Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročni na 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 31. maj 1957
Štev. 22 (787)
Srečanje gradiščanskih Hrvatov s Slovenci na Koroškem
Mogočna kulturna manifestacija
izraz skupne borbe za življenjske pravice slovenske in hrvatske narodne manjšine v Avstriji
Koroški Slovenci smo postali te dni bogatejši za veliko doživetje. Po nedavnem obisku naših pevcev na Dunaju in na Gradiščanskem so nam gradiščanski Hrvati Minulo sredo in četrtek vrnili naš obisk. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je °b tej priložnosti s pomočjo krajevnih Slovenskih prosvetnih društev v Bilčovsu Šmihelu pri Pliberku pripravila dve kulturni prireditvi, ki sta z množično. udeležbo našega ljudstva pokazali, da se spletajo in utrjujejo med Slovenci na Kolškem in Hrvati na Gradiščanskem močite vezi sorodstva po jeziku in, pokolenju Ih da nas poleg tega dandanes in v bodoče še posebej družijo iste težnje in isti cilji v naših skupnih naporih za uresničitev vseh tistih človečanskih, demokratičnih in narodnostnih pravic, zapisanih v členu 7 Državne pogodbe, na podlagi katerih hočemoi enakovredni in enakopravni živeti in se kulturno, gospodarsko’ iu družbenoi razvijati vzporedno’ ter v mirnem in prijateljskem sožitju s sodržavljani nemškega jezika.
V tem smislu je na prireditvah v Bilčovsu in Šmihelu v pozdravnih besedah spregovoril predsednik Zveze slovenskih Organizacij in SPZ dr. Franci Zwitter. Podčrtal je pomen srečanja z gradiščan-skimi Hrvati na naših tleh kot vidne manifestacije enotnosti dveh narodnih manj-s'n v skupni borbi za dosego skupnih niljev, temelječih na določbah člena 7, ki jih je treba kot celoto uresničiti v korist
slovenske in hrvatske manjšine v naši
državi. V tej borbi niti Slovenci niti Hrvati v Avstriji nimamo namena kogarkoli prikrajšati v njegovih pravicah, nikdar v naši težki zgodovini tudi nismo nikogar raznarodovali, pač pa odločno v*trajamo na tem, da se v izvedbo člena 7 Po vmešavajo krogi, ki bi hoteli popačiti besedilo in duh Državne pogodbe, ki bi "Oteli manjšine razdvojiti — kakor to skušajo na Koroškem z izmišljeno' teorijo 'dndišarjev — in na ta način čim bolj j-ožiti in okrniti obseg pravic, ki nam zakonito pripadajo. V naših skupnih napo-r*k pa smo vedno iskreno in radevolje Pripravljeni prožiti roko večinskemu nabodu, sosedu v skupni državi. Ob meji veh svetov hočemoi enakopravni družiti n povezovati narode sosede in pomagati PH ustvarjanju miroljubnega sodelovanja ftlpd narodi. Za dosego teh ciljev se narodne manjšine v Avstriji zastavljamo' eOotno brez razlike s ve t.ovn o nazorni h po-aledov, ker se hočemo na svoji podedo-VaPi zemlji ohraniti in se razvijati na ^Seh področjih človeške dejavnosti v svo-Ph lastnih narodnih oblikah. Slej koi prej 7" držimo pravičnega načela: Tujega no-CRrn°, a svojega ne damo.
redsednik Hrvatskega kulturnega, dru-Va prof. Schreiner je pravtako poudaril 'treba skupnih prizadevanj obeh manj-n' ko je po kratkem orisu zgodovine ^rjdiščanskih Hrvatov med drugim dejal: ratje smo sj p0 krvi, jeziku in usodi. akor ob vašem nedavnem obisku na Du-alP in pri nas na Gradiščanskem hoče-° tudi tu na Koroškem v skupni kultur-sk nianllestaciji pokazati pred vso avstrij-sk° itt svetovno javnostjo, da delamo ,_uPno za iste smotre. Hrvati na Gradi-^ anskem smo pravtako kakor Slovenci ho ,^Pro®kem zaskrbljeni za svoj narod-hflS n* °kstanek. Predstavniki večinskega za v naši državi vedo za naš obstoj, ku).nas jezik, za naše posebne običaje in ohn111110 življenje. Vendar se moramo za Ijo nnit^v in razvoj našega narodnega živ-Ja, še vedno boriti. Državna pogodba
jamči hrvatski in slovenski narodni manjšini določene narodnostne pravice. Za uresničitev teh pravic se moramo skupno prizadevati. V to svrho smo navezali stike med seboj, da se spoznavamo in medsebojno' jačarno v naši skupni borbi za naše pravice. S tem pa opravljamo tudi koristno poslanstvo, da kot most k narodom na jugu in vzhodu prispevamo svoj delež k zbliževanju in sodelovanju med sosednimi narodi in državami.
Mudilo se je v Bilčovs. Miklavževa dvorana je bila mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so želeli biti navzoči na prireditvi. S tamburaško, pevsko in plesno skupino so prišli tudi gradiščanski deželnozborski poslanec Franjo Leopold, predsednik HKD prof. Schreiner s soprogoi, šolski direktor Kornfeind in drugi predstavniki hrvatskega javnega življenja, med njimi tudi Več profesorjev in učiteljev. Podpredsednik SPZ Janko
Nastop hrvatskih bratov v slikovitih narodnih nošah
		1 Pl	jhAHflV* T*? -4	
1			J
			
1 |L	|H|ip /! lil'r* *i J4 UL *L4\JL	jSgrcp	ajSfemižf ■■m	
			
Redki so dogodki, ki bi tako živo razgibali naše kraje in ljudi, kot je bil obisk dragih nam gostov iz Gradiščanskega. Po prihodu v Celovec smo' jim v naglici pokazali zgodovinski Vojvodski prestol ter umetnosti in znamenitosti Gospe svete.
Ogris je med udeleženci posebej pozdravil sekretarja jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju g. Valterja Tišlerja, g, konzula Mladena Devideja in vse ostale člane jugoslovanskega konzulata v Celovcu s soprogami, predsednika in druge
Adenauer po obisku v Ameriki še na Dunaj
Zapadnonemški kancler dr. Adenauer je imel med svojim uradnim obiskom v Ameriki številne sestanke z vodilnimi ameriškimi politiki s predsednikom Eisenho-werjem in zunanjim ministrom Dullesom na čelu. Ob tej priložnosti so ponovno razpravljali o vprašanju združitve Nemčije ter o mnogih drugih vprašanjih svetovne politike, pri katerih je posebno vlogo igralo vprašanje razorožitve in posebne pogodbe, s katero bi bila zajamčena evropska varnost.
Iz komunikeja, ki so ga objavili po končanih razgovorih med Adenauerjem in Eisenhowerjem, je razvidno, da sta si obe strani enotni v gledanju na odnose s Sovjetsko zvezo'. Tako z ameriške kakor tudi z nemške strani je bila poudarjena tesna povezanost med vprašanji nemške združitve in splošne razorožitve. V tej zvezi je Adenauer izrazil mnenje, da bi po sklenitvi prvega sporazuma o razorožitvi (pri tem je očitno mislil na trenutne razgovore o razorožitvi v Londonu, kjer se kaže, da bo prišlo do prvega zbližanja — opom. ured.) bil najbolj ugoden čas. za sklicanje konference jmnanjih ministrov štirih velesil, ki bi se bavila z vprašanjem nemške združitve. Sploh smatrata Eisen-hower in Adenauer vprašanje zopetne združitve Nemčije za enega glavnih ciljev zunanje politike obeh držav in poudarjata,, da združitev Nemčije nikakor ne bi pomenila nevarnost za Sovjetsko zvezo, sta pa kljub temu pripravljena, ponuditi Moskvi varnostni sporazum, ki hi dajal Sovjetski zvezi široka jamstva za varnost v Evropi.
Kancler Adenauer bo kratka po svojem ameriškem obisku prišel tudi na Dunaj. Njegov obisk je določen za čas od 13. do
16. junija in bo s tem vrnil obisk kanclerja Raaba lansko leto v Bonnu, kjer mu je le-ta tudi izročil oficielno povabilo' avstrijske zvezne vlade. Adenauerjevemu obisku v Avstriji pripisujejo veliko važnost ne samo z ozirom na avstrijsko-nem-ška vprašanja, marveč tudi v zvezi s splošnim položajem v svetu.
Izgiedi za konferenco štirih
Pri komentiranju zaključnega komunikeja o razgovorih Eisenhowerja in Adenauerja zavzema prvo mesto pobuda za sklicanje konference štirih velikih sil. To pobudo so zlasti pozdravili v Londonu, kjer je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da britanska vlada z zanimanjem pričakuje posvetovanja o možnosti konference štirih. Dodal je še, da bi se z delnim sporazumom o razorožitvi verjetno znatno povečalo upanje, da bi bila takšna konferenca plodna. Hkrati pa londonski komentatorji tudi menijo, da je treba Adenauer j evo pobudo za tako konferenco presojati z vidika bližnjih volitev v Zahodni Nemčiji (ki so predvidene za, letos jeseni — opom. ured.). S takim mnenjem se zelo približujejo odzivom v Sovjetski zvezi in ostalih deželah vzhodne Evrope, kjer pravijo, da je treba Adenauerjevo zadržanje v Washingtonu razumeti kot del predvolilne kampanje. Francozi pa se kažejo užaljene, ker se bojijo., da bi jih Nemci ne izpodrinili pri ameriškem stricu.
Izgiedi za konferenco štirih po vsem tem trenutno, še niso preveč nadebudni, kar je zadnjo sredo potrdil tudi ameriški zunanji minister Dulles, ki je svaril pred prenagljenim upanjem na skorajšnjo konferenco štirih velesil.
Sprejemni izpiti na lastni gimnaziji x bodo 8. julija
Vest, ki smo jo prinesli že v sporočilu o ustanovitvi slovenske gimnazije za avstrijske državljane slovenske narodnosti, da bodo prvi sprejemni izpiti predvidoma 8. julija, je sedaj tudi uradno potrjena.
Kakor smo izvedeli, je deželni šolski svet razpisal sprejemne izpite za lastno gimnazijo koroških Slovencev za 8. julij 1957 od osme ure zjutraj naprej v poslopju državne realke v Celovcu, Lerchen-feldgasse 22.
Sprejemne izpite razpisuje z razliko razpisa na drugih srednjih šolah po dotični direkciji v tem primeru deželni šolski svet, ker še vedno ni prišel dekret O' imenovanju ravnatelja.
Sploh do danes še niso niti uradno objavili dekreta o ustanovitvi, ker, kakor slišimo, trdijo, da APA-vest ne izvira od deželnega šolskega sveta. Smatramo, da slepomišenje okoli izvajanja določil člena 7 Državne pogodbe nikakor ne koristi stvari, marveč le škoduje.
Kakor koli pa je: napolnimo, našo srednjo šolo in zato pohitimo s prijavami, čim bodo konkretne podrobnosti uradno objavljene!
predstavnike Zveze slovenskih organizacij ter predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev. V skoro triurnem sporedu so se menjavali nastopi združenih pevcev in pevk iz Kotmare vesi in Bil-čovsa pod vodstvom tov. Pavleta Kemjaka ter slikovite skupine hrvatskih fantov in deklet V narodnih nošah s tamburaško godbo, petjem in narodnimi plesi. D.vora-na je prekipevala od navdušenja in bratskih čustev ter izražala željo po ponovnih svidenjih.
V preostalih nočnih urah so se gostje odpočili V našem zadružnem hotelu »Korotan« v Sekiri. Po obisku Hodiš in postanku v Celovcu je bila v četrtek popoldne prireditev v Šmihelu. 2e pred prihodom gradiščanskih gostov se je zgrinjala pred Šercerjev© gostilno ogromna množica ljudi. Ziljsko štehvanje in Ples pod lipo1, izvajan od skupine deklet in fantov iz Zahomca v ziljskih narodnih nošah, nastop združenih podjunskih zborov iz Železne Kaple, Pliberka in Št. Vida pod vodstvom tov. Folteja Hartmanna, pričakovanje hrvatskih bratov in njihovega pestrega ljudskega sporeda je razgibalo vso Podjuno in pritegnilo obiskovalce tudi iz neštetih drugih krajev. Preceniti število je bilo skoro nemogoče, Šmihel je tokrat sličil vrvenju iz časa pred 80 leti, ko je bil v tamošnji okolici veliki zgodovinski slovenski tabor.
Po toliki dobi in razburkanih dogodkih, ki jih je medtem doživelo naše ljudstvo, so še vedno pereče življenjske težnje in zahteve našega življa po enakopravnem življenju na zemlji, ki mu je že nad tisoč let rodna domovina, a mu je bila vse do današnjih dni naložena težka in krivična usoda raznarodovanja in mnogostranske-ga zapostavljanja. Člen 7 Državne pogodbe pa bo lahko svetla prelomnica v zgodovini našega ljudstva in njegovega napredka v bodočem sožitju z večinskim narodom, če bodo odgovorni činitelji v državi in deželi pokazali potrebno demokratičnost, širokogrudnost in pravičnost pri izvajanju njegovih določil. Podkrepitvi teh teženj slovenske in hrvatske narodne manjšine v naši državi je v veliki meri služilo tudi bratsko srečanje na skupnih kulturnih prireditvah v Bilčovsu in v Šmihelu. Gradiščanskim Hrvatom smo iskreno hvaležni za njihov veliki delež, ki so ga prispevali s svojim gostovanjem. Ob slovesu smo jim ponovno zagotovili, da se bomo v bodoče še bolj povezovali z njimi v medsebojni podpori v obojestransko korist.
Sindikati o važnih narodnogospodarskih vprašanjih
Cena piva, ki je že meseca marca povzročila splošno razburjenje predvsem v vrstah delojemalcev in je slednjič prišlo do osnovanja tako imenovane gospodarske komisije za stabilizacijo' razmerja med cenami in mezdami, zavzema zadnji čas spet važno mesto v zanimanju javnosti, kakor tudi pri razgovorih vodilnih političnih in gospodarskih krogov. Takrat so namreč pod pritiskom splošnega mnenja preložili podražitev piva na 15. juhij in obstoja danes nevarnost, da bodo tega dne avtomatično začele veljati zvišane cenej. To pa bi spravilo' iz ravnotežja sedanje razmerje med zaslužkom in cenami, kar bi neugodno vplivalo na celotno gospodarstvo v državi, ker bi se prej ali slej sprožil nov plaz upravičenih zahtev po zvišanju plač in mezd, na drugi strani pa bi se spet začele vrstiti podražitve raznih življenjskih potrebščin.
S tem perečim problemom se je v začetku tega tedna bavilo tudi zvezno vodstvo avstrijskih sindikatov in zavzelo stališče tako do vprašanja stabilizacije cen in zaslužkov, kakor tudi do raznih drugih narodno-gospodarskih problemov. V sklepih tega zasedanja je rečeno, da so' dosedanja prizadevanja za stabilizacijo cen privedla le do začasne pomiritve gibanja cen, zaradi česar bo tudi v bodoče neo-b-hodno potrebna stroga disciplina pri cenah in plačah, ker le tako bo gospodarska
GOSPODARSKI DROBIŽ
V	Sloveniji povečana proizvodnja
premoga
V	prvih štirih mesecih tekočega leta so premogovniki v Sloveniji dosegli rekordno proizvodnjo: skupno so nakopali 1,415 milijona ton premoga, to je za skoraj 200.000 ton več, kakor v istem obdobju lanskega leta. Najbolj je povečal proizvodnjo premoga rudnik lignita v Velenju.
Zahodnonemška zunanja trgovina
Zahodna Nemčija je v zadnjih letih zabeležila nenavadno velike uspehe v svoji zunanji trgovini, kar pa se je na domačem trgu polagoma začelo spreminjati v slabe posledica. Zaradi tega sei pristojni gospodarski krogi že bavijo z načrti, kako bi v bodoče nekoliko zavrli konjunkturo, da bi se izognili inflacijskim nevarnostim, ki jih povzroča večajoči se presežek v zunanji trgovini. Meseca februarja 1957 je znašal ta presežek 296 milijonov mark, v marcu pa se je zvišal na 536 milijonov, medtem ko znaša zahodnonemški kredit pri evropski plačilni uniji celo 788,2 milijona dolarjev.
