Leto XLII. - Štev. 8 (2085) Četrtek, 22. februarja 1990 Posamezna številka 1000 lir List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949 TAXE PER£UE GORIZIA SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA. 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO H/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo delie Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646 TASSA RISCOSSA ITALY Pust - post Slouenija u pričakouanju jutrišnje Slouenije Pust je veselje tudi otrok v Nabrežini Dolg je bil ta mesec februar — kljub samo 28 dnevom. Vajeni smo že, da pride pustni torek v prvi polovici in otroci sprašujejo dneve poprej, kdaj bo tako daleč. In morda bi se celo kdo izmed nas že rad »spremenil« — pa čeprav samo za en kratek dan. Kakšno masko si bomo nadeli tokrat? Kaj bi bili najraje, pa nismo? Nam je izložba že dala idejo ali pa imamo celo doma, na podstrešju, kaj primernega? Ali pa nosimo masko pravzaprav vsak dan in bi bilo najbolj prav, da jo za ta dan odložimo? Saj včasih sami sebe ne spoznamo, čeravno se neštetokrat pogledamo v ogledalo. Smo si masko izbrali sami ali pa so nam jo nadeli drugi? Smo z njo zadovoljni ali pa bi se je radi čimprej rešili, z njo