzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času ud-nine!
Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (dve kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s ko-lekom, delo i. t d. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!«
V Celovcu, dne 10 svečana 1903. _Odbor.
| Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. februvarija.
Osebna vest. Okrajnim glavarjem v Nižji Avstriji je imenovan namestniški tajnik na Dunaju g. Filip baron W i n k 1 e r , sin bivšega kranjskega deželnega predsednika g. Andreja barona "VVinklerja.
Imenovana je za učiteljico v Hortah v koperskem okraju gospodična Marija K o m a č.
Umrl je v Št. Martinu na Krasu umi-rovljeni kurat č. g. Ivan F e r f o g 1 i a.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem ima v četrtek dne 19. februvarija 1903 v Celovcu v dvorani katol. rokodelskih pomočnikov ob 2. uri popoldne bvoj 13. letni občni z b o r z naslednjim vsporedom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih doneskov. 4. Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov. 5. Razne razprave, predlogi in nasveti.
Cerkvene slovesnosti ob 251etnioi papeža Leona XIII. se po odredbi ljubljanskega „Škof. ista" preneso na 8. marca. Zato izostanejo slovesnosti v ljubljanski škofiji lani določeoe na 22. febr. 1903. To smo posneli iz najnovejše številke »Škofijskega lista«, ki se razpošlje prve dni prihodnjega tedna.
Duhovske zadeve na Koroškem.
Gosp. Janez Loigge ostane kot kaplan v Št. Ilji; v Borovlje pride kaplan Janez Arnuš iz Šmohorja; v Šonohor pride o. Benedikt Ivens, olivetanec in Tan-zenberga. — Romanja v Rim ob papeževi 2 5 1 e t n i c i sa udeležijo iz te škcfue sledeči gg. duhovniki: Valent. Limpl, župnik' v čanjčah; Ivan Ilornbook, prefokt v Marijanišču; B. Gusger, kaplan v ; Milštatu: o. Beno Plimičer. benediktinec. — Č. g. L a m b. E h r 1 i c h , ki je na vseučilišču v Inomostu napravil že tri strogo izpite, nadaljuje svoje nauke v Rimu v kolegiju »del Anima«. — Nevarno obolel je čast. g. župnik Volbenk Sera j n i k takoj po inštalaciji. Cela leva stran pljuč je vneta, a hvala Bogu, nevarnost je že minula.
Županom širne občine Trebeljevo je bil izvoljen dne 10. febr. t. 1. že v četrtič velepoštovani g. Jožef Gale, posestnik na Ravnembrdu; svetovalci pa: Anton Oma-hen iz Prežganja, Anton Marolt iz Janč in Janez Benegobja iz Štange, vsi vrli katoliški možje.
—	V Vevčah bo prihodnjo nedeljo predaval g. dr E v. L a m p č.
—	Ic rodbinskega življenja. Marijana Leve, posestnikova žena v Tomačevem št. 3, je zapustila svojega moža in Sla z otroci na svoj očetov dom v Obrije št. 11 obč. Moste. Dne 11. t. m. je prišel mož za njo in je zahteval, da mu izroči otroke, mestu tega pa so ga ona in bratje prijeli, zvezali z vrvjo, ga vrgli na tla, in hodili po njem in ga tako stepli, da ima po životu več poSkodeb in so ga morali prepeljati v bolnico.
—	Nova posojilnica se je ustanovila na Vidmu ob Savi.
—	Električna razsvetljava v Idriji je sedaj gotova stvar. G. Kogovšek oddal je že vsa dela neki tvrdki v Gradcu ter se bode z inštaliranjem po zasebnih hišah v kratkem pričelo.
—	Okradeni cigan. Da bi bili cigani okradeni, to se menda jako redkokrat zgodi. Te dni pa se je to zgodilo v Idriji. Tja je došla ciganska družba, ki je popravljala kotle. Neko noč se je k ciganskim šotorom priplazil tat in je spečemu ciganu ukradel iz telovnika knjižico, v kateri je bil denar. Tat se je pri tem zadel ob neki kotel. Cigani so bili nakrat po konci in planili so za tatom, ki je pa srečno odnesel pete.