Plavajoča razstava Japonske
Japonci bi radi seznanili ves svet s svojimi izdelki in opozorili kupce na svoje proizvode. V ta namen so uredili plavajočo' razstavo. Preuredili so veliko trgovsko ladjo in nanjo spravili vse mogoče industrijske izdelke od avtomobilov in električnih peči do' najmanjših fotoaparatov. Plavajočo' razstavo so spustili V morje že decembra preteklega leta in od takrat naprej plava brez prestanka po vsem svetu.
Slovensko vino v svetu zelo priljubljeno
Slovenska vina so zelo* priljubljena v najrazličnejših deželah, s katerimi imajo slovenska vinska podjetja redne zveze. Tako je sa-moi podjetje Sloveni j a-vino v prvih štirih mesecih 1957 izvozilo- 360 vagonov vina, kar pomeni napram istemu času lani povečanje izvoza za 155 vagonov. Največ vina je šlo v Belgijo, Dansko itd., nekaj pa so ga izvozili tudi na Poljsko*, v Zahodno Nemčijo, v Švico> in celo v Ameriko*.
komisija zmogla obvarovati konzumente pred neznosnimi obremenitvami. To* načelo mora veljati tudi pri ceni piva, ker bi avtomatična podražitev piva s 15. junijem ogrožala težko doseženo- pomiritev javnosti v vprašanju cen.
Glede načrtov za znižanje davkov zastopa Vodstvo sindikatov mnenje, da je treba pri davčni reformi v prvi vrsti upoštevati znižanje tistih posrednih davkov, ki pomenijo bistveno obremenitev širokih plasti delojemalcev. Tukaj je mišljen predvsem davek na blagovni promet, ker je s tem davkom prizadet zaslužek vsakega delojemalca že pri najmanjšem nakupu. Sindikati poudarjajo potrebo* po znižanju davkov pri tistih, ki so doslej v obliki davkov relativno' največ prispevali k državnim dohodkom, to so delojemalci in konzumenti.
Na zasedanju so poudarili tudi potrebo po sklenitvi raznih socialnih zakonov. To velja zlasti za zakon o delovnem času,
Prvo zasedanje mešanega jugoslovan-sko-italijanskega odbora za reševanje vprašanj v zvezi z manjšinami v Jugoslaviji odnosno Italiji je trajalo* le tri dni. Namen tega prvega sestanka je bil predvsem v tem, da se sporazumejo o pravilniku, to je o proceduralnih in organizacijskih določbah, ki urejajo delovanje odbora. Po tretji seji odbora je bil objavljen zapisnik, v katerem je poudarjeno-, da je bil dosežen popoln sporazum, s katerim je postavljena osnova za bodoče poslovanje odbora. Sklenili so-, da bo prihodnji sestanek mešanega odbora meseca oktobra V Beogradu, medtem pa bodo uspehi sedanjega zasedanja objavljeni v toliko*, da bodo predstavniki o-beh manjšin oziroma posamezniki vedeli, kako naj pošiljajo svoje vloge in pritožbe odboru.
Ta sestanek jugoslovanskih in italijanskih predstavnikov je — kakor je ob koncu poudaril v posebni izjavi vodja italijanske delegacije dr. Pasquinelli — potekal v ozračju popolnega vzajemnega razumevanja. Obe strani sta pokazali dobro voljo, da: se sodelovanje nadaljuje v tem duhu, da bi se postopoma rešila vprašanja obeh nacionalnih manjšin v korist njihovega blagostanja.
Vzdušje medsebojnega sodelovanja, ki je vladalo na sestanku odbora, pa ni motilo italijanskih šovinističnih krogov, ki so.prav v tistih dneh zagnali poostreno
Avstrija je imela v tržaški luki že od leta 1955 nekatere olajšave v smislu posebnega sporazuma z Italijo. Letos maja pa se je sestala posebna mešana avstrij-sko-italijanska komisija za tržaško luko*, ki je razpravljala o avstrijskih predlogih in potrebah za tranzit skozi Trst. V nekaterih vprašanjih so že dosegli sporazum, o še nerešenih pa se bodo razgovarjali pozneje.
Načelno so se dogovorili, da bodo* pospešili prevoz tranzitnega blaga tako, da bodo z obmejne postaje v Trbižu dnevno odpremili V Trst po dva posebna tovorna vlaka. Pospešili bodo* tudi carinske formalnosti ter poenostavili kontrolo* avstrijskega blaga na kamionih in tudi manipulacij z blagom v luki. O posebnih tovornih vlakih za tranzitno blago in o' pospešitvi železniškega prometa bodo v juniju posebej razpravljali, in sicer na konferenci italijanskih in avstrijskih železniških uprav.
Ker dobiva načrt o posebni avstrijski trgovinski mornarici po švicarskem in češkoslovaškem vzoru že konkretne oblike, je mešana komisija razpravljala tudi o oporišču (domovinska luka) za bodočo avstrijsko mornarico-, ki naj bi bilo v Trstu. V tej zvezi poročajo, da pripravljajo ustanovitev plovbenega podjetja, ki bo dobilo starinsko' ime »Osterreichischer Lloyd«, pripravljen pa je tudi že predlog
s katerim naj bi bil nedvoumno- določen 48-urni delovni teden, medtem ko' bi bile za manj ugodne izjemne slučaje predvidene stroge omejitve. Hkrati pa naj bi ta zakon pripravil tudi pot za skrajšanje delovnega časa. Nadalje zahtevajo sindikati poenotenje zakonitih določil, ki bi trgovskim nameščencem in delavcem po vsej državi zagotavljala dela prosto sobotno popoldne (trenutna je to- v posameznih zveznih deželah različno urejeno — opom. ured.). Končno so- na zasedanju poudarili še potrebo po spremembi predpisov o' dopustih (po sedaj veljavnih predpisih traja dopust naprej, čeprav delojemalec med dopustom zbo-li, kar naj bi se z noveliza-cijo' odpravilo).
Svo-je sklepe je Vodstvo sindikatov zaključilo z izjavo, da bodo avstrijski sindikati vložili vse svoje sile za nadaljevanje politike stabilizacije, zahtevajo pa, da se primemo upoštevajo tudi njihovi predlogi.
gonjo proti vsakršnim pravicam slovenske manjšine v Italiji. Tako je odbor tržaške »Lega Nazionale« objavil posebno* resolucijo, v kateri je odkrito zahteval, naj se določbe'sporazuma, zlasti pa tiste glede dvojezičnosti, niti delno ne izvajajo. Italijansko delegacija V mešanem odboru je ta organizacija neposredno- pozvala, naj določbe sporazuma enostavno* krši. Pa tudi razne begunske organizacije so izglasovale resolucijo, v kateri izražajo svoje nasprotovanje' kakršni koli avtonomiji slovenskega šolstva.
Morda je povod za tako naziranje treba iskati tudi v dejstvu, da Italija še do danes ni ratificirala tako imenovanega londonskega sporazuma iz leta 1954, kateremu je priložen t.udi posebni statut o ureditvi manjšinskih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo. Dočim je jugoslovanska ljudska skupščina sporazum sprejela in potrdila takoj po* podpisu, je italijanska vlada doslej stalno zavlačevala uzakonitev teh določb. Posledica takega stanja so* nebrzdani izpadi šovinistov proti pravicam slovenske manjšine, hkrati pa daje trenutni položaj Slovencem nenaklonjenim uradnikom in sodnikom možnost, da zahteve pripadnikov slovenske manjšine po upoštevanju slovenščine* kot uradnega jezika odklanjajo z utemeljitvijo', da so tozadevne določbe le — kos umazanega papirja (tako se je zgodilo pred tržaškim sodiščem — opom. ured.).
zakona o mornariški zastavi. Gradnjo prve prekooceanske ladje je Avstrija naročila v ladjedelnici v Kielu.
Avstrijska delegacija je na zasedanju komisije v Trstu opozorila tudi na to, da je povečanje tranzita skozi tržaško luko odvisno tudi od vzpostavitve rednih zvez po morju. Tako' pogreša Avstrija redne zveze z Južno Afriko*, Indijo, Perzijskim zalivom in Daljnim vzhodom.
Sejem prometnih sredstev v Ljubljani
Preteklo soboto se je pričel v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču posebni strokovni sejem prometnih sredstev. Sodeluje 20 avtomobilskih tovarn iz Nemčije, 11 iz Italije, po dve tvrdki iz ZDA, Avstrije, Anglije, Francije, Švice itd. Prav tako razstavljajo na tem sejmu tudi jugoslovanska podjetja iz Srbije in Slovenije*. Razstavljeni so najnovejši vzorci prometnih sredstev za suhozemski in zračni promet. Najbolj številno so zastopana sodobna sredstva za cestni promet, od koles, mopedov, skuterjev, motociklov, malih ljudskih avtomobilov do razkošnih limuzin, avtopulmanov in kamionov.
Obiskovalci in interesenti lahko dobijo na sejmu vso tehnično in komercialno dokumentacijo razstavljenih vozil in lahko sklepajo pogodbe. Razstava bo odprta do 7. junija.
Po prvem sestanku jugoslovansko-italijanskega
odbora
Trst — pereče vprašanje za našo državo
SVETU
Kairo*. — Med Egiptom in Sudanom se bodo' v kratkem začela: pogajanja o sporazumnem izkoriščanju nilskih voda. To vprašanje so* načeli že v času obiska sudanske vlade v Kairu. Dosegli so načelen sporazum. Razdelitev nilskih Voda med Egiptom in Sudanom je urejena za sedaj s pogodbo' iz leta 1929, sklenjeno med Veliko Britanijo in Egiptom. Sedaj pa bo: treba to- pogodbo ustrezno spremeniti ter jo prilagoditi današnjim pogojem.
Tajpeh. — Vojaški poveljnik garnizije v Tajpehu Huang Čien Vu in poveljnik mestne žandarmerije Liu Vej sta bila odstavljena, ker ob nedavnih neredih »nista V redu opravila svoje naloge«. Odstavili so tudi šefa* policije** Hkrati so objavili, da se je Čangkajšek sestal z ameriškim Veleposlanikom v Tajvanu na Fo-rmozi, s katerim sta govorila o stikih med ZDA in Formozo.
Beograd. — Na povabilo' jugoslovanske vlade- bo češkoslovaška vladna delegacija s predsednikom vlade Viljemom Širokim na čelu V drugi polovici junija obiskala Jugoslavijo', kar bo povečalo tesnejše sodelovanje in prispevalo k navezanju prijateljskih stikov med obema deželama.
Rim. — Tu so se začela deset dni trajajoča pogajanja med Veliko Britanijo- in Egiptom o perečih gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo' obe deželi* Egipt namerava sedaj načeti tudi vprašanje škode, ki je nastala zaradi napada. Britanci pa bodo zahtevali odškodnino- za britansko imovino-, ki joi je Egipt nacionaliziral in odškodnino* za delež, ki ga je imela Velika Britanija kot glavni delničar bivše sueške- družbe*
Budimpešta. — Predstavnik madžarske vlade je izjavil, da je Madžarska pripravljena sprejeti posojilo zahodnih dežel, če bo to posojilo- gospodarsko koristno- in brez slehernih političnih p°" goje V. Pripomnil je, da je letošnja zunanjetrgovinska bilanca Madžarske v glavnem uravnovešena, kar je pripisati pomo-či vzhodnoevropskih dežel, in da vlada ne namerava dati pobude, da bi se z zahodnimi deželami dogovorila o finančnem posojilu, čeprav je pripravljena pro-učiti takšne ponudbe.
Moskva. — Ameriški odpravnik P°' slov v Moskvi je izročil sovjetski vladi noto, v kateri zahtevajo Združene države Amerike, naj So-vjetska zveza izplača Ameriki 756.600 dolarjev kot odškodnino za ameriško* letalo-, ki je bilo leta 1954 sestreljeno nad japonskim otokom Hokaido.
Peking. — Na tretjem kongresu nove demokratične mladinske lige je P0®' predsednik kitajske vlade Li Fu Cun dejal, da mora: kitajska gospodarska p°' litika izhajati iz konkretnih pogojev m dejanskih možnosti dežele, vzklajeva^1 proporce med težko* in lahko- industrij ter kmetijstvom in podpirati težnje, bi s čim manjšimi stroški zgradili čim več.
Jeruzalem. — Zastopnik izraelskega m* nistrstva za zunanje zadeve je dejal, so brezsmiselna poročila v različnih c sopisih, ki pravijo, da je v Haifi že me sec dni neka izraelska ladja, ki čaka n& ukaz, da odpluje na poskusno vožnj ^ skozi Sueški prekop in na ta način m živa egiptske oblasti.
Gaza. — Izraelske oblasti so vrnj^ egiptskim oblastem dva palestins Arabca, ki sta čez demarkacijsko cr prišla v Izrael. Pri izročitvi so bili na zo-či opazovalci Združenih narodov.
Atene. — Bivši nemški vojaški 9 ^ rerner V Solunu med drugo svete _ /o-jnoi Max Merten je bil aretiran v j-lah, ker je na seznamu vojnih zi°
:ev. Merten, ki je- prišel v Grčijo, _ rredi nekatere* trgovske posle*, jo o*
:en, da je ukazal ustreliti 682 PreblTne :ev Soluna in da se je polastil ose ^ astnine v skupni vrednosti okoli 1 ijard lir.
________________h®
Poletne igre v Dubrovniku
čani bodo gostovali z Verdijevim »Othel-lom« in. Brkanovičevo' opero »Zadarsko zlato«.
Koncertni del ima na programu nastop Zagrebške filharmonije, novo osnovanega Simfoničnega orkestra jugoslovanskega radia, zbora Jugoslovanske ljudske armade, Akademskega zbora Branko Krsmano-vič iz Beograda, Slovenskega vokalnega okteta, Dubrovniškega mestnega orkestra, Zbora radia Zagreb in ansambla Zagrebških solistov.
Poleg tega pripravljajo' V okviru letošnjih poletnih iger tudi tri zanimive razstave: razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva in kiparstva, razstavo upo-
Nagrada za prof. dr. Eggerja
Prof. dr. Rudolf Egger, ki je bil dolga leta profesor rimske zgodovine, staro-vešlce znanosti in epigrafike na dunajski univerzi, si je na Koroškem pridobil sloves zlasti s svojimi izkopaninami na Stalen ski gori. Znani učenjak je mnogo deloval na raziskovanju starin iz rimske dobe in zgodnjega srednjega veka, torej prav tistega časa, koi je Avstrija prvič stopila na pozornico zgodovine.
Avstrijska akademija znanosti na Dunaju je delo prof. dr. Eggerja počastila zdaj s tem, da mu je priznala tako imenovano nagrado Wilhelma Hartla (nagrado je ustanovilo ministrstvo za pouk v
---------------^
NOVE KNJIGE
rabne umetnosti Hrvatske in razstavo del, rokopisov in spominskih predmetov Iva Vojnoviča ob stoletnici tega dubrovniškega pisatelja.
Pričakujejo, da bodo letošnje poletne igre v Dubrovniku pritegnile posebno ve-likp število tujcev, saj sta lani Avala-film in televizijski odsek londonskega BBC posnela barvni film o Dubrovniku in njegovih Poletnih igrah, ki ga je videlo okoli 40 milijonov ljudi. Dejstvo, da so bile Dubrovniške poletne igre sprejete tudi v Evropsko federacijo festivalov, pa dovolj zgovorna priča o tem, kakšen ugled si je ta vsakoletna kulturna manifestacija pridobila V zadnjih letih.
spomin na bivšega podpredsednika Akademije, znaša pa 30.000 šilingov.). Nagrada je bila skupno z drugimi podobnimi nagradami podeljena v okviru slavnostne seje Akademije, ki ji je prisostvoval tudi novi zvezni prezident dr. Scharf.
Na slavnostni seji je predsednik akademije dvomi svetnik prof. dr. Meister predaval o znamenitih dneh akademije ter poudaril, da je lani poteklo 200 let od slovesne otvoritve univerzitetnega poslopja in da poteka letos 100 let, odkar ima akademija znanosti na Dunaju v tem poslopju svoje delovno1 področje.
Letošnje poletne igre v Dubrovniku bodo še prav posebno veličastna kulturna manifestacija, in se bodo* uspešno uvrstile med ostale podobne prireditve v svetu. Predvidenih imajo' kar 72 dramskih, glasbenih in folklornih nastopov, pri katerih bo sodelovalo 1400 umetnikov, pripadnikov dramskih, glasbenih, pevskih, zborovskih in folklornih ansamblov.
Seveda boi tudi na letošnjem sporedu Shakespearov »Hamlet«, ki so ga v Dubrovniku uprizarjali že pet let zaporedoma in je doživel že 53 predstav, vedno v trdnjavi Lovrijenac. Dalje so tudi letos ha sporedu Goethejeva »Ifigenija na Tau-ridi«, ki io, bodoi izvajali V parku Gradac, Čarneillejev »Cida« na terasi trdnjave Revelin in Vojnovičevo delo »Na taraci« (tretji del »Dubrovniške trilogije«), ki ga bodo prikazali na terasi Gunduličevega letnega dvorca v predmestju Gruž. Hkrati Pa so predvidene še premiere Sofokleje-vega »Kralja Edipa« v izvedbi Narodnega Pledališča iz Beograda (na Revelinu), ko-medije,-baleta »Jovadin« od neznanega dubrovniškega pisatelja v izvedbi Zagrebškega dramskega gledališča (v parku Gradac) ter Goldonijevih »Primorskih zdrah« v izvedbi Hrvatskega narodnega gledališča (v malem mestnem pristanišču).
V glasbenem delu programa bo' zavzemalo posebno mesto gostovanje beograj-ske in zagrebške Opere. Prva bo, na Poljani Rudjera Boškoviča nastopila s »Kne-2°m Igorjem«, na Revelinu pa z »Don Ki-botom« (s tem delom je letos uspešno nakapala ob otvoritvi Gledališča narodov v Parizu — opomb. ured.). Poleg tega. bo dala še »Borisa Godunova«, njen balet Pa nekaj predstav »Ohridske legende«, “‘Labodjega jezera« in »Gisele«. Zagreb-
Tekmovanje mladih talentov v Domu glasbe
V okviru Tedna mladine je bilo v ponedeljek v Domu glasbe v Celovcu glasbeno tekmovanje mladih. Tekmovanja se je Udeležilo po skrbnem izboru skoraj petdeset učencev od devet do- dvaindvajsetih let starosti. Dvanajst in večletni so mo-rali doseči najmanj srednjo stopnjo glasbene izobrazbe, preden so jih sprejeli na tekmovanje, tako da je bilo možno vsak morebiten talent takoj odkriti. 2e učenci drugega letnika so imeli možnost poka-Zati, kaj se v njih skriva.
Tudi pri tem tretjem glasbenem tekmo-yanju so prišli do veljave skoraj vsi obilni instrumenti, najmočneje pa sta bila zustopana klavir in violina. Z izvajanji Vladih niso bili zadovoljni samo poslušal-CL marveč tudi komisija, ki je izvajanja °cenjevala.
KNJIŽNI DAR PREŠERNOVE DRUŽBE. —
Prešernova družba, ki je že lani poslala svojim 85.000 naročnikom po pet rednih knjig in dve dodatni knjigi v 50.000 izvodih, bo tudi za prihodnje leto pripravila svojim članom zanimivo zbirka knjig. Razen običajnega koledarja bo zbirka vsebovala še naslednje knjige: novo' povest Miška Kranjca »Macesni nad dolino«, povest Ivana Bratka »Temelji človeka« in uspela, švejkovsko napisano povest Branka Čopiča »Doživljaji Nokoletine Bursa-ča«; poljudnoznanstveni knjigi bosta dr. Franca Dominka »Pogled v vesoljstvo« in dr. Stanka Lajovica »Deta in zdravje«, praktična in dobrodošla, pa bo tudi knjiga Andreje Grum »Jedilniki za vsak dan«. Nekatere teh knjig bo posredovala tudi Slovenska prosvetna zveza v svojem knjižnem daru 1958.
ALI JE ODBILA SVETU URA H? —
Francoski publicist in strokovnjak za jedrske raziskave Charles Noel Martin v tej knjigi, ki joi je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani, odpira pogled v tisto znanost, ki danes najbolj zanima, člo-
veštvo — znanost O' atomski bombi. Razvoj te znanosti v sedanji smeri pomeni za človeštvo velikansko nevarnost popolnega mučenja, kar je potrdil tudi sloviti fizik Albert Einstein, ko> je v uvodu k francoski izdaji te knjige zapisal naslednje besede: »Odvrnitev te nevarnosti je postalo najnujnejše vprašanje današnjega časa. V odločilnem trenutku — in ta resni trenutek pričakujem — bom rjovel z vso močjo, ki mi je ostala.« (Žal je medtem že obmolknil za vedno!)
VAS ZA SEDMIMI JESENI. — Slavko Janevski je eden izmed mladih makedonskih literatov, ki predstavljajo danes jedro makedonske književnosti in izražajo nova književna stremljenja makedonskega naroda. Svojo pot je začel kot mladinski pesnik, z, Vasjo za sedmimi jeseni pa je napisal prvi makedonski roman. Roman, ki ga je prevedel Fran Petre, je v slovenskem prevodu izšel pri Državni založbi Slovenije.
Kupujte in naročajte slovenske knjige, časopise in revije pri »Naši knjigi« v Celovcu, Wulfengasse 15.
Qr'MIRT ZWITTER	20
Južna Tirolska — manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Uvod avstrijskega memoranduma z dne aktobra; 1956, ki vsebuje načelno' sta-*šče avstrijske vlade do vprašanj Južne Tirolskei, se glasi:
Memorandum avstrijske zvezne vlade c Južni Tirolski
z dne 8. oktobra 1956.
italijanskemu poslaništvu ^hnaj IH.
Une 10. julija 1956 je izročil italijanski Poslanik na Dunaju po nalogu svoje vla-e avstrijskemu zveznemu kanclerju spi-Se1c, v katerem je vabljena avstrijska ZVezna vlada s sklicevanjem na točko dne julija, pred avstrijskim parlamentom, po-uane vladne izjave avstrijskega zveznega aOclerja, ki se je nanašala na Južno Ti-!01skoi, da poda jasno, in konkretno' stališ-do' tega vprašanja. V tem spisku, iz aterega je avstrijska zvezna vlada z za-oščenjem razbrala pripravljenost italijan-e vlade, »da hoče sprejeti v obzir • ^ strijske predloge s ciljem boljšega upo-VaiUa Pariškega sporazuma v duhu pri-erjstva, sodelovanja in širokogrudno-
sti«, je italijanska vlada zastopala mnenje, da je »stalno izpolnjevala v sporazumu De-Gasperi-Gruber prevzete obveznosti, da je to, pogodbo dejansko že izpolnila in da zadevaio redka še odprta vprašanja samo; detajlne točke izvedbe.
Avstrijska zvezna vlada si bo v naslednjem dovolila, da obrazloži avstrijsko stališče in stavi italijanski vladi predlog, ki bi bil po njenem mnenju lahko odločilen doprinos, k reševanju še odprtih točk Pariškega sporazuma. Avstrijska zvezna vlada je že v svojem Aide-Mcmoaru z dne 21. julija 1956, s katerim se je italijanskemu poslaništvu na Dunaju zahvalila, za posredovanje zgoraj omenjenega spiska, dala vedeti, da v njem vsebovane ugotovitve glede izvajanja Pariškega, sporazuma ne more V celoti deliti. Zato, si dovoljuje, da v tej zvezi ponovno, opozori na vladno izjavo avstrijskega zveznega kanclerja z dne 4. julija ter da avstrijsko gledanje v bistvenih pogledih resumira kot sledi:
Avstrijska, zvezna vlada slej ko prej stoji na tleh Pariškega sporazuma z dne 5. septembra 1956:
avstrijska zvezna vlada je mnenja, da pogodba ni v vseh točkah izpolnjena: avstrijska zvezna vlada je upravičena, da zahteva izpolnjevanje vseh od nje sklenjenih in še veljavnih meddržavnih dogovorov, torej tudi pričujočega, z vsemi po mednarodnem pravu dopustnimi sredstvi, ne da bi se v tem moglo gledati okrnjevanje suverenosti pogodbenega partnerja,;
avstrijska zvezna vlada, je prežeta s prepričanjem, da je mogoče še obstoječa odprta, vprašanja v duhu prijateljstva in evropske solidarnosti reševati pravično' in v zadovoljstvo obeh strank pogodbe.
Na željoi italijanske vlade po konkretnih podatkih precizira avstrijska vlada naslednje točke Pariškega, sporazuma, ki po njenem mnenju še niso ali niso v celoti izpolnjene:
A. Člen 1:
1.	Odstavek 1 : Z besedami »zavarovanje narodnostnega značaja ter kulturnega in gospodarskega razvoja nemško govorečega dela prebivalstva« podčrtava Pariški sporazum na nedvoumen način namen, ki je dovedel do sklenitve tega dogovora. Južnotirolska narodnostna skupina kot celota je mišljena, za katere zavarovanje so bili zasigurani
KULTURNE DROBTINE g
Slovenska drama v Londonu
Londonsko gledališče Worshop, eno najodličnejših ansamblov angleške prestolnice, je povabilo slovenskega režiserja Franceta Jamnika, da pripravi za konec tega leta uprizoritev ene izmed slovenskih dram.
Prav takoi je prejel Jamnik povabilo, da režira dve deli na Poljskem. V Lodzu bo pripravil uprizoritev Brechtove drame »Mati Korajža«, v Varšavi pa novo delo švicarskega avtorja Diimmata »Obisk stare gospe«.
Goldonijev festival v Benetkah
Julija bo, v Benetkah velik gledališki festival Goldonijevih del. Festival so pripravili v okviru 250-letnice rojstva velikega klasika italijanske komedije Carla Goldonija in se tudi imenuje »Goldoni-ano'«. Na festivalu bodo sodelovala poleg italijanskih gledaliških družin tudi mnoga gledališča iz drugih držav, toda vsa z Goldonijevimi deli.
Dva nova slovenska filma
Mlado slovensko filmsko podjetje »Viba film« je pravkar izdelalo dva slovenska kratkometražna dokumentarna filma: »Posebna vožnja« in »TAM«. Prvi je filmski zapis o Kočevskem,. Scenarij zanj napisal in film tudi režiral je France Kosmač, snemal pa France Cerar. Tudi drugi film »TAM« je kljub temu, da je naročen in v gotovem oziru reklamni film, kakor prvi nad povprečjem, podobnih filmov. Režiserja obeh filmov sta se po služila nekaterih prijemov igranega, filma;. Film »TAM« pripoveduje o mariborski tovarni avtomobilov.
Glasbeno tekmovanje v Ženevi
V Ženevi bo od 21. septembra do 5. oktobra letos tekmovanje glasbenikov. Tekmovanje bo mednarodnega značaja in se ga bo, udeležilo več glasbenikov — umetnikov iz skoraj vseh evropskih dežel. Doslej so že prijavili prihod delegacij mladih glasbenikov Avstrijci, Rusi, Jugoslovani, Madžari, Italijani, Romuni, Čehi in Poljaki.
Dantejev „Pekel” v slovenščini
Znani prevajalec, pesnik, pisatelj in kritik Alojz Gradnik, lci je Slovencem oskrbel že celo vrsto, znamenitih del iz svetovne literature, med drugim pesmi Mirze Šafija, Heineja, kitajsko liriko,, Mažura-ničevo »Smrt Smail Age Čengiča«, Njegošev »Gorski venec« in druge, je dokončal prevod Dantejevega »Pekla«. S tem nam je približal največjo pesnitev slavnega italijanskega pesnika Danteja »Božanska, komedija« in je le upati, da bo prevodu prvega, dela sledil tudi še prevod ostalega dela.
a)	posebni ukrepi, od katerih so najnujnejši v dogovoru celo našteti, in
b)	avtonomna regionalna zakonodajna in izvršna oblast. Ne gre za zaščito posameznega Južnega Tirolca — za to ne bi bila med pravno, urejenima državama, ki obe slonita na temelju enakosti vseh državljanov pred zakonom, potrebna posebna meddržavna pogodba —, marveč za ohranitev živega občestva, ki je bilo na osnovi senžermenske pogodbe vključeno, kot manjšina v italijansko, državo,. Krajevno območje, na katerega naj bi se nanašale zaščitne določbe in avtonomija, je v pogodbi z besedami »province, Božen in sosednih dvojezičnih krajev province Trident« pravtako nedvoumno, določeno,. Ker so bili slednji medtem priključeni provinci Božen, obsega točno današnje ozemlje te province.
2.	Odstavek 2: Avstrijska zvezna vlada ugotavlja, da od posebnih v Pariškem sporazumu naštetih ukrepih doslej ne more biti govora, da bi bila izpolnjena »enaki položaj nemškega in italijanskega jezika v javnih uradih« (odst. 2 b) ter »enakopravnost glede nastavitve v javne urade« (odst. 2 d).
(Nadaljevanje sledi)

Kratke Testi iz Koroške
Občni zbor živinorejske zadruge za Libuče in okolico
Vsako leto, običajno v maju, se zberejo zadružniki Živinorejske zadruge za Libuče in okolico na svojem rednem občnem zboru. Posamezni zadružniki so kmetje iz Libuč in okoliških občin Blata in Zva-beka. Zadruga druži zavedne kmete, ki stremijo za tem, da bi na zadružni podlagi izboljšali živinorejo, ki je v tem kraju hrbtenica kmetijstva.
Doslej zadruga seve še ni izčrpala vseh možnosti, ki jih živinoreja nudi. Njeno> delovanje in korist, ki jo imajo člani, se suče predvsem okoli zadružnega pašnika na obsežnem zadružnem posestvu pri Šti-barju vrh Belšaka. V pašo sprejemajo vsako leto 25 do 30 glav mlade živine. Zadružniki imajo prednost. Za pašnino plačajo 100.— šilingov manj, kakor je običajna pašnina na planinskih pašnikih.
Zadružno vodstvo se je s pomočjo Zadružne zveze prizadevalo, da je v zadnjih letih vidno izboljšalo pašnik. Pravilno je povedal na občnem zboru predsednik upravnega odbora Črčej, da bi bilo idealno, če bi zadružniki pasli ha pašniku le mlade junice, da bi na ta način prišli do dobrih in donosnih krav molznic, ker juncev v ravninskih legah ne redi skoraj
Gledali smo film „ Dolina miru”
Kino SPZ bo film predvajal tudi po našili vaseh
Kakor ste razbrali že iz objav v našem listu, je Avstrijsko-jugoslovanska družba skupno z generalnim konzulatom FLRJ v Celovcu predvajala v Št. Vidu ob Glini in V Celovcu doslej najuspešnejši slovenski film »Dolina miru«, za katerega je med celovško publiko vladalo veliko zanimanje, tako da pri prvi predstavi vsi interesenti niso prišli v prenapolnjeno dvorano. Zaradi tega so predvajanje tega filma v ponedeljek ponovili in tudi tokrat se je kljub nezadostni reklami zbralo veliko število ljudi, ki so si film ogledali.
Ker pa je tudi med podeželjskimi ljudmi veliko zanimanje za ta film, kar se je izkazalo že s tem, da so' številni kmetje in delavci prišli k večernima predstavama celo v Celovec, je Slovenska prosvetna zveza sklenila, da bo ta film predvajala tudi po naših vaseh, kjer si bo lahko vsak ogledal res odlični slovenski film, ki je na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu žel precej uspeha. Glavni igralec John Kiztmiller pa je prav za vlogo v tem filmu dobil nagrado za najboljšo moško vlogo v letu 1956. Potuj oči kino SPZ bo ta film predvidoma predvajal v drugi polovici junija ali šele julija, kakor se bo pač dalo urediti vse potrebno.