—	Prepovedano zvonenje. Ker je na koru cerkve pri sv. Križu pri Litiji so pokazala razpoka, je oblast prepovedala zvonenje toliko časa, dokler se ne izvrSe poprave.
—	Naraščajoče izseljevanje Število izseljencev iz litijskega okraja je letos še enkrat večje, nego je bilo lani.
—	Z Vranje peči. Oni deček Brleč, ki smo ga pogrešali šest tednov, se je našel. Iskali so ga sorodniki, orožniki, sodišče z okrožnico, tudi »Slovenec« in .Domoljub« ; nazadnje je pa prišel sam domov. To se pravi, spodili so ga in mati mu je šla na pol pota naproti. Služil je ta čas, kakor pravi, pri OJamičevih v Dravljah. Gospodar mu je pa rekel neki dan: „Prinesi delavske bukvice, ako ne, te nočem več!" To je pomagalo. Potikal se je še nekaj časa v Du-pel|nab, sedaj je doma. Obljubuje, da ne bo več zob izbijal. Upajmo !
—	Obletnica lanskih žalostnih dogodkov v Trstu. V soboto poteče ravno eno leto, odkar bo be v Trstu dogodili žalostni dogodki, ko je bilo namreč povodom generalnega fitrajka ubitih več oseb. V po-češčenje spomina padlih napravi tržaško delavstvo v nedeljo sprevod na pokopališče. Za ta sprevod se je napravil primeren program, ki je bil predložen in odobren od re-darstvenega ravnateljstva. Delavci se bodo zbirali na treh točkah, in sicer na trgu stare mitnice, na trgu pred bolnišnico in pri ove-tem Jakobu Skupina pred bolnišnico se začne pomikati ob 1-15 uri popoludne, ona pri Sv. Jakobu ob 1/i2. uri popoludne in in ona na trgu stare mitnice ob 1 35 popoludne. Prva in druga skupina se s pokopališča povrne nazaj v mesto preko Skednja. Za red bo skrbelo 600 v to določenih rediteljev.
—	Poročil se je 9 t. m. g. Štefan Beloo-lavec, železniški uradnik v Bruku na Zg. Štijerskem, z gospodično Matildo B r a č k o. Poročil ju je v mariborski frančiškanski cerkvi nju sorodnik čast. g. Ev. Vračko, kapelan na Vranskem.
—	Nov tamburaški zbor. V Petrov-čah si je vrlo društvo »Gospodar« osnovalo krepak tamburaški zbor,
—	Nova tovarna. Na Pragarskem se je dozidala nova tovarna za glinaste izdelke. Posestnik tovarne je Nemec. Nad sto ljudij bo našlo v tovarni dela, a tovarnar noče vzeti Slovencev, ampak bo poklical nemške delavce na Pragarsko. Važno prometno torišče je Pragarako, in žal, da nimamo Slovenci za take reči nobenega smisla. Nemci-tujci pa spoznajo ugodno lego Pragarskega, se naseljujejo in — ponemčuiejo tam. Južna železnica nastavlja na Pragarskem tudi skoraj izključno nemške uradnike.
—	Iz Št Vida nad Ljubljano. Dne
12. febr. t. 1. je bil v St. Vidu nad Ljubljano županom izvoljen g. Ant. Belec iz St. Vida. Svetovalci so: Jože Arhar iz Vižmarjev, France Ježek iz Poljan, Valentin Cirman iz Št. Vida, Anton Štrukelj s Trate, Simon Jovan iz Št. Vida, Lavr. Florjančič iz Poljan, Albert Vodnik iz Podutika in Valentin Mrak iz SUneč. Odborniki so: Valentin Robida iz Št. Vida, Egid Kunavar iz Dolnio, Ignacij Češenj iz Broda, France Erjavec iz Vižmarjev, France Šustaršič iz Vižmarjev, France Cirman iz St. Vida, Valentin Babnik iz Gline, Janez Šustaršič iz Vižmarjev, Anton Merbar iz Dvor, Vid Merhar iz Gunuelj, Gregor Maloverh iz St. Vida, Janez Zalaznik iz Gline, France Bergant iz Medna, France Dolničar iz Podutika, Jože Teršan iz Staneč.