Nagelče
Katera mati ne potoči solzo, kateremu očetu ni hudo pri srcu, če jih zapusti sin ali hčerka in si skupno s svojim izvoljencem ustvari svoj novi dom in družino. A v tolažbo vsakim staršem je dobrobit svojih otrok, če vidijo, da so srečni, da so si našli pravega sodruga, ki ga zvesto spremlja ob vsaki priliki skozi življenje do smrti.
Težko pri srcu je bilo predpreteklo nedeljo tudi Moharjevim staršem, ko so se poslavljali od svojega najstarejšega sina Hanzeja, ki se je odločil za zakonski stan in se po poroki preselil v Spodnje Nagel-če, kjer prebiva njegova žena Milka Pi-cej, pd. Pušnikova.
Izredno lep majski dan je bil. Že rano
Apače
Franca Jagovca, pd. Zablačana, ni več med nami j v četrtek zadnjega tedna smo ga ob izredno številni udeležbi sorodnikov, prijateljev, sosedov, znancev in sotrpinov spremljali na njegovi poslednji poti na pokopališče, kjer je našel poslednje počivališče v ljubljeni domači zemlji.
Pokojnik, v mladih letih tesar, se je pozneje priženil na Zablačanovo posestvo, kjer se je kmalu izkazal kot preudaren in napreden gospodar, ki so ga občudovali in spoštovali v vsej bližnji in daljni okolici. Z veliko predanostjo se je posvetil tudi delu v naši kmečki organizaciji in gre zasluga za uspehe Slovenske kmečke zveze v naših krajih v veliki meri prav njemu. Razveseljivo je, da to njegovo delo požrtvovalno nadaljuje njegova hčerka Katica, ki je že dalje časa tudi članica pokrajinskega odbora Slovenske kmečke zveze.
Vse svoje življenje je bil pokojni Franc Jagovc predan naši narodni stvari ter je stal v prvih vrstah naših krajevnih delavcev za slovenski živelj na Koroškem. Zato se je tudi do skrajnosti zameril našim narodnim nasprotnikom, ki so ob prihodu nacistične oblasti spoznali, da je prišel njihov čas in da bo treba za vedno obračunati z narodnjaki in odločnimi protifašisti Jagovcovega kova. Pripravili so zločinski načrt nasilne izselitve vseh nezaželjenih družin in je moral 14. aprila 1942 tudi pokojni Zablačan s svojo družino nastopiti težko pot V negotovo usodo izgnancev. V taborišču Frauenaurach so ga vsi ostali sotrpini spoznal i kot dobrega tovariša, ki tudi v najhujših dneh ni zgubil vere v lepše dni slovenskega ljudstva.
Že takoj ob povratku iz izseljeništva je moral ugotoviti, da leta pregnanstva tudi zanj — kakor za mnoge druge sotrpine — niso šla mimo brez težjih posledic. Bolezen, ki si jo je nakopal, ga je vedno bolj ovirala in mu hromila moči. Čeprav bi bil potreben oddiha in počitka, je še vedno delal za dom, družino in narod, dokler mu pač ni smrt zapovedala neizprosni: Dovolj! in je moral za vedno1 oditi sredi dela in skrbi, star šele 63 let.
Udeležba na pogrebu je najbolj zgovorno pričala o priljubljenosti pokojnika. Poleg vseh drugih žalnih gostov so prišli V posebno lepem številu njegovi sotrpini -— izseljenci, Zveza slovenskih izseljencev, v katere imenu je poslovilne besede spregovoril predsednik Lovro Kramer, pa se je svojemu članu poklonila z lepim Vencem. Lovro Kramer se je od pokojnega Jagovcovega očeta, vzornega kmetovalca in skrbnega gospodarja, poslovil tudi v imenu Slovenske kmečke zveze. Posebno lepe besede zadnjega slovesa pa je spregovoril domači g. župnik Boštjančič.
Franca Jagovca bomo ohranili vsi v najlepšem spominu ter se mu oddolžili najbolj s tem, da bomo stremeli za istimi visokimi cilji in ideali, ki so pokojnika vodili skozi vse življenje. Vsem žalujočim svojcem pa velja naše globoko občuteno sožalje! —
Naj zabeležimo še kratko, vendar veselo vest: g. nadučitelj Rudi Vouk si je izbral novo življenjsko družico, potem ko je svojo prvo ženo zgubil na tako tragičen način. Njemu in njegovemu malemu sinčku je pač nujno potrebna pridna gospodinja, ljubeča žena in skrbna mati, zato se je v ponedeljek prejšnjega tedna odpeljal po svojo izvoljenko Emo Kavčič, s katero sta si obljubila, da bosta kot mož in žena hodila skupno pot skozi življenje!. Našemu g. nadučitelju in njegovi mladi ženi želimo mnogo sreče in jima prisrčno čestitamo!
Konj Je ugriznil 20-letnega kmetijskega delavca Franca Hrasta iz Vate vesi, občina Vovbre, v roko, ko je s konjsko vprego peljal v gramozno jamo, kjer je konja splašil ropot tamkaj obratujočega stroja.
Bivši okrajni glavar v Beljaku dvorni svetnik dr. Karl Pacher je prejel Veliko odlikovanje za zasluge za republiko Avstrijo. S tem je bilo odlikovancu, ki je bil od leta 1920 v koroški deželni službi, izrečeno priznanje predvsem za njegovo, desetletno delovanje kot okrajni glavar.
V velikem razstavnem prostoru na ve-lesejmskem zemljišču v Celovcu se še na-
haja žito, vendar so že pričeli s pripravami za letošnji Koroški velesejem. Letos bo 3000 kvadratnih metrov več pokritega prostora na velesejmu, v ta namen že postavljajo nove velikanske šotore.
Kljub slabemu vremenu so v Vrbi doslej zabeležili že rekorden obisk tujih gostov in so prav zadovoljni s predsezono. Že okoli Velike noči so v tem letovišču pozdravili 1000 gostov, kar predstavlja za april rekorden obisk. Gostje so prispeli na Koroško iz vseh dežel, kar je že razvidno iz oznak avtomobilov, ki so zasedli prostore za parkiranje v Vrbi.
noben kmet. Seve je drugače v gorskih krajih, kjer še vedno potrebujejo, vole kot vprežno živino.
V zadnjih letih so uredili in popravili tudi stajo za živino. Posebno skrb pa posvečajo čiščenju travnikov z izsekavanjem grmičevja in negi obsežnih gozdnih parcel. Les je z dograditvijo dovozne poti zelo pridobil na vrednosti, zato skrbijo zadružniki tudi za pogozdovanje, za kar je tudi določena večja denarna vsota in zagotovljena subvencija. Zadruga ima prednost, da v njej deluje tudi gozdarski strokovnjak Martin Cehner.
Na občnem zboru so zadružniki ugotovili, da so izvedli vse sklepe, ki so jih postavili lani. Tudi finančno, poslovanje zadruge je bilo skrbno in vestno. Za dobiček, ki se je izkazal, bo zadruga kupila tehtnico, s katero bodo opremili zadružno posestvo in s katero bodo tehtali živino pred odgonom na planino in pri zopetnem povratku. Na ta način bodo ugotavljali, koliko je živina na teži pridobila.
Tudi za bodoče delo so zadružniki sprejeli vrsto smernic, ki jih bodo vodile do prihodnjega občnega zbora.
se mladi mož in žena ter svatjp odpravili v gostilno k Voglu, kjer je bil poroki dan vesel okvir ob jedači in pijači. Godba na pihala iz Šinče vesi pa je poskrbela za poskočne melodije in tako ustregla tudi mladoporočencema, ki se oba rada zasu-četa ob poskočnih vižah — valčkih — polkah in še kaj. Posebno živahno je postalo zvečer, ko so od vseh krajev prišli še »oknarji« in se vključili v vesel krog svatov.
Seveda so tudi na tej poroki pridno »kradli«. Po vrsti je vse zginilo, zdaj nevesta, nato ženin, še starešino so vzeli, pa tudi rjušnico. K sreči so vse zopet našli, ker so prišli »storilcem« na sled. Preden pa so vse zopet spravili v red, je bilo treba seveda tudi nekaj žrtvovati — niso zadostovali samo »zamorčki« ampak so bili potrebni tudi veliki papirnati šilingi. Toda tak je običaj, tako je lepo in luštno, zato se tudi nihče ni razburjal. Bilo1 je zares veselo. Pozno ponoči, kajše! proti jutru, so se svatje začeli poslavljati in razhajati. Vsakdo je še enkrat želel mladoporočencema vse najboljše.
Domov sta se odpravila tudi Hanzej in Milka. Danes ju lahko srečamo pri Pušniku, kjer sta že pričela z marljivim delom na polju in doma. Začela sta novo življenje, ki ni vedno lahko, ki zahteva mnogo naporov in potrpljenja, ki pa je lahko tudi v težkih trenutkih lepo, če si stojita drug ob drugem človeka, ki se razumeta, ki si zaupata in ki se spoštujeta.
Obema novoporočencema, ki sta poznana kot zavedna Slovenca, želimo obilo uspešnih in zadovoljnih let skupnega življenja ter da bi vzgojila pravtako zaveden naraščaj.
Kličemo jima na mnoga leta!
Rinkole — Šmihel nad Pliberkom
Rinkole so prijazna in mirna vas na obronku Dobrove. Tu se marljivo trudijo pridni kmetje in živijo svoje trdne družine. Gostilne nimajo in je, kakor pravijo, tudi ne potrebujejo. Vsak pa v Rin-kolah lahko opazi, da se kmetje v veliki meri poslužujejo modernih gospodarskih pridobitev.
V Rinkolah živi tudi Klančnikova družina, katere gospodar je vedno šegavi in zgovorni oče Miha Sadjak. Klančnikovi materi in očetu se je rodilo skupno 17 otrok, od teh jih 15 živi. Precej so že dorasli in prišel je že čas, da si otroci sami ustvarjajo družinska ognjišča. Doslej se jih je poročilo že osem. Tako sta imeli 19. maja poroko kar dve sestri: Pepca in Katica.
Katica je ostala kar v vasi, poročila se je s Štefejem Portschom, p. d. mladim Bidrihom. Pepco pa je poročil Hanzi Krasnik, p. d. Avciger v Dobu. Vsi so pevek Klančnikovi in Hanzi ter Štefej, in pojej0 pri zboru podjunskih slovenskih prosvetnih društev pod vodstvom Folteja Harf" manna. Zato ni čudno, da so dan pred p°' roko pohiteli pevci in Foltej v Rinkole in pred hišo obeh nevest krepko zapeli v tihi majski večer podoknica, ki je ubran0 zadonela: Oj le prebudi se, saj moje si 1* dekle... Nato so se pevci pod gostoljub-no streho Bidrihovega Štefeja prav dobr° imeli.
Poročno slavje je bilo pri Šercerju v Šmihelu, udeleženih je bilo okoli 90 svatovskih. gostov, katerim pa se je na večer pridružilo še mnogo »oknarjev« od bli^n in daleč. Pevci so s petjem dvigali in P°" živi j ali ženitovanjsko razpoloženje in vsesplošno je vladalo sproščena, razigra110 domače veselje. Slovo je bilo nekolik0 težko, ko sta mlada moža povedla svoj* življenjski družici na svoja domova.
Mladima narodno zavednima par kličemo:
Na mnoga srečna leta!

Petek, 31. maj: Angela Sobota, 1. junij: Feliks Nedelja, 2. junij: Peter Ponedeljek, 3. junij: Klotilda Torek, 4. junij: Frančišek I. Sreda, 5. junij: Bonifacij Četrtek, 6. junij: Noribert
Film je zelo priporočljiv vsem, saj obravnava problematiko, ki nam je razmeroma še tako blizu; krutosti druge svetovne vojne, kakršne naj bi se nikdar več ne ponovile. Nikdar Več naj se ne bi zgodilo, da bi bili celo otroci prepuščeni na milost in nemilost usodi, kakor sta bila prepuščena dva glavna junaka tega filma: štiriletna Lotti in devetletni Marko, ki sta oba v vojni zgubila starše ter se skupno odpravila na pot, da poiščeta dolino miru, kjer ni vojne, kjer vlada mir in ljubezen. Oba otroka potujeta pod najtežjimi pogoji po opustošeni pokrajini, kjer ni žive duše, samo nemški tanki in bajoneti, v gozdovih pa partizani in nad glavami zavezniška letala, skratka kruta vojna.
Med potjo srečata otroka zavezniškega pilota Jima, ki se je rešil iz gorečega letala in beži pred nemško vojsko ter hoče prispeti do partizanov. Vsi trije potujejo skupno v negotovost... Številne dramatične scene gledalce močno pritegnejo tako, da ostane le malokatero oko suho. Film je Vsakomur razumljiv in tudi za otroke dovoljen, prav zaradi tega ga obiščite v čim večjem številu.
zjutraj je bilo vse živahno. Svatje so se začeli zbirati pri Moharju in pri Pušniku. Povsod so1 se veselo pozdravljali ter pomenkovali o tem in onem; o različnih porokah, o letošnjem vremenu in mrazu, ki je tudi v naših krajih povzročil velikansko škodo na poljih in v sadovnjakih, o lanski letini, o tem, kaj še bo, pa seveda tudi o ženinu in nevesti. Eden je hotel vedeti to>, drugi drugo. Ženin in nevesta pa sta se medtem pripravljala za veliki trenutek prisege. Čas je hitro mineval. Ženin je bil kmalu »zbiksan«, nevesta lepo oblečena v belo. Vse je bilo pripravljeno. Ura je kazala pol enajst. Avtomobili so zabrneli in se usmerili proti Št. Primožu, topiči so pokali. Toda, stoj! Tako hitro pa ne! Mladi fantje in tudi dekleta in otroci so večkrat zastavili pot z okrašenimi drogovi. Kar tako poceni pa stvar ne gre. Treba se je odkupiti. No, po nekaj ovirah so avtomobili le prispeli v Št. Primož, kjer sta se srečala ženin in nevesta in se pripravila za cerkev. Pred odhodom v cerkev je stopila pred zaročenca mlada deklica in jima v lepi deklamaciji želela vse najboljše ter jima izročila šopka šmarriic.
Poročno mašo in poročne obrede je opravil č. g. župnik Pice j, stric in krstni boter mlade žene Milke. Med petjem v cerkvi je igrala tudi godba na pihala iz Šinče vesi.
Po opravljenih poročnih svečanostih, ko sta si Hanzej in Milka že obljubila zvestobo in spoštovanje drug drugega, so
Za razkošjem smrad, umazanija in mrčes!
Ako opazujemo najrazličnejše podobe ^ffodovinskih oseb, kraljev, knezov in dru-9*h, vidimo' skoraj vedno, da so oblečeni ^ razkošna oblačila. Predvsem so bila razkošna oblačila V dobi rokokoja, to je v stoletju. Za rokoko je značilna tudi svojevrstna razkošnost, idiličnost v slikarstvu, arhitekturi in modi. Kakšno pa bilo dejansko življenje v tem času, ani nekoliko ponazori nekaj primerov, jih navajamo.
Poleg blestečega sijaja in razkošja je *lo neverjetno veliko umazanije. Niso' še P^ali lepo urejenih umivalnic, stranišča So bila slabo urejena. Predvsem z zlatom 11 srebrom ter drugimi dragotinami posu-* obleke različnih kraljev, knezov, gro-0v> kraljic, kneginj, princes ipd. so< bile Prava zbirališča umazanije in mrčesa, ki je v umazaniji odlično razvijal in mno-Ni se pripetilo le redko kdaj, da so "vorjani njegovemu veličanstvu med svetnim. sprejemom na kaj nesvečan način Pobirali iz državnega oblačila — uši.
Ludvik XIV., ki sei je imenoval tudi “sončni kralj«, je vladal Francozom od eta 1643 do 1715. O njem je znano, da se le v svojem življenju samo parkrat kopal. Zjutraj, ko je vstal, se ni umil v vodi, ^nipak si je zbrisal obraz samoi s cunjo, °vlaženo' s parfumom, nakar mu je ple-polil na prste vrtnične ali pomarančne vode.
Podobna nesnaga je vladala tudi v me-Ko je na primer hotel španski Vlaji11' Karl III. dati očistiti ulice Madrida, tter so bile že skoraj neprehodne, se je
93 milijonov ljudi pod orožjem
^ drugi svetovni vojni je bilo pod °rožjem približno 93 milijonov ljudi obeh Sovražnih taborov. Od tega števila jih je 7° 63 milijonov na strani zaveznikov, •deset milijonov pa na' strani sovražni-Sovjetska zveza je v celoti mobili-2lrala 22 milijonov vojakov, Nemčija 17 ^'lijonov, Združene države Amerike 14 ^dijonov, Velika Britanija 12 milijonov, *tajska 6 milijonov itd.
Ali že veste . . .
•	• • da so pingvini v vodi zelo umi pla-t^ci? V vodi preplavajo tudi do> 10 me-
°v v sekundi, medtem ko so na kopnem
lo nerodni. Čeprav hodijo pokonci kot ,ludje, se čestokrat tudi dogodi, da pade-J0 -a kljun.
•	• • da vzame slon v rilec lahko naenkrat ?^111 do deset litrov vode, ki jo ob vro-
n dneh poliva po svojem hrbtu in se na način kopa?
zglasila pri njem delegacija zdravnikov in mu izročila spomenico, v kateri je bilo rečeno, da je zrak v Madridu dober in da ne bi bilo primemo, spremeniti ga s čiščenjem ulic.
Kopanje pa so smatrali za gnusno. Označili so ga za nezdravo in prostaško. Celo nekateri zdravniki so kopanje označili za nevarno. Umivalnih miz skoraj nikjer ni zaslediti, dosti pa je najti v tem času toaletnih mizic najrazličnejših oblik in velikosti, na njih pa vse polno dišavnih stekleničk, škatlic za šminke, pudemic ipd. Na nek način je končno bilo treba zakriti umazanijo in smrad. Zobne ščetke so sicer že poznali, vendar pa so jih žeto malo uporabljali, ker so veljale za nekaj pretiranega in nepotrebnega. Tudi odstranjevanje umazanih robov pri oblačilih so smatrali za smešno*. Umetniško' izdelane frizure najrazličnejših oblik so dnevno znova pudrali z riževo moko, jih znova namazali tudi z oljem, nikoli pa jih niso umili ali razčesali, tako' da soi bili lasje
Podatki iz višine 200 kilometrov
Mornariški raziskovalni laboratorij, ki opravlja tehnična dela v pripravah in izdelavi umetnega satelita, je pred kratkim sporočil, da so uspešno preizkusili instrumente, ki jih bo prvi umetni zemeljski satelit ponesel s seboj visoko v ozračje.
Med poskusi so z raketo »Aerobishi« izstrelili te instrumente 202 km nad zemeljsko površino, med vsem poletom pa so prejemali znanstveniki od njih natančne podatke.
To pot je raketa preletela prvi del poti, ki jo bo moral opraviti umetni satelit, da bo prišel do točke, ko bo začel v višini 300 km krožiti okoli zemlje. Satelit nameravajo Američani izstreliti v okviru geofizičnega leta.
Drobni oddajnik, ki je bil v satelitu zraven drugih tehničnih naprav, seže 2413 km daleč, znanstvenikom pa je med vsem poletom sporočal podatke, ki jih je prejemal od različnih instrumentov. Tako je posredoval intenzivnost kozmičnih žarkov ter količino trčenj z vsemirskim prahom. Znanstveniki menijo, da bodo ti podatki velikega pomena ne le za izpopolnjevanje miroljubnega satelita, marveč tudi za balistične izstrelke, ki jih sedaj izdelujejo.
Raketa je dosegla maksimalno' hitrost 1828 metrov v sekundi, kar je začetna hitrost tristopne rakete, ki bo ponesla v vsemirje prvi umetni zemeljski satelit, vendar pa ni izboljšala višinskega rekorda, ki znaša 263 kilometrov, katerega je lani postavila neka druga raketa..
prav trdi in se držali skupaj kot bi bili zlepljeni. Taki lasje pa so* brez dvoma nudili ugodno zatočišče mrčesu, ki se je v tunelih na lasišču dobro počutil in množil svoj zarod.
Kljub najmočnejšim dišavam pa se neprijetnega vonja po umazaniji in mrčesu niso mogli otresti. Kako je moralo biti v bližini takih ljudi, nam nazorno pove mejna grofica iz Bayreutha, sestra Friderika II., ki je zapisala v svoj dnevnik o svoji svakinji, ženi Friderika II.: »Ona smrdi neznosno!«
Tako je bilo torej življenje različnih tako opevanih princesk, kraljev in grofov. Za nas res prav nemikavno'.
Avtomatizacija
Jedrske raziskave na primer ne bi dosegle današnje stopnje, če ne bi iznašli avtomatičnih naprav in komand. Brez tega bi tudi ne bilo mogočei zagotoviti obratovanja velikanskih rafinerij nafte, kemičnih tovarn in jeklarn. Tudi številnih kemičnih spojin ne bi mogli uporabljati v industriji, če bi ne imeli na razpolago avtomatičnih naprav. Zaradi velike natančnosti avtomatičnih strojev se na tržišču pojavljajo zadnje čase številni novi izdelki, ki bi jih sicer sploh ne bilo mogoče izdelovati v tolikšnem številu.
Štirinajst strojev za pihanje stekla, ki jih nadzira en sam človek, proizvaja devet desetin vseh žarnic, kolikor jih potrebujejo v ZDA, k temu pa še elektronske cevi za televizijske in radijske aparate. Takšnih primerov bi mogli našteti še dolgo vrsto'. Oglejmo si naslednjega: Ob tekočem traku, ki izdela na dan 1000 radijskih aparatov, sta zaposlena le dva delavca; vse potrebno' delo opravijoi avtomatični stroji. Včasih pa je bilo' ob istem delu zaposlenih 200 in več delavcev.
Največji napredek glede tega so dosegli v avtomobilskih tovarnah; tako v ZDA zdaj praktično ni več tovarne motorjev, ki bi ne bila avtomatizirana. V Fordovi tovarni v Clevelandu nadzira en sam delavec poseben stroj, ki opravlja 500 različnih del in na ta način nadome-stuje 35 do 70 delavcev. Prej so potrebovali 40 minut in 400 delavcev za izdelavo enega motorja, zdaj pa opravi to delo po zaslugi avtomatizacije 48 delavcev v 20 minutah.
V Sovjetski zvezi obdeluje popolnoma avtomatizirana tovarna za izdelovanje aluminijastih batov za motorje težkih tovornih avtomobilov gradivo tako, da. se jih ves čas niti za trenutek ne dotakne človeška roka. Celo opilke stroji odstranjujejo avtomatično. Avtomatizacija jepo-
Opij — sovražnik Irana
Svetovna zdravstvena organizacija je dala v začetku letošnjega leta 86.500 dolarjev za pobijanje uživanja opija in drugih mamil v Iranu. V tej državi po zadnjih statističnih podatkih kadi opij poldrag milijon ljudi. Razen tega povzroči kajenje opija vsako leto predčasno smrt nad 100.000 ljudi; med terni je nad 5000 samomorilcev. Starši, ki so strastni kadilci opija, zapustijo vsako leto nad 50.000 otrok, ki zatem brez kakršnega koli nadzorstva tavajo sem ter tja po državi in nadlegujejo v skrajni bedi prebivalstvo. Razumljivo' je, da je tako postopanje nedorasle mladine najboljša pot do zločinstva in propada. Iranske oblasti bodo sedaj skušale s to podporo svetovne zdravstvene organizacije odpravili ali vsaj delno omejiti to skrajno bedo.
v prihodnosti
sebno pomembna v tistih podjetjih, kjer je možna ali celo nujna »neprekinjena proizvodnja«; v transportu in pri rafinerijah nafte, v kemični industriji vključno tudi atomsko, v industriji plastičnih snovi, barv, pijač, gume, v mlinski industriji, v industriji električne energije in v valjarnah jekla. Sodobne rafinerije nafte so na primer že tako avtomatizirane, da ljudje v njih samo' še nadzirajo' stroje in drage naprave.
V zadnjem času je zajel v dveh najbolj industrializiranih državah — V Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike — proces avtomatizacije deloma vsa poglavitna področja gospodarstva. Po mnenju ravnatelja mednarodnega urada za delo bo tehniški napredek v prihodnosti privedel do splošnega povečanja realnih mezd, kar pomeni, da bo povečanje produktivnosti omogočilo zvišanje odškodnine za delo.
Indijski lovci na glave
V pokrajini Assam v Indiji prebivajo člani plemena Naga, ki še sedaj prinašajo z bojnih pohodov glave ubitih sovražnikov kot največjo trofejo. Bojevniku, ki je ubil sovražnika in mu ugrabil glavo, tetovirajo na prsih posebne znake. Že odkar so Angleži leta 1800 zasedli področje plemena Naga, so sledile kar naprej revolucije in upori — in tudi odkar je Indija svobodna, ni mnogo bolje. Trenutno mora imeti Indija v tem področju v stalni pripravljenosti okoli 30.000 vojakov redne vojske — kajti pod parolo »ločitev od Indije« napadajo možje Naga vlake, trgajo telefonske vode, ropajo in ubijajo potnike. Vlada je zaradi tega dala navodilo, da nihče ne sme v teh krajih potovati sam. Kljub temu pa še vedno prihaja do spopadov in žrtev.
*“1QoQQDooqoooOOO(
sVOBODNIM
SONCEM
*A knjiga povest davnih dedov
22
ukajle je sedel tisti večer, ko' se je k **■ z Epafroditom z dvora. Polnoč so j . v°zile zvezde in njegovo oko ni zaže-^ sPanca. Pred njim so gorele modre rer^ne- KflinoT se je obrnil, povsod, nje-°ČL Iz morja so zrle vanj, z vsake so se mu smehljale in s cvetočih in]ic had njim so šepetale v šumenju listja Gedrovih vrhov njene sladke besede.
sk |Unak si' Izt°če! Stotnik carske voj-, N&j te spremlja sreča!« fli!*1 ^>oslej se je mesec dvakrat pomla-hip ^Ztotc Je zjahal najbolj ognjevite ko-Polomil dokaj sulic, skrhal mnogo j6 Cev. se naučil brati in pisati, pozabil le .°raj očeta Svaruna, spomnil se f0, rn-‘rn-°grede Ljubimce. Ni utegnil. He 4 ženinih oči in njenih besed Ulic Inore pozabiti. Ko koraka sredi jeza- na vežbališče, ali kadar ponosno je ‘ vv Pozlačenem oklepu najbolj div-s c ^reLca in ga objemajo z oken in este p0 ljubezni koprneči pogledi, te-
daj zaman išče njenih oči. Zdi se mu, da je že videl vsake oči, kar jih je v Bizancu, da se je vprašujoče ozrl vanje in žalosten odmaknil pogled. Zakaj tiste luči ni v nobenih, tiste mehke in ljubezni polne, kakor bi V Ireninih očeh ležala vsa lepa njegova domovina, kakor bi iz njenega glasu odmevali vsi spevi slovenskih logov. Kadar koli je jezdil mimo carske palače, vselej so trkale njegove oči na zaslonjena okna in prosile: »Irena, samo en pogled, eno besedo z domačih tal, samo eno.« Toda ni se ganilo gluho okno, mrtve stene neizmerne palače so molčale.
In kakor vselej, kadar se je na večer zatapljal v take sanje, tako se jih je tudi nocoj navsezadnje prestrašil.
Vzravnal se je na klopi, potegnil po čelu, otresel nejevoljno z roko in zamrmral.
»Irena? Kaj mi je v glavi? Irena — dvorjanka, to' se pravi hotnica. Cernu bi se trapil zanjo? Aha, da ostanem tu, da prelivam kri za tirana in da se za ves trud, za izdajalski trud enkrat ogrejem v njenem objemu. Ne, na Svetovita, ne izneverim se! Sedaj se mi skrivaš, Irena, skrivaš, ker veš, da me mučiš. In v krogu družic in tistih bledih gospodov, tistih palatinskih častnikov, ki bi bežali v vojski pred tolpo starih žensk, tam se rogaš z drugimi vred barbaru in govoriš s sme-
hom o meni. Na Peruna, govorili boste o Iztoku s solzami v očeh!«
Iztok je planil pokonci in iztegnil roke proti nebu.
»Na bese, kaj preklinjaš in prisegaš dečko?«
Pred Iztokom se je pojavil Radovan.
»Oj, očka! Ne spiš? Polnoč je!«
»Kdaj spim, zakaj ne spim, kako spim: za vse to se ti doslej nisi kdo ve kaj zmenil. Odgovori, kar te vpraša Radovan!«
»Ej, pa si slabe volje, Radovane!«
»Zopet se izogibaš! Povej, čemu se jeziš in suješ s pestmi proti mescu kakor otrok, ki maha s šibo proti nebu, da bi zvezde klatil.«
»Misel, neumna misel mi je šinila v glavo!«
»Sinila, samo šinila! Seveda, pa ti sedi v glavi trdno kakor klop na kravjem vratu. Zakaj lažeš?«
Radovan se je razhudil in razkoračil pred Iztokom. Mladi stotnik se je od srca nasmejal starčevi togoti.
»Kako se ti poda, če se ljutiš! Sedi k meni!«
»Ne sedem, če ne poveš!«
»Vse ti povem, samo dober bodi in ne jezi se.«
»Taki ste, mladeniči! Ponoči lezem za teboj in te čuvam, v dolgih nočeh premišljujem in lovim tvojo sapo in tvoje sanje. Iztok, kaj misliš, da ne vem? Epafrodit, sam Epafrodit mi je razodel, ker sem ga
vprašal. Vidiš, tujec, krščenec je povedal, ti mi ne poveš!«
Iztok se je zavzel.
»Kaj bi ti pravil Epafrodit? Kaj neki?«
»Iztok, sin Svaranov, mar te nisem čul neštetokrat ponoči, ko1 si jecljal in vzdihoval: .Irena, Irena'. Ne enkrat, stokrat! Misliš, da take sanje kanejo v glavo mlademu človeku kakor piškav oreh z drevesa? In ker si molčal ti, sem se lotil Epa-frodi ta.«
»Epafrodita? je ostrmel Iztok.
»Da, njega samega, ki mi je povedal, kako te je obgovorila tista z dvora in ti zavdala; s pogledom. In mož je pristavil: .Posvari ga, očka! Ves Bizanc ve, da ljubi Ireno Azbad'. Zato te svarim. Bodi vsaj toliko pameten, kot je pametna žival. Ce žival zadene strelica, zbeži, da ne prifrči druga. Tebe je tudi ranila ‘ puščica, zato ne tišči k tistemu, ki strelja, ampak beži. Razumeš?«
»Torej Azbad, praviš, da ljubi Ireno?«
Radovan je pretkano zapazil nemir na Iztokovem licu. Skrival ga je, zakril ga ni. Komaj je dobro povesil pest, ko je prisegal na Peruna, da je ne mara, da je Irena ničvrednica, da bi bila ljubezen do nje nejevera do doma, že se mu je rogal v srcu mogočen glas in mu klical: Laž, laž! Vendar jo ljubiš! In sedaj, da jo ljubi Azbad, tisti njegov vrhovni poveljnik, ki ga še nikoli ni pogledal prijazno, ki nala-
31. maj 1957
| la oddih 1 N	XI > N <	E	D	RILO
Ernest
Hemingway: A4 ci C k 2,	112, de Z J XX
jig tlcfovc volj c
Večne resnice
Med številnimi gosti sta bila v hotelu samo dva Američana. Sobol sta imela v drugem nadstropju, eno okno' je gledalo na' morje, drugo pa; na park s spomenikom padlim. Nad zelenimi klopmi s;o se v parku košatile visoke palme. Kadar je bilo lepo vreme;, je Vedno čepel v parku kak slikar na trinožniku. Radi so slikali rastoče palme in med njimi svetle hotelske zidove, v ozadju na levi pa modro morje.