—	Umrl je v Virdu pri Vrhniki včeraj 12. t. m. France Maček, po domače Matjažev Franc, posestnika sin v 30. letu svoje starosti. Bil je vedno priden ter poUonega modrega značaja, in lep zgled vsem mladeničem. R. J. P.
—	Raki v vodovodu Cevi starega vodovoda »na Tomu« v Idriji so se pretrgale. Ko so delavci pokvarjene cevi popravljali in snažili, dobili so v njih srednje velikega živega raka. Kako je prišel v cevi, je tembolj neumevno, ker jo izvir daleč pod zemlja in ni v tej vodi sploh zapa žiti nikakih živalij.
—	Požar. V sredo popoldne t. j. 11. fobr. je v vasi Sabočevem, v Borovniški župniji, pogorela hiša in 4 gospodarska poslopja. Na mesto je prihitela požarna bramba iz Bo- [ rovnice, kateri se je zahvaliti, da se ogenj f ni razširil na sosednje hiše. Kako je prišlo ' do ognja se še ne ve.
Ljubljanske novice.
Katoliško mladeniško društvo v Ljubljani priredi zabaven večer v nedeljo, 15. febr. 1903. ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu (Komenskega ulice 12) Vspored: 1. Smola pri glavni skušnji. Komišen prizor. 2. Govor. 3. Po zaklad. Igra s petjem v dveh dejanjih. — Priredil Fr. S. Finžgar. 4. Prosta zabava. Vstopnina: Sedeži I—IIL vrste 40 kr., IV—VI. vrste 30 kr., VII-X. vrste 20 kr., stojišče 10 kr. Katol. mladeniško društvo v Ljubljani.
Prememba posestva. Gospod Dragotin Hribar je kupil Alojzij Krennerjevo tovarno Miknja v Vodmatu. Gospod Hribar bo poslopje primerno preuredil in ondi nastanil tovarno pletenih nogavic, katero bo tako zelo povečal. Tudi barvarija bode ondi nastanjena.
V Ameriko. Danes po noči je odpotovalo v Ameriko 14 izseljencev s Hrvatskega in 6 s Kranjskega.
Na Nemško se je odpeljalo danes po noči 150 Hrvatov. Sli so iskat dela.
Samomor v vojašnici. Prostak Iv. Reiter od 14. komp. 27. pešpolka, doma v Ljubnem na Štajerskem, se je včeraj zjutraj v Franca Jožefa vojašnici v Metelkovih ulicah pri postelji v sobi ustrelil. Puško je nabasal z vodo in si sprožil strel v usta. Strel mu je glavo popolnoma razbil. Kaj je mladega vojaka napotilo v smrt, ni še dognano, govori se pa, da so našli pri njem pisma, iz katerih se sklepa, da je poprej, predno je ie bil vojak, zakrivil neko hudodelstvo, ki je menda sedaj prišlo na dan. V enem pismu se Reiter opozarja, da so njegovega sokrivca v Ljubnem zaprli in naj bode on na vse pripravljen.
Nezgoda na cesti. Na Sodnijski cesti je danes dopoludne vrgla božjast vpokojenega strojevodjo Leopolda Zajca. Prepeljali so ga z rešilnim vozom na stanovanje na Pokopališki cesti št. 29.
Izgubljene stvari. Marija Pire, natakarica v Gospodsmh ulicah štev. 3, je zgubila na poti po Prešernovih ulicah, čez Marijin trg po Špitalskjh ulicah, čez Mestni in Jurčiče* trg in po Židovskih ulicah do Zvezde denarnico, v kateri je bilo 11 kron in nekaj vinarjev. — Na cesti od Grosuplja do Ljubljane je bil izgubljen en zlat poročni prstan s črkama H. N.