Italijani so od daleč prihajali gledat spomenik padlim. Bil ie iz brona in se je bleščal v dežju. Deževalo ie. Voda ie curljala no palmovih vejah, na stezah pa so se nabirale mlake. V dolcri penasti črti ie med plimo* prihajalo' morje, potem pa se je spet umikalo in se vrnilo v še večjem zagonu. Nobenega avtomobila ni bilo na trgu z Vojaškim spomenikom. Na oni strani ceste je stal natakar pod nanuščem nad vrati v kavarno in se razgledoval po trgu.
Američanka, je stala pri oknu. Zunaj, tik pod oknom, se ie stisnila pod eno izmed zelenih miz mačka,. Tako se je skrčila, da ii dež ni mogel do živega.
»Po mačko' bom šla«, je rekla Američanka.
»Čakaj, jaz bom,« ji je odgovoril mož in se zravnal na postelji.
»Ne, sama bom šla. Kako si mucka prizadeva, da je ne bi zmočil dež! Pod mizo se stiska.«
Mož je dalje čital. »Da se boš zmočila,« ji ie rekel. Zena je šla po stopnicah v pritličje. Hotelir se ji ie priklonil, ko je stopala mimo njega. Star je bil, visok in suh.
Domislice
Slava je senca, ki spremlja uspeh.
*
Sloga, ki vlada med ljudmi, je nastala bolj zaradi potrebe kot zaradi razuma.
*
Domišljavost odhaja zdoma na konju, vrača se peš.
*	i
Ni nevarno, kar ženske glasno govore, marveč to, kar šepečejo.
*
Z jokom si prišel na svet, drugi so se smejali. Glej, da boš s smehljajem umrl, drugi se bodo jokali.
*
Kdor ne zna spoštovati, ne bo* nikdar užival spoštovanja.
*
Kdor ima smolo*, rad pozabi, kolikokrat je že imel srečo.
»Dežuje,« je rekla Američanka. Hotelir ji je bil všeč.
»Si, signora, slaboi vreme.« Stal je za svojo mizo na drugem koncu mračne; veže. Všeč ji je bil, ugajala ji je njegova resnost, kadar je poslušal pritožbe. Njegova dostojanstvenost ji je bila všeč, prav tako pa njegov ostareli obraz in široke dlani.
Odprla je Vrata in pogledala po mizah. Čez trg je stopal proti kavarni moški v gumijastem dežnem plašču. Tu nekje mora biti mačka, pod desno mizo, je iskala Američanka. Morda; je že skočila pod streho. Ko je Američanka stala pri vhodu, je nekdo za njenim hrbtom odprl dežnik. Bila je sobarica:, tista, ki je pospravljala njuno sobo. »Da se ne boste zmočili,« se je smejala. »Šef me je poslal.«
Američanka je stopila proti mizici pod njihovim oknom, dekle pa, je nad njo; držala dežnik. Mucke ni bilo več. Sobarica, je pogledala razočarano' Američanko1:	»Ali
ste kaj izgubili?«
»Tu je bila mačka,« je rekla.
»Mačka?« se je zasmejalo' dekle. »Mačka na dežju?«
»Da,« ji je odgovorila, »tu pod tole mizo;.« Nato' pa: »Tako sem, si želela to' mucko!«
»Pojdiva, gospa,« je rekla, sobarica, »morava se vrniti, sicer boste mokri.«
Vrnili sta se po* peščeni stezi, dekle se je pred vrati ustavilo', da bi zaprlo dežnik. Ko* je Američanka stopala mimo mize, se ji je hotelir priklonil. Nekaj jo je stisnilo; pri srcu. Pred tem človekom se' je čutila tako* majhno in zelo pomembno hkrati. Za trenutek je imela, občutek velike pomembnosti.
Ko je stopila v s,oboi, je George še vedno čital. »Ali si ujela mačko*?« jo' je vprašal.
»Izginila je.«
»Skočila je kdo ve kam,« ji je odgovoril in se zagledal proti oknu, da bi si odpočil oči, ona pa je sedla na posteljo.
»Tako* sem si jo* želela;,« jei rekla. »Ne vem, zakaj, želela sem si jo pač. Uboga mucka je bila ves čas na dežju.«
George je spet čital, ona pa je sedla za toaletno1 mizo, si ogledovala, profil z ene in z druge strani, potem pa si je pogledala še vrat.
»Kaj misliš, ali si naj pustim rasti lase?« ga je vprašala.
George je uprl oči v njen tilnik, ki so bili na njem po' fantovsko ostriženi lasje. »To mi je všeč,« je rekel.
»Naveličala sem se,« je odgovorila, George pa se je premaknil v postelji: »Ta frizura ti lepo pristoji.«
»Rada bi imela dolge lase. Zadaj bi jih lepo počesala in povezala,« je rekla. »Rada bi vzela mačko' v naročje. Božala bi jo.«
»Ali res?« se je oglasil George s postelje.
»Rada bi obedovala za mizo, ki bi bil na njej moj srebrni pribor. Pa cvetja bi rada. Želim si pomladi. Česala bi se pred ogledalom;, božala mačko' in, imela, nekaj novih oblek.«
»Daj no, čitaj kaj,« ji je rekel George in začel brati.
Žena se je zazrla skozi okno,. Mrak se je spuščal, po palmah pa, je še, Vedno* curljal dež.
»Mačko hočem imeti«, je, rekla, »motam jo' imeti. Če že ne motem imeti dolgih las in vsega drugega, hočem vsaj mačko.«
George je ni poslušal. Čital je, ona pa je gledala skozi okno, kako so se* na trgu prižigale luči. Nekdo1 je potrkal na vrata.
»Naprej,« se je George ozrl od, knjige. Med vrati je stala sobarica. V rokah je držala veliko* angorsko mačko, ki se je bila stisnila k njej.
»Oprostite,« se je oglasila, »gospodar mi je naročil, naj jo nesem gospe.«
Ko je Pitagora našel svoj znani izrek, je žrtvoval bogovom sto volov. Od, tedaj trepetajo* vsi voli, kadar najdejo ljudje kakšno novo resnico'.
(Borne)
Samec se dolgočasi povsod, poročeni pa samo doma ...
(A. Dumas)
Središče
Bila je* vesela družba. Po gledališkem večeru,. Samo mlad igralec je sedel mračen na svojem stolu in pil, pil, pil...
»Čemu toliko' piješ?« ga je vprašal kolega malce zlobno, »poglej, kakšen uspeh ima naš prijatelj Ivah!«
»Zakaj pijem?« je mrko vprašal igralec. »Rad bi videl, da bi se enkrat tudi okrog mene Vse vrtelo...«
Zakaj se boji
Dve mamici se pogovarjata.
— Zakaj pa vaš Tonček v šoli nič ne zna?
— Ker se učitelja boji.
— Zakaj pa se ga boji?
—■ Ker nič ne znal
SOPOTNIKA
Nekega aprilskega večera — bilo* je pred leti — je sopihal proti meji vlak, zavit v stotine drobnih isker. Zunaj je neslišna deževalo*, v kupeju, za orošenimi šipami, pa je bilo prijetno toplo* in domačno. Dva tujca, mlad mož in starejša ženska;, sta pogreznjena v dolg molk sedela na novo; prevlečenih mehkih sedežih vsak v svojem kotu.
Izpod stropa je vzletela muha;; zabren-čala je v kratkem letu in lepo* pristala na enem izmed prostih sedežev. Ženska in mož, oba sta se ozrla vanjo, kakor da ne bi bila čisto navadna muha.
—	Muha.
—	Prva;, ki joi letos vidim.
—	Tudi jaz. Seveda, april je* že ...
Vljudno sta se nasmehnila; drug drugemu. Po kratkem preudarku je rekel mladi mož:
— Kolika postaj je še; doi meje?
—	Še dve;. Druga je meja,.
V kupeju se je razžuborel živahen pomenek. Zrak je bil poln zaupljivosti in besede so* kar same silile na; dan.
— Na meji boi strogol. Če imate kaj takega ... no, saj veste, vam svetujem, da dobro skrijete, je rekel mladi mož in si prižgal cigareto.
— Nimam, je rekla ženska. Pravzaprav ... nekaj dolarjev imam, trideset.
— Če jih dobijo,, Vam jih bodo vzeli, gospa;, je menil mladenič prepričljivo;. Kje pa jih imate?
Zaupala mu je, da jih ima V torbici. Na njegovo* prigovarjanje jih je skrila; na Varnejši kraj, pod sedež.
Na zadnji postaji pred mejoi je vstopil carinik. Ženska je sedela pri vratih, zato je bila prva na vrsti. Carinik ji je pregledal najprej kovček, nato torbico*, potem pa mu je pogled zdrsnil po* njeni obleki-
—	Je tol vse?
—	Vse, je rekla,.
Sopotnik je medtem odprl kovček in ga pripravil za pregled. Ob zadnji besedi je dvignil glavo in začudeno rekel:
—	Zakaj pa lažete, gospa? Na lastne oči sem videl, kako ste malo* prej zatlačili 30 dolarjev piod svoj sedež!
Ženska je onemela. Carinik se je pri' pognil in izvlekel dolarje*. S hvaležnim nasmeškom je pokimal mlademu možu in se njegovega kovčka ni niti dotaknil. Kmalu potem je* odšel.
—	Oh, grdi človek, izprijenec, hinavec, je jokala ženska in obkladala, mladega moža z zanimivimi priimki. Ta pa je mirno sedel v kotu ob oknu in vlekel cigareto*, kakor da mu ni vse skupaj nič mar.
Vlak je potegnil. Meja je ostala za njim-Ženska, je* še vedno* ihtela, čeprav ni več zmerjala.
— Gospa, se je nenadoma oglasil mladenič, gospa, pomirite se in vzemite tole-
Dvignila je glavo in odprla usta, da bi znova zmerjala. Pa ni. Na; kolenih mladega moža je ležala listnica, v njej pa debel šop tujih bankovcev.
— Oprostite, samo* majhen trik je bil-Z Vašo* pomočjo mi je uspelo*, da sem srečno' prenesel tehle tisoč dolarjev. Vzemde jih sto za onih vaših trideset. Je prav?
ga najtežje na njegove rame, tisti, ki je imenoval Hilbudija pred carjem, da bi tekmeca ugonobil. Iztoku se je nenadoma zdanilo. Koliko* stvari ni razumel, koliko vozlov se je zamotalo* krog njega! Sedaj en sam udarec: Azbad ljubi Ireno in vse je bilo jasno*. Zato še ne sme na stražo* v carjevo palačo*! Zatoi še ni dosti izvežban, da bi vodil stotnijo', kadar gre carica Teodora, z dvora,! In on je verjel in se zato uril ponoči in podnevi. No, čakaj, jutri je napovedana velika vojaška vaja vpričo carja in carice ...
Radovan je motril Iztokovo lice, na katerem so podrhtavale mišice. Zaskrbelo je starca in zelo* se je bal. Začel je mehko in proseče:
»Iztok, moj sin, ti veš, da te ljubim, kakor te more ljubiti edino še tvoj oče Svarun. Zato slušaj prošnjo sivega starca, ki ti želi dobro: Poskusil si vojno življenje, kakor blisk sučeš meč — tamle izza palme sem te opazoval —, pišeš kakor učenjak, daj, vrniva se preko Donave. Poguba preti Slovenom doma brez tebe in tebi poguba, tukaj brez doma. Vrniva se, sinko!«
»Ne morem, ne smem, očka!«
Iztok je razburjeno odgovoril.
»Ne moreš, ne smeš —«
Obmolknil je Radovan in vzdihnil. Vodomet je šumel, njegovi kristali so tonili
v tolmunu, oba sta zrla; v skakljajoče luč-ce in nobeden ni mogel izpregovoriti.
»Ne morem, očka, sedaj pa že kar ne, ko* vem, da mi dela Azbad krivico*. Počakati moram, da pokažem očitno*, kaj zmore Sloven. Ne bo govoril Azbad na dvoru: Iztok je barbar, neroden vojak, ni za, rabo; divjak je. Tega ne, to mi je sramota, ki je ne strpim.«
»Pred tisoči si dokazal v hipodromu, kaj si in kake krvi. Čemu še dokazov? Verjeli bodo Azbadu, ne tebi. On te pogubi!«
»Čuva me Svetovit in čuva Perun. Devet Svarunovih sinov je padlo* v boju z Bizantinci. Bogovi se maščujejo.«
»Naj se uresničijo tvoje besede!«
»Ne smem domov, sem rekel. Ne smem, ker so* še daleč moji smotri. Kaj mi koristi, če znam nekoliko* vojevati! Treba mi je izvedeti ukan, načrtov, treba je dobiti orožja, da ga prinesem domov. Glej, sedaj služim zlate statere. Epafroditu jih dajem, on pa trguje z njimi, in zlato se množi!«
»In še tretjič ne smeš domov, ker si mlad človek in nimaš modrosti. Ranjen si — zatorej nazaj in bliže tja — k Ireni, od koder lete puščice! Da bi imel ti god-čevo* srce! Sinko, tudi Radovan je ljubil, velika lepih deklic je gledalo po njem. Toda pevec udari ob strune, zajame pesem iz lepih oči, pa se napoti dalje, pozabi in živi svoboden. Samo- strune vedo o
tihi ljubezni iz šumnega Bizanca, od Baltiškega morja in od prostranih dobrav, ker samri vanje) vdahne vednoi nova, ljubezen novo; življenje'. Iztok, ti nisi pevec, zato je zaman molja beseda.«
Starec se je razžalostil, upognil hrbet in skril obraz, v dlani.
»Očka, tebi se toži po domu! Pojdi čez Donavo, pozdravi mi očeta in povej, zakaj ni sina; domov. Ponosen, bo* name* Svarun, in čakanje, polno upanja, bo* sladilo njegove* dni!«
»Po domu se mi toži? Oj ne! Kje je pevec doma? Povsod in nikjer. Zato se mi ne toži po domu. Toda, moje uho* hrepeni po meketanju čred, moje oči bi se rade napasle zelenih gozdov. Sit sem Bizanca, moj sinko, do* grla sit. Zato pojdem. Takoj jutri!«
Radovan se je vzravnal. Vsa raztoženost je izginila z, lica, in glasno je zapel popotno pesem.
»Na Šetka, da sem se skoraj razcmeril, bedak! Nocoj se posloviva, Iztok! Daleč so tvoji smotri. Dosežeš jih, če* te ne ubije ženska. Če se ti ljubi igre z njoi, bodi ona igrača,, ne ti. Radovan te ne pozabi. Ob letu se vrne* in ti prinese novic z doma. Sedajle kar čutim, da bi bil kmalu zadremal V Bizancu, odkar me pita Epa-frodit. Tudi njega ne pozabim ne njegovega vina. Pojdi, poln vrč naju čaka, Pijva v slovo!«
Napotila sta s,e* proti hiši.
»In ko* sem se odebelil z bizantinsko maščobo, se je skrčil moj pogum. Ponoči sem mislil na Tunjuša, in se ga celo bal* kravjerepnika,. Nič se ga ne bojim, če s« srečam z njim, ga ukanim, da bo* pomnik kdaj se je srečal z, Radovanom. Pes jan'4 »Ne boj se ga! V tvoji peti je več modrosti ko* v Hunovi glavi. Ko* prideš do gradišča, pozvedi, je li res zasejal razdor med SloVene! Hodi od roda do* roda, svad in prosi, pomirjuj, povej jim o slepariu Tunjušu, bizantinskem hlapcu, plačanem ’^ dajalcu! Če pa; bi se dvignila vojska, Prl di in mi povej! Tedaj se vrne Svarim0' sin med, brate.«
»Kakor sem rekel, ob letu se Radova vrne, bodi vojska, bodi mir. Samo* če omaga sredi polja njegova stara noga ga ne objame hladna Morana,.«
»Morana ti prizanese!«	, ^
Prišla sta v sobo*, kjer je gorela luc j posrebrenem čolničku, ki je visel stropa. Radovan je privzdignil podolfl3 lončen vrč in natočil pisani kupi-»Bibe in multos annos et victor sis per!«* mu je nazdravil starec po staror ski šegi, ki se je še ohranila v BizanC^ in ponosen je* bil, ko* ga, Iztok ni razum (Nadaljevanje sledi)
* Pij na mnoga leta in vedno zmaguj
3l« maj 1957		MAPDPHNIH nndPnnAP IFV
		iXMrt\ciunin uUdruuArvjLiV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE

kazimo na mlefec/
V tem času se vsako leto1 pojavijo v strokovnih časopisih članki, ki opozarjajo kmetovalce na pažnjo pri opravkih z mle-koim. Prehod na svežo krmo in toploi vre-510 povzročata kvarjenje mleka in mlekarski obrati odklanjajoi velike količine °^eka, ki je nakisano ali povsem kislo.
Ne bo odveč, če kmetovalce tudi mi °Pozorimo na nekatere stvari, ki so važ-110 za kvalitetnejše pridobivanje mleka.
Vsekakor je treba temeljitoi očistiti in Pobeliti hleve. Beležu primešajte sredstva Pfoti muham, Vsakdanje čiščenje hleva, gnoja in dobro vzdrževanje gno-Jlsča na primerni razdalji od hleva je za-
hteva, ki je pri pridobivanju mleka nujna.
Čiščenje in pranje vimena s toplo vodo bo sprožilo spuščanje mleka in pripomoglo k čisti molži.
Posoda, v katero molzete, naj bo čista! Ta ni nikdar dovolj poudarjeno! Zavedati se je treba, da je ravno nečista posoda med največjimi kvarljivci mleka, Ko mleko odtočimo', je treba posodo oplakniti z mrzlo voda, nato v vroči milnici ali lugu s krtačo temeljito očistiti. Oplaknite jo z vročo vodo', da se oplakne ves« lug, pri tem pa ne uporabljajte nobenih cunj, ker se z njimi posoda le okuži. Posodo poveznite, da se očedi in posuši sama.
Pri čisti molži cedil ni treba. Cedilo ne bo pripomoglo k boljši kvaliteti mleka, lahko pa bo' povzročilo' okužbo!
Mleko hladite takoj po molži! Izkoriščajte vse dosegljive vire (studence, potoke, vodnjake, vodovode ali škafe z vodo), da dosežete čim nižjo temperaturo'! Ne mešajte večernega in jutranjega mleka, ker bi s tem povzročili kvarjenje vsega mleka.
V zbiralnicah naj bo največja čistoča, da ne bodo' viri okužb prav v njih. Posebno pazite na temeljito čiščenje« mle-komerov in vrčev, v katere mleko vlivate!
čem tudi kaj drugega. Torej ne takoi, kakor vi najbrž mislite, da bi v začetku zime prej pokrmili koirenčnice in gomolj -niče in potem šele, ko jih zmanjkuje, dajali silažo. Vedno je bolje, če je v obroku več raznih krmil. Pokladamo torej vsO zimo peso', korenje, kuhan krompir, itd. obenem s silažo in drugimi krmili. Seveda si s silažo prihranimo drugo' krmni in bomo prav zaradi tega laže prebili tudi z drugimi krmili skozi vso zimo«.
Največkrat pa silaže za prašiče ne napravimo spomladi, ampak jeseni na ta način, da okisamo deteljo«, otavič ali drugo mlado jesensko krmo skupaj s krompirjem, peso ali drugimi okopavinami. Ta način je preizkušen in se je dobro obnesel. Siliramo« lahko v Vsaki večji kadi ali drugi primerni posodi ali jami, ki ima lesene ali betonirane stene. Silo® za tak način siliranja ne potrebuje nobenega odtoka.
O.	M.
Kako siliram črno deteljo?
Vprašanje:
Prosim, če bi mi obrazložili, kako naj riliram. črno deteljo«, kakšna mora biti po-jj°da in kako dolgo« mora stati, da jo lah-Porabim za krmo« prašičem v času, ko Zaprie primanjkovati druge« hrane, kot na Primer korenje, pesa in drugo«.
Odgovor:
Če vas razumemo prav, hočete sedaj, ko je mnogo« detelje, je nekaj o«hraniti s siliranjem, da bi vam potem — šele proti koncu zime« — prav prišla. Misel je v načelu dobra, vprašanje je le, ali se vam boi posrečilo ohraniti silažo« toliko časa
Sestavljanje — važne čebelarske
epm vil©
Pred nami je eno« najvažnejših čebelar-p h opravil — prestavljanje. S prestav-Nhjern lahko« dosežemo« boljše izkoriščajo6 čebelje paše, z nepravilnim prestavnem pa lahko« čebelje družine tudi osla-lrno- Važno je dvoje: kdaj in kako bo-jj10 Prestavljali. Možno« pa je še tretje, bomo« nastavljali in ne prestavljali. Časa prestavljanja ne moremo« natanč-110 določiti, ker čebelarimo« pod: različnimi temenskimi in pašnimi pogoji. Čebelari-tudi v različnih panjih. Najbolj je raz-Slrien A.2.-panj, zato« bo«mo« govorili o Postavljanju v tem panju.
. Čebelji razvoj v marcu in aprilu nara-Ca in doseže« svoj višek v Večini krajev . začetku maja«. Čebelja: družina je na lsku takrat, ko čebele p«lodišče že po«pol-°ma zasedajo« in se je« že pojavilo po-j^njkanje prostora za zaleganje. Ko ugo*-. tirno« tako« stanje« v družini, je nastopil Pravi čas« prestavljanja; oz. nastavljanja, Cer se bo pričela družina pripravljati na Ptev. če čebelarimo« »na med«, bomo . J de v preprečevali: to pa dosežemo« s
Prestavljanjem.
Najbolje' se« o«bnese« postopno« pre-a v 1 j a, n j ei. Iz plodišča prestavimo« v ^ edišče« 2—4 sata odprte zalege« in odvze-sate nadomestimo s satnicami oz. mla-satjem. V nekaj dneh bodo« v plO-1Scu dodani sati že zaleženi, seveda, če
so« za to pogoji: dobra matica, ugodno« vreme in paša«. Takrat preistavljanje ponovimo«. Na ta način smo« svoj namen dosegli: 0'bdržali smo viso«ko> »pro'duktivno«st« (zaleganje) matice in ji dali tudi doivolj prostora:. Moč družine še narašča in boi zato temu primerno« izkoristila glavno« pomladansko pašo. Ako bi prestavili v medišče preveč pokrite zalege, bi matico« takore-koč oropali njenega »dvora« mladih čebel — hranilk in negoivalk zalege. Matica (čeprav je« najboljša!) je« prisiljena, da temu primerno« zmanjša zaleganje ali včasih celo« prekini za nekaj dni. Ob takem stanju družine« pa so« neizogibne posledice, ki se čebelarju hudol maščujejo«. Največji uspeh s« prestaivljanjem dosežemo«, če« smo to opravili vsaj dva tedna pred glavno« pašo«. Takrat bodo« na razpolago največje rezerve« pašnih čebel, ki bodo pašo« maksimalnoi izkoristile«.
Nastavljanje« je enostavnejše«, vendar se dostikrat ne dosežejo zaželeni uspehi, čebele rojijo in ne moiremo« zamenjati starega satja V plodišču. Tudi zaleganja na ta način ne po«spešujemo, ker matici nismo pripravili prostora. Torej — nastavljali bomo« le takrat, če je glavna paša nastopila prej, preden so' družine dosegle« višek razvoja. To pa zaradi tega, da nam pozneje pri frčanju zalega v medišču ne dela neprilik.	S. T.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Če pričakujemo goste
Pa Cs^0l^ubno«st je zelo« lepa lastnost, ki £ Uam včasih povzroča precej glavobola, k smo sami v družinskem krogu, je vse J enostavno«. Ni treba,, da bi miza bila ^fhnjena poi vseh predpisih, jedilnik je plašč obesimo« kamorkoli. Če« pa s ffustje« v hiši, je vsa naša gospodinjska Pret.n.ost °cem.
°<lreči
izpostavljena zelo« kritičnim Toda zaradi tega se ne bi smele gostoljubnosti. b0-0r se boji prevelikih izdatko«v, naj Potolažen. Gostje ne prihajajo« v hišo«, - bi se« najedli do one.m,oglo'sti. Naši Pet ^ Pohajajo* na, urico« prijetnega kle-Po 9 'hh- Za njih je glavno, da bo« prijet-s ln udobno«. Z zelo« dobrimi prijatelji pa hi a. o« domenimo«, da bo« za tak družab->^ečer vsak nekoliko« prispeval.
Sed nas nei skrbi, kje bodo naši gostje Sed*3 * Marsikdo« od mlajših bo celo' rad •Pal na blazino na tleh, če imamo pre-*del° st0l^°'v'- Celo« imenitno« se« mu bo to Secli°' Prijetni družbi bo« celo« vseeno«, če pa v Prijetno« opremljeni sobi, sobici ali i^ kuhinji. Glavno« je, da bo« vse veselo Skutno« razpoloženo«. streni 1 nas tudi, s čim bomo gostom po-"e' Nikar! Ne delajmo si prevelikih
izdatkov, ne* pripravljajmo* banketov in ne znosimo« skupaj vsega družinskega pri-bo«ra in porcelana. Gostje se ne« bodo« dobro počutili.
Najbolj pripravni sO sendviči, čaj ali kakšno drobno« pecivo«. Sendviče lahko« napravimo z malo truda in stroškov, saj dobimo v trgovinah francosko« solato«, majonezo«, razne* sire in več Vrst salam ter šunk. Do«bro pecivo spečemo« doma ali pa ga kupimo«. Paziti pa je treba, da ne bo vsega tako« malo«, da bodoi gostje« v zadregi, ali naj Vzamejo ali ne. Če« pa dodamo še kako« pijačo« in ob koncu še« črno* kavo, bo pogostiteiV popolna.
S pripravami moramo« biti gotovi, preden gostje pridejo«. Stanovanja« mora biti po«spravljeno« in naša zunanjost tudi v redu.
Pripravljeni morajo* biti stoli, pepelniki in obešalniki in vse potrebno«, da je« vse v redu. Če nam kdo od gostov podari darilce, ga takoj odvijemo«, podarjene cvetice pa damo« v primerno« vazo. Ako se bomo ravnali po« teh nekaj nasvetov, nam v nobenem primeru ne bo« sitno«, nikoli ne bomo v zadregi.
brezhibno«. Verjetno« bi šlo, če« bi mladi detelji ob siliranju dodali razredčene solne, žveplene ali mravljične kisline«. V tem primeru bi morali imeti silos z odtokom ter delati po; natančnih predpisih. Praktično ta način siliranja za vas najbrž ne pride v poštev. Drug način, kako« ohranimo mlado« deteljo« s siliranjem, je ta, da. jo« pustimo nekoliko« oveneti, preden jo zrežemo« ter hitro* in dobro« stlačimo v silosu. O tem načinu siliranja smo« že večkrat pisali. Verjetno bi se tako* dobro* narejena silaža* držala tudi leto« dni, vendar bi zaradi dolgega ležanja zgubila nekaj svoje vrednosti. Svetujemo* vam, da poskusite na ta način okisati le kako kad detelje, da se potem pozimi prepričate, ali ste dobili upoirabno« krmo«. Prepričani smo, da detelja ne bo zgubljena. Če* že ne bi bila primerna; za prašiče«, pa. jo« boste lahko pokrmili goveji živini.
Opozoriti moramo«, da mora biti detelja za* prašiče prav mlada, silaža iz nje pa res« dobra,, to pomeni, da ne- sme« smrdeti niti ne preveč dišati po ocetni kislini, in da moramo« poleg silaže pokladati praši-
Državni prispe veli k cenam kmetijskega blaga
Že več let so v naši državi najvažnejši kmetijski proizvodni pripomo«čki — gnojila in krmila — pocenjeni. K običajni tržni ceni prispeva država letno milijone šilingov. V letošnjem letu znaša prispevek države k ceni gnojil in krmil 274.4 milijona šilingov. Kmet dobi vsled tega kiloigram krmil povprečno ca. 31 grošev, kilogram gnojil pa ca, 27 grošev ceneje od navadne cene.
Država pa daje tudi prispevke k ceni nekaterih kmetijskih pridelkov, to« je za mleko in za krušno žito. Zaradi tega imata ta dva produkta po vsej državi enako ceno, kar omogoča lažje usmerjanje kmetijske proizvodnje. Koristi od tega prispevka pa ima tudi skupno«st, ki dobi zaradi tega kilogram kruha za 55 grošev, kilogram mleka pa za, 50 grošev ceneje.
Steyr-traktor 80 in 80 a: |
Oskrba in nega traktorja ter njegovih priključkov
Število traktorjev po naših vaseh je v zadnjih letih močno naraslo. V njih in v priključkih leži investiranega veliko denarja, veliko denarja pa stane tudi njihovo vzdrževanje in popravilo okvar, do katerih pride le prečesto zaradi pomanjkljive oskrbe in nege traktorja, preden gremo z njim na delo in ko z njim delamo.
V naslednjem priobčujemo najvažnejša navodila za oskrbo in nego traktorja „Steyr 80“ in „Steyr 80 a“ — ki pri nas prevladujeta — z željo, da bi s tem naš kmetovalec lažje zmanjšal okvare na njih ter pocenil delo z njima. Ker bomo ta navodila objavili v nadaljevanjih, istočasno priporočamo, da jih sproti izrežete in zberete v posebnem zvezku.
Slovenska kmečka zveza Sekretariat
Splošno
1.	Nov ali generalno popravljen motor izkoriščaj prvih 50 delovnih ur samo do 3/i njegove zmogljivosti, da se drsni deli lepo ugladijo«! Menjaj olje, kakor je predpisano« z,a nov motor!
2.	Uporabljaj samo kakovostno« olje predpisane vrste!
3.	Menjaj olje pravočasno«!
4.	Vedno, kadar menjaš olje v motorju, izpusti tudi vsedline iz zbiralnika čistilca olja, čistilec pa očisti.
Med o«bratovanjem moraš boben čistilca olja dnevno večkrat zasukati, da posname krtačka nabrano nesnago iz čistilca!
Kontroliraj dnevno gladino olja v motorju!
Pazi na pritisk olja!
Čisti pogosto čistilec zraka!
Upoirabljaj samo ustaljeno gorivo! Pazi, da med obratovanjem ne zmanjka goriva v rezervarju!
Čisti pravočasno čistilec goriva! Neguj redno akumulator! Dolivaj samo destilirano vodo«!
Kontroliraj redno olje v menjalniku in diferencialu!
Kontroliraj redno presledek ventilov! Vzdržuj pravilno« delovno temperaturo!
Pri napornem delu kontroliraj po 5 delovnih urah hladilno vodo!
Uporabljaj pozimi samo kakovostno sredstvo pro«ti zmrzovanju hladilne vode! Če ne, moraš vodo izpustiti iz motorja in hladilnika! Da se izogneš kot-lovcu, uporabljaj deževnico«!
17.	Kontroliraj pogosto« pnevmatiko, krmama napravo«, zavore, matice koles, Vezi iz zunanjih delov in električno napravo«!
18.	Nikdar na delo z neizpravnim traktorjem! Vsako motnjo ali okvaro moraš ta,ko«j temeljito in strokovna urediti. Popravila in ureditve, ki jih ne obvladaš, prepusti strokovnjaku, ker boš sicer nap*ravil še večjo škodo«!
19.	Ko naročaš nadomestne dele ali zahtevaš pojasnila, ki se nanašajo na traktor, navedi vedno številko traktorja in motorja,!
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
Tehnični podatki:
Delovna temperatura hladilne vode	70° — 90° C
Kompresijsko razmerje	21 : 1
Presledek ventilov	0,2 mm pri hladnem motorju
Pritisk olja	najmanj 1 at pri ogretem motorju
Začetek vbrizga	18° — 21° preg. zmt.