Umrl je tukajšnjemu trgovcu g. Rohr-mannu eno leto star sinček Boris Ciril.
Ponesrečen nadporočnik. Brambovski nadporočnik g. Busbach je na stopnišču v brambovski vojašnici padel in si zlomil nogo.
Nesreče v Šelenburgovih ulicah se vsled gladkega asfaltnega trotoarja množe. Včeraj ob Četrt na 11. uro ponoči je v Šelenburgovih ulicah konj fijakarja Milana Pukelsteina storil nesrečno smrt. Na asfaltu je spodrsnil in padel ter na mestu mrtev obležal. Bil je že tako star, da tako hudega padca ni prenesel. Dvanajst let vozil je pošto v Kranju in ravno toliko časa ali morda še nekaj let več je vlekel fijakarski voz po Ljubljani. Okoli konja se je nabralo vse polno ljudi, ki so prihajali iz gledališča in pomilovali ubogo žival. Konečno je vendar prišel ko-njač in konja odpeljal.
Književnost in umetnost.
*	Slovensko gledališče Opera »Hort mannove pripovedke« je včeraj dosegla lep vspeh. Oceno priobčimo jutri. Opero jutri zvečer ponavljajo. Prihodnji teden bo prva predstava v torek.
»Sokol" je ime novemu listu hrvatskih in slovenskih Sokolov. Danes smo dobili na ogled prvo številko. Urejuje list dr. Franjo Bučar, lastnik izdajatelj in založnik je pa »Hrvatski Sokol« v Zagrebu.
*	Za katoliške šole na Moravi. Poslancu dr. Hrubanu kot predsedniku »Matice Cyrillo Methocipjske« je neimenovana oseba podarila 12 000 kron za katoliško šolstvo.
»Trščanski Lloyd« bo ime novemu tedniku, ki bo pričel izhajati v Trstu in se bo bavil z narodno ekonomijo. Urednik mu bo g. Fran Kumičic.
*	»Slavjanskij Vek« je priobčil v zadnji številki sliko dr. Ljudevita Jenka, ustanovitelja „Ruskega kružka« v Ljubljani
(1898)	Popisuje njegove zasluge za boj proti germanizaciji, in kako se mu je s pomočjo soproge g. Terezine Jenkove posrečilo ustanoviti še „Ru3ke kružke" v Idriji
(1899),	v Celju (1900), v Trstu (1901) in v Gorici (1902) Literarno je bil delaven tudi kot prelagatelj iz ruščine in kot popisovatelj ruskih razmer. — V isti številki prinaša ruBki prevod Potočnikove pesmi »Kdor ima srca« -in Cegnarjeve »Rojakom" iz peresa N. Noviča. — Daljši članek priobčuje g. Podgornik o Iticmanjih, katera zadeva je Bploh postala torišče za najrazličnejše teološke in kanonične ekstravagance. „Vraž-debnaja cerkovnaja politika« igra tu veliko vlogo. Dr. Požarja seveda hvali in, kar je najbolj čudno, še celo trdi, da ima on prav s pravnega stališča.
* Stan. Prsybyixew»kl, znani poljski dekadenifini ptstnk, Be je postavil na delo dramatični družbi ter šel i njo v Peterburg.
Izpred sodišča.
Pravda Humbert Cattanl. Pred včerajšnjim se je pričel v Parizu proces proti znani rodbini Humbert, ki je, kakor znano, obdoliena velikanskih sleparij. Ta proces pa se ne vrši radi teh sleparij, marveč na obtožbo bankirja Cattani-ja, katerega člani rodbine Humbert dolžijo oderuštva. Radi tega toži sedaj Cattuii rodbino Humbert radi obrekovanja. Ta proces je nekak preludij velikemu prccesu. ki se bo proti Humber-tovim vršil radi znanih velikih sleparij. Zaslišani so bili hči Daurignacova, Terezija Humbert in njen soprog Friderik Humbert. Terezija in Friderik Humbert sta se izkazala izborna govornika, da se je občinstvo čudilo njiju spretnosti. Terezija je izjavila, da je bila sedanja vlada natančno poučena o njih zadevah, da je bil vladi tudi dobro znan beg Humbertovih v Madrid. O Cittani iu je dejala, da je največji oderuh sveto. Jemal je 500tne obresti. Friderik Humbert je nadalje izpovedal, da je bilo v Madridu in tudi francoski vladi znano o njih tamošnjem bivanju. Trdil je tudi, da so se Humbertovi v Madridu skoraj vsak dan srečavali s tamošnjim francoskim poslanikom in francoskim konzulom, katera dva sta jih osebno poznala. Poslanik in konzul pa sta se delala, kakor da jih ne pozn&ta. Ta in Terezija sta izjavila, da napravita na velikem prccesu, ki bo pozneje, še več senzacijonalnih razkritij. Hum-bertova je dejala : »Jaz komaj čakam, da bom vse povedala«.
Nova afera v Vrešenu. Borba med Poljaki, ki se upirajo germanizaciji, in Nemci, ki hočejo po sili ponemčiti Poljake v Poznanju, traja dalje, kakor priča nastopni slučaj : Učenka Bronislava Smido\vicz iz Vre-šena ni hotela nemškega katekizma v roke, ampak ga je prijela s predpasnikom. Radi tega in ker se je trdovratno upirala nemščini, ie bila obsojena, da mora do dovršenega 14 leta obiskovati ljudsko šolo. Oče pa, da prepreči to, je deklico vzel iz šole in jo je poslal v vstočno Galicijo. Sedaj so šolske oblasti proti njemu nastopile s tožbo. Obveščen je, da ga bodo toliko časa preganjali s kaznimi, dokler njegova hči ne zadovolji šolski dolžnosti.
Kazine stvari.
Najnovejšo od rasnih strani.
Lakota na Ogrskem se je pojavila v okraju Bihar. Ljudje umirajo lakote.
—	Dvestoletnica uradne »Wie-nerZeitung« bo meseca avgusta t. 1.
—	Očeta obesil "in oropal je v Geestemiinde hlapec Runge. — Tragična smrt. Iz Erlaua se poroča: Hči kmečkega posestnika Lujiza Sletter bi se morala včeraj poročiti. Pred poreko je šla k spovedi. V spovednici jo je zadela kap in zgrudila se je mrtva. — Defravdacijo so zasledili v podp. društvu jur. fak. na Dunaju. — Princezinja Lujiza bode odslej nosila ime Ludovika Antonija rojena prin cezinja Toskanaka. Sedaj nima več pravice videti svojih otrok. Girona, ki je bil pred dnevi zopet v Genfu, princezinja ni hotela več sprejeti, ker je izvedela, da ima razmerje i neko bruseljsko igralko. — P 1 z e n-s k o pivo. Gostilničarji v Plzenu in okolici so vsled tega, ker je češki deželni zbor povišal naklado na pivo, podražili plzensko pivo za 4 vin. pri litru. — Umrl je zgodovinar Karol Cornelius, nekdaj član frankfurtskega zbora, v starosti 84 let.
—	Defravdacijo so odkrili pri nekem češkem narodnem društvu v Karlinu i Pragi.
Tiara v protestantovski cerkvi.
Cesar Viljem II. je podaril protestantovski cerkvi v Devinu veliko barvano okno. List •Tagliche Rundschau« piše, da samo ena stvar kali njegovo veselje, namreč da ima Kristus na glavi tiaro. Na cesarja se seveda list ni upal zvreči krivde za to hudobijo, pač pa si je izmislil takoj celo dogodbico. Pisal je, da je bil umetnik, ki je delal sliko, katoličan, zvit klerikalec, kateri je navlašč znamenje papeštva naredil Kristusu na glavo, da bi protestante dražil. Cesar slike ni videl in tako se je posrečila ta »klerikalna nakana«. A kako dolge obraze so kmalu nato naredili protestantje, ko je prišlo na dan, da je sliko naredil — protestant Linnemann!
Sodišče sa otroke. V New Torku imajo posebno sodišče za otroške zločince. To sodišče se imenuje »Now court« in je ustanovljeno za to, da mladoletni zločinci ne pridejo v dotiko z starimi in »izkušenimi« hudodelci. Za otroške zločince imajo tudi posebne zapore.
Angleži k Rimu. V Rimu je napovedan prihod božjepotnikov iz najvišjih aristokratskih rodbin angleških pod vodstvom lorda Norfolds. Lord Norfold je bil 2e pri zadnjem romanju zbudil pozornost s
svojo adreso na papeia, v kateri se je odločno izjavil za neodvisnost papeževo .in zato potrebno svetno oblast.
Redka starost. V selu Kievoi, okraj Bos. GradiSka, živi kmet Gligo-Tošo Gal Č, ki je star 123—125 let. Starček še vidi, dela in tudi precej dobro hodi. Sam pripoveduje, da se je pred 101 letom, to je 1S02 prvikrat oženil. Potem se ie oženil v drugič in je živel z drugo ženo 35 let. Vdovec je že 35 let. Ko se je prvmrat ženil, je imel 23—25 let. Oče njegov je doživel 80. leto, mati pa je doživela 125 leto staroBti. Star Ček more še jesti trd kruh, ker so mu dobro ohranjeni vsi sprednji zobjo, gornji in dolnji. Kadi pa samo iz pipe.
V obras sunil — vrat zlomil. Na oljinih poljih v Grawswille v Monroe Co, Ohio, sunil ie neki Haywood Hali nasprotnika Addis Huppa po imenu, s tako silo s pestjo v obraz, da mu je vr»t zlomil in je udarjeni na liou mesta izdihnil.
Srdit sovražnik žensk je umrl nedavno na Dunaju. V njegovi zapuščini so našli kupček pisem s pridejanim listkom: »Poskusi mojih prijateljev vpreči me v zakonski i»rem«. Na drugem listku stoje besede: ,62 pisem žensk, ki bi me rade vzele v zakon in imajo vse skupaj 1,760 000 gld. premoženja". V gostilni je ta mož sedel pri mizi, pri kateri ni sedela nobena ženska. Ako je šel v gledališče, kupil je vedno tri sedeže, da si je tako zagotovil, da ne bo sedel poleg kake dame. Po cesti je kadil smrdljivo pipo, da ni prišla nobena dama preblizu njega. V oporoki je določil, da se poleg njega ne sme pokopati nobene ženske, zato je kupil tudi na pokopališču prostor za tri osebe ter določil, da se ga pokoplje v sredi, prostor na levi in desni strani pa mora prazen ostati.
Moderna restavracija. Najmodernejše restavraoije ima pač London. Take restavracije so sedaj odprli v vseh okrajih Londona. Gost gre v bufet, kjer si lahko izbere jedi kolikor hoče. Pri blagajnici plača vsak isto ceno, ne glede na to, koliko jo snedel. Vsak gost si mora sam postreči. Vsako sredo dobe gostje še primeren dar za reklamo.
Starka morilka in samomorilka
Iz Oakianda Ia. v Ameriki se poroCa: Priletna soproga \Villiam Hanna ubila je svojega soproga. Najprej ga je tolkla s kladivom po glavi in za tem mu je prerezala vrat od ušesa do ušesa z velikim meaarskim nožem. Zar tem prerezala je še Bebi vratne žile. Ziona je bila 78 let stara in njen mož 76. Zapustila je neko pismo, v katerem pravi, da je izvršila umor zaradi tega, ker se je bala, da ji mož poprej umrje in jo brez vseh sredstev zapusti. Tragedija prigo-dila se je v stanovanju njujinega sina, ki je premožen posestnik kake tri milje od mesta.
Odlikovana vojna ladija. Nemški cesar je odredil, da se nemški vojni ladiji »Iltis«, ki je delovala pri morski bitki pred Takua, podeli red »za zasluge, in da naj se ta red ladiji pritrdi na vidnem mestu. Do-Blej se je mislilo, da so taki redi le za ljudi, nemški cesar je pa svet o drugem podučil.
Društva.
(Zabavni večer) priredi katoliško društvo za delavke v nedeljo, dne 15. febr. 1903 v dvorani Katoliškega doma (Turjaški trg št. 1), ob 6. uri zvečer. Vspored : 1. A. Hajdrih: Petelinčkova ženitev, poje društveni zbor. 2. Fr. Ferjančič: Pustni večer, poje društveni zbor. 3. Fr. Ferjančič: Lisica in petelin, poje društveni zbor. 4. H. Ludwig: /jabec in žabica, poje društveni zbor. 5. Ant Hribar: Jezik, deklamuje M. K. 6. Luknja v miznem prtu. Burka v enem dejanju. — Nemški spisal J. Nemo. 7. Zakleta soba v go stilni pri »zlati goski«. Burka v enem dejanju. — Nemški spisal G. Dengler. Vstopnina : Sedeži I. vrste 50 kr., II. vrste 40 kr., III. vrste 30 kr., IV. vrste 20 kr ; stojišče za ude 10 kr., za neude 15 kr. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
(Slovensko katoliško aka-dem. društvo »Zarja« v Gradcu ima v sredo 18. t. m. zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih svoj V. redni občni zbor s sledečim sporedom : 1. Č tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje po ročila bratsk. društva „ Danica« na Dunaju. 3. Poročilo odborovo. 4. Slučajnosti.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vSkofji Loki) ponovi v nedeljo dne 15. februvarija na željo p. n. občinstva predstavo, ki jo je priredilo ob priliki otvoritve nove dvorane. Vspored pa je okrajšan in obsega te-le točke: »Napried« (sušaška popotnica) in tamburaška koračnica za tamburaški zbor, dva kvarteta: »Planinska roža« in »Lovčevo slovo« in pa »Mlini pod zemljo«. Začelo se bo že ob petih popoludne. Za prosto zabavo, ki se bo razvila po predstavi v prostorni dvorani, je pripravljenih več pevskih točk in raznih Bkladb za tamburioe in klavir.
(Zabaven večer s plesom) prirede litijski rokodelciobrtniki v nedeljo
15. Bvečana 1903. v gostilni »Fortuna* v Litiji. Pričetek ob 7. uri zvečer. Domača godba na lok. Za vsestransko zabavo bode skrbljeno. Z-li se priti v oriprosti obleki.
m
171
Zahvala.
Dunaj, 13. febr. (C.B.) Zbornica je pričela s prvim branjem tiskovnega zakona.
Duuaj, 13. febr. Prihodnji teden se v štirih sejah drž. zbornice reši vojna predloga. V torek bo drugo branje te predloge.
Dunaj, 13. febr. Poslanec S t o j a n, član »Slovanske zveze", je izročil finančnemu ministru spomenico o zahtevah finančnih stražnikov.
Genf, 13. februvar. Dr. Lachenal, pravni zastopnik princezinje Lujize, je dobil od princezinje nalog, potovati k saškemu kralju in prestolonasledniku. Cuje se, da se je na prošnjo sv. očeta dovolilo princezinji Lujizi videti njene otroke.
Umrli so:
10.	febr. Ana Rpchberger, hlapčeva hči, 7 mes., Dunajska cesta 11, Knteritis. — Marjeta Repar, prodajalka, 77 let. Sv. Pet a testa 13, ostarelost
11.	febr. Jožef Go jup, delavčev sin, 3 mesece, StreliSke ulice 16, Furunculosis.