Pritisk vbrizga	135 + 10 at
(Se nadaljuje)
Stran 8
Celovec, petek, 31. maj 1957
Štev. 22 (787)
Predsednik FLRJ maršal Tito:
Ne po poti samouničevala, temveč po poti medsebojnega sodelovanja
V	ponedeljek je predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito izročil svojemu namenu veliko hidrocentralo v Mavrovem v Makedoniji. Ob tej priliki je imel daljši govor, v katerem je očrtal velike uspehe Jugoslavije na področju industrializacije in elektrifikacije dežele. Dalje je dejal, da se je Jugoslavija, ki je izšla iz vojne popolnoma porušena in brez industrije, že uvrstila med industrijske dežele.
O vlogi Jugoslavije v mednarodni politiki je maršal Tito dejal, da si je Jugoslavija, kljub temu, da je majhna država in šteje le 18 milijonov prebivalcev, pridobila velik ugled in narodi Jugoslavije so danes znani po vsem svetu. In to so si narodi Jugoslavije pridobili s herojsko borbo, s svojo globoka ljubeznijo do> neodvisnosti, s svojim dostojanstvenim zadržanjem, s svojo vztrajno borbo; in zavzemanjem za ohranitev miru v svetu.
V	svojem govoru je Tito dalje dejal, da sloni jugoslovanska zunanja politika na načelih mirnega sodelovanja z drugimi narodi, na načelih koeksistence, ki je ne-obhoden pogoj za življenje človeštva. Kaj namreč preostaja danes ljudem, ako nočejo v miru medsebojno sodelovati, temveč gledajo samo v eno smer, samo na to, kdo bo zbral več moči in sredstev za uničevanje, 'kdo bo močnejši? Kaj preostaja ljudem, ko je še vedno; glavni smoter biti sila? Ljudem preostaja samo uničevanje.
Izhod iz tega pa je prav v tem, da ne smemo iti po poti samouničevanja, temveč po poti mirnega sodelovanja.
Govor predsednika Tita je ves svetovni tisk komentiral na dolgo in široko ter je bilo pri tem zlasti poudarjeno, da želi [Jugoslavija prijateljske odnose tako z Zahodom kakor tudi z Vzhodom. Gotov del tiska je poudaril, da zahodne države nimajo pravice očitati Jugoslaviji, ker si želi dobrih odnosov tudi z vzhodnimi deželami. Prav tako je bil v komentarjih poudarjen tudi Titov ponovni poziv po opustitvi jedrskih eksplozij.
Jugoslovanski obisk na Dunaju
Prejšnji teden se je mudil za nekaj dni na zasebnem obisku pri jugoslovanskem veleposlaniku na Dunaju dr. Radivoju Uvaliču državni podsekretar za zunanje zadeve FLR Jugoslavije dr. Mladen Ive-kovič. Ob tej priložnosti je priredil zunanji minister ing. Leopold Figi dr. Ive-koviču v hotelu Sacher intimno kosilo, ki so se ga udeležili tudi jugoslovanski veleposlanik dr. Uvalič, svetnik veleposlaništva Matošič ter najbližji sodelavci ministra Figla.
Istega dne popoldne sta bila podsekretar dr. Ivekovič in veleposlanik dr. Uvalič na neuradnem obisku pri generalnem sekretarju zunanjega ministrstva dr. Scho-nerju, s katerim sta se dalj časa. razgo-varjala.
Amerika zgublja simpatije azijskih narodov
Zadnje čase je prišlo v različnih azijskih deželah do demonstracij proti ameriškim oblastem in ameriški politiki na Daljnem vzhodu sploh. Nedavni spopadi med Američani in Kitajci na Formozi so le del tega protiameriškega vzdušja, ki vlada med azijskimi narodi, kajti do podobnih dogodkov je prišlo poprej tudi na Japonskem, na Južni Koreji, na Filipinih in v Okinavi.
Vzroke za take dogodke je pred nedavnim nakazal filipinski poslanik v Ameriki Romulo, ki velja za zagovornika ameriške politike. Dejal je, da je glavni vzrok za protiameriške demonstracije v tem, ker ZDA ne spoštujejo državne suverenosti držav Daljnega vzhoda. Ta čustva se širijo na vsa področja, kjer imajo ZDA vojaška oporišča. Nadaljnji vzrok za naraščanje protiameriškega razpoloženja vidi filipinski poslanik v tem, da ameriške oblasti za svoje vojake ne priznavajo za-
konodaje tistih dežel, v katerih služijo. Po' našem mnenju — je dejal Romulo — je sodna zakonodaja del naše državne suverenosti; za narode, posebno pa za tiste, ki so nedavno postali svobodni, pa je ta narodna suverenost svetinja.
Tudi ameriški demokratični voditelj v senatu Mansfield je v tej zvezi poudaril, da ZDA ne smejo prezreti dejstva, da so v zadnjih letih mnoge dežele dobile neodvisnost. Potrebno je računati s spremembami v svetu, zato bo treba tudi današnjo zunanjo politiko Amerike nujno spremeniti.
Posledice sedanje politike občuti Amerika tudi v Združenih narodih, kjer je azijsko-afriška skupina že mnogokrat zastopala stališča, ki ameriški politiki niso bila preveč prijetna. Zato so glasovi po spremembi te politike vedno glasnejši tudi v Ameriki sami.
Število prometnih nesreč narašča
Ze kar nekam navadili smo se poslušati poročila o različnih prometnih nesrečah in le tisti trenutek, ko čujemo o kaki smrtni prometni nesreči, nas nekoliko pretrese in nič več. Kmalu pozabimo tudi to in namesto da bi bili nal cesti še bolj pazljivi, smo nasprotno včasih preveč brezbrižni in ne pomislimo, da nas lahko doleti enaka usoda, kakor vsak teden doleti toliko in tolika povečini mladih ljudi, ki
drvijo s svojim moitomim vozilom p° cestah, včasih prav brez vsake potrebe.
Tudi v preteklem tednu je bila smrtna žetev ceste' grozeče obilna. Tako sd je primerilo v vsej Avstriji 1251 prometnih nesreč. Pri teh je bilo 1091 oseb poškodovanih in 38 mrtvih. Na Koroškem je bilo 120 nesreč, pri tem 98 oseb poškodovanih in dve smrtni žrtvi.
Celovški mestni urad za kontrolo trgo-
vin in obratov, ki izdelujejo1 različna živila, je v preteklem letu izvedel skupno 3220 kontrol obratov in trgovin. Razen tega so organi tega urada napravili 1736 poskušenj različnih živil, pijač in kozmetičnih sredstev. Od teih poskušenj je bilo 36, to je ne cela 2 °/o, grajanih. Ta nizki odstotek jasno priča, da vladata v celovških trgovinah red in čistoča, isto tudi pri obratih, ki izdelujejo živila in pijače.
V celovškem občinskem okolišu se nahaja 1140 obratov, ki jih je treba kontrolirati. Ti obrati so: trgovine, mesarije, gostilne, kavarne, izdelovalnice džemov, kleti, mlekarne ipd. Trgovine skoraj vsako: leto pol trikrat pr ekon t r o 1 i r a j O'. Te kontrole, ki jih izvajajo prav za to šolani uradniki, so usmerjene predvsem na pregled vseh higienskih in sanitarnih naprav. Uradniki pridejo v obrate brez pred-hodhe prijave. Od leta; 1948 so vsi celovški obrati in trgovine stalno pod to kontrolo. Ako; v kateri trgovini ali obratu
Svetovna prvakinja v strojepisju
V	Milanu je bilo1 pred nedavnim tekmovanje za svetovno prvenstvo; v strojepisju. Zmagala je 30-letna sekretarka Lore Alt iz Stuttgarta. Tekmovalcev je bilo 1000 iz
29	dežel. Alt je prekosila vse po hitrosti pisanja in z najmanj napakami. V času
30	minut je dosegla povprečno 580 udarcev na minuto;. Tekmovalka je tajnica; v šoli za strojepisje. Za častno nagrado; je dobila srebrno; kolajno' italijanskega državnega preži denta in denarni dobitek v znesku 300.000 lir.
Dvojčki se bodo sestali
V	času od 20. do 23. junija 1957 bo v Eindhovenu na Nizozemskem, svetovni kongres dvojčkov. Doslej se je prijavilo-že več ko; 300 parov dvojčkov iz desetih držav. Medicinski strokovnjaki iz Nemčije, Italije in Holandske bodo raziskavah telesne lastnosti in navade dvojčkov, vendar samo; pri tistih, ki bodo v to> privolili.
Italija bo izdala zlatnike
Italijansko; finančno ministrstvo je izdalo odredbo; o; izdaji novih kovancev iz zlata in srebra. V omejenem številu bodo izšli zlatniki po 10.000 lir in srebrniki po 500 lir. Zlatniki se bodo imenovali cekini ali goldinarji.
nekaj ni v redu, se kontrole pogosto pojavijo, dokler se stvar popolnoma ne izboljša.
Uspeh 9-letnega delovanja urada za kontrole je v tem, da je današnje stanje V celovških trgovinah in na trgih zelo zadovoljivo, ko človek res lahko kupi čista in zdrava jedila1 ter pijače, kar je v zadovoljstvo vseh kupcev.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, 1. junija do četrtka 6. junija 1957 film:
»Jonny reši Nebrador«
(Jonny rettet Nebrador) v soboto;, 1. junija, ob 20.30 uri v Kotmafi vesi pri Ilnu,
V	nedeljo;, 2. junija, ob 13.15 uri v Št. Primožu pri Voglu,
ob 20.00 uri v Globasnici pri Šoštarju, v torek, 4. junija, ob 20.30 uri v Lodincab pri Rauschu,
V	sredo, 5. junija, ob 20.30 uri v Šmihel« ; pri Šercerju,
v četrtek, 6. junija, ob 20.30 uri v Št. Janžu pri Tišlarju.
Film za mladoletne ni dostopen.
Zahvala
Prisrčna zahvala vsem številnim prijateljem in znancem, ki so spremili našo trpečo nepozabno
Marijo LEDERER
Vrbnikovo mater v Št. Jakobu
ki je postala žrtev prometne nesreče, v tako velikem številu na, njeni zadnji poti.
Topla zahvala č. g. župniku za ganljivi nagovor, č. g. duhovnikom za tolažilnei besede in vsem za, pomoč in za izraze sožalja, ki nam je bilo v veliko tolažbo.
Št. Jakob v Rožu, v maju 1957.
Žalujoče hčere in vnuki.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 8.45, 7.45, 12.80, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddale: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 1800 Sami filagerji — 19 05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 1. junij:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Širni nišam svet — 9.00 Od pesmi do nesmi — od srca do srca (slov.) —	14.30	Pozdrav nate —
15.30	Mesto in dežela — Naša časovna slika
—	16.15 Zabavna glasba — 17.10 Odlični izbor — 18.10 Za prijatelje zborovskega petja
—	20.16 Belo-modro na obisku pri Rdeče-belo-rdečem — 21.30 Naša radijska družina.
Nedelja, 2. junij:
6.10 Ljudska godba iz alpske dežele — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Nedeljski venček lepih melodij — 11.05 Veselo petie — veselo Igranie — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Sosed človek — 17.05 Plesni šlaeerii s priljubljenimi umetniki — 19.00 Nedeljska športna poročila — 20.15 Glasba ne pozna meja. Ponedeljek, 3. junij:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Zapiski iz domovine — 9.00 Pozdrav nate — 14.00 Poročila, objave. Mladina poie (slov.) — 15,30 Nesmrtno dunajsko srce — 16.15 Sodobni avstrijski komponisti — 16.50 Znanje z.a vse
—	17.15 Popoldanski koncert — 18 45 Za našo vas (slov.) — 20.16 Mali večerni koncert.

RADIO P.ROGRAM
Torek, 4. junij:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Človek in vreme — 14.00 Poročila, objave. Umetne in narodne pesmi (slov.) — 15.30 Aktualna reportaža — 15.45 Pretežno vedro — 16.45 Ti si moje srce ujel — 18.25 Naša radijska pri-, jateljica — 18.45 Četrt ure Delavske zbornice — 20.16 Spevoigra Mozarta.
Sreda, 5. junij:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Iz Koroške književne delavnice (slov.) — 15.45 Mali ansambel — 16.00 Oddaja za žene — 16.45 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 17.15 Lepa pesem — 18.15 Pesmi in melodije iz Koroške
—	18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.15 Petje in zvenenje v Dunajskem gozdu.
Četrtek, 6. junij:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Pred mikrofonom so domači pevci (slov.) — 15.30 Koncertna ura. — 16.45 Glasba za zabavo — 17.10 Kulturna poročila — 18.45 Oddaja za kmete — 20.16 Radijska pripovedka: Schin-derhannes gre čez gorovja — 21.05 Zveneča alpska dežela.
Petek, 7. junij:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Akustični mladinski list (slov.) — 15.50 Srečanje popoldne
—	16.15 Otroška ura — 16.45 Znanje za vse
—	18.15 Mladina in teater — 18.45 Za uho in peto (slov.) — 20.20 „Vesoljna ladja št. 1 je poletela", slušna igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 1. junij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Ruske narodne in umetne pesmi — 8.25 Zabavna matineja — 9.30 Lepe pesmi — znane melodije — 10.10 Revija zabavnih ansamblov in solistov — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Igrajo Veseli planšarji — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila
—	15.40 Nove knjige — 18.00 Okno v svet
—	18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer — 21.00 Melodije za razvedrilo.
Nedelja, 2. junij:
6.00	Pisan spored domačih pesmi in napevov — 7.35 Zabavne melodije — 9.21 Slovenske zborovske skladbe in samospevi — 9.45 Kotnik: Od tam, kjer je padel Malgaj
—	10.15 Kar radi poslušate — 11.10 Lahek orkestralni koncert — 13.30 Za našo vas —
14.00	Voščila — 16.30 Glasbeni mozaik —
18.30	Melodije za dobro voljo — 20.00 Zabavna glasbena oddaja.
Ponedeljek, 3. junij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 7.20 Naš jedilnik — 11.35 Pesmi raznih narodov — 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pisan spored zabavne glasbe — 14.35 Voščila — 16.00 V svetu opernih melodij —
17.30	Zabavna in plesna glasba — 18.00 Kulturni pregled — 18.40 Mladinska oddaja —
20.00	Simfonični koncert.
Torek, 4. junij:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.1° Zabavni zvoki — 8.05 Koncert pihalne godbi JLA — 8.40 Igrajo mali zabavni ansamb«
—	10.10 Za vsakogar nekaj — 11.15 Za do«1 in žene — 12.00 Slovenske narodne pesmi
12.30	Kmetijski nasveti — 13.30 Pisan sp0' red opernih melodij — 14.20 Zanimivosti
14.35	Voščila — 18.00 Športni tednik ^
20.00	Poje ljubljanski komorni zbor.
Sreda, 5. junij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 7.10 ZabaVj« zvoki —11.00 Pisana zmes domačih posk° nic za ples — 12.30 Kmetijski nasveti ''j 12.40 V ritmu tanga — 13.15 Zabavni zv?.
—	14.35 Voščila — 16.00 Koncert po želja
—	17.10 Sestanek ob petih — 20.00 Rossi« ' »Italijanka v Alžiru", opera v 2 dejanjih-
Četrtek, 6. junij:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci -p 7- . Zabavni zvoki — 8.05 Vaški trio, Danica liplič, Greta Ložar in Avgust Stanko poj0 ^ igrajo — 9.20 Od popevke do popevke
11.00	Otroške pesmi — 12.00 Ritmi z
—	12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Igra ta ^ buraški orkester — 14.35 Voščila — Družinski pogovori — 20.00 Četrtkov vet
Petek, 7. junij:
5.00 Pester glasbeni spored — 7.00 Zaba^ ni zvoki — 11.00 Za dom in žene — *ol' Nekaj veselih in domačih za prijetno °P ,5 dne — 12.30 Kmetijski nasveti —■ * '-«
Ritmi in melodije — 14.35 Voščila — ^ Kramljanje o polomljeni uri — 17.10 . t športnike — 17.30 Zabavna in plesna g*a ^ na tekočem traku — 20.00 Morja gladme globine.