12.	febr. Boris Ciril Rohrman, trgovčev sin, 13 mes., sv. Pet a cesta 28, Rhachitis Laryngo spa-sunua. — Karolina Rupnik, urgulinka, 23 let, Kongresni trg 17, Tuberculos. pulm.
V h i r a 1 n i ei:
11. febr. Anton Winkler, goslač, 30 let, Status epilepticus. — Josip Germ, meSetar, 85 let, Marasmus ei dementia senilis.
V bolnišnici:
9.	febr. JosiD Perme, gostač, 80 let, Marasmus senilis — Rudolf Obermaier, mizar, 22 let, jetika
10.	febr. Franja Sever, najemnikova žena, 63 let, rak v jetrih — Ana Seligkar, dninarica, 63 let, Myede-generatio cordis.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306.2 m,.srednji zračni tlak 746-0 mm
a Cas opa-O zovanja	Stanje barometra. ▼ ram.	Tempe-' mtura | po Celsijn	Vetr.Ti.	Nebo	g-3 ■H S a 5,H 6.	►
12 9 zve6.	7H6-5 i 3-7		sr. jzah.	oblačno	o-o
1 ol 7. zjutr |2 popol.	736 3 "36 7	1-0 75	sr. svzh. si. sever	oblačno del. jasno	
Srednja včerajšnja temperatura 3-0° normale, —05*.
Dunajska borza
dnč 13. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....1C0-90
Skupni'državni dolg v srebru.....100-90
Avstrijska zlata renta 4% .....121-C6
Avstrijska kronska renta 4%.....101-35
Ogerska zlata renta 4 % ......12125
Ogerska kronska renta 4# .....99-60
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. .	16"H2
Kreditne delnice, 160 gld..............690 75
London vista......................239 90
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 117-05
20 mark..................23 42
20 frankov (napoleondor)......19 08
Italijanski bankovci.........95-30
C. kr. cekini...........11'32
Za mnoge dokaže presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naSe prerano umrle nepozabne soproge, odnosno matere, stare matere, sestre in taSče, gospe
Ivane Morel
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem darovateljem prekrasnih vencev, vsem gg. uradnikom, posebno pa Kg- po-stonjskirn pevcem za ginljivi žalostinki, slav. užiteljstvu za lep uvod mladine pri pogrebu in vsem tistim sočutečim, ki so predragi ranjki izkazali s svojim spremstvom zadnjo čast, svojo iskreno in toplo zahvalo.
Žalujoči ostali.

VABILO
na
redni občni zbor
možkih družbenikov pogrebnega društva
»Marijine bratovščine"
v JL<jiil>lj»iii
se bo vršil
dne 15. t. m. ob 10. url dopoldne v mali dvorani ..Mestnega doma"
na cesarja J obe t a trgu.
-I—
Dnevni red:
1.	Poročilo predstojnika.
2.	Čitanje zapisnika lanskega poslednjega občnega zbora.
3.	Volitev treh odbornikov in treh računskih preglednikov.
4.	Posamezni nasveti članov društva.
Luskinasto-oldop na bar va
je uporabliiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambire za plinove zvončke, železno predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri Ivrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 624 4 12—8

omi
je/ejninar in špecerist, vojaščine prost, Želi sedanji prostor premeniti; blagohotne, ponudbe pod „jvest 7U" na upravništvo tega lista.	161 4—4
Lepo predivo
cele vagone in manjše partije, kakor tudi fiioE
iT feupl
Anton Koleno v Celju. Kdor kaj imar naj takoj naznani.	122 6—5
^.R-n m S sr »j «- n
J N.. I vT* I
Ustanovljeno 1.1832.	gjgjHIBlE
©
.o
®
iS
cS d
»d o
I^riziiano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nlsklh cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Električni obrat
m ne i
llustrovani ceniki se dobč brezplačno.
UdaJmtalJ la od«ovorai Bralnik. Br,.!|aa«l|.2ltalk
Tisk ,K»tolUk« Tiskam*' v Ljubljani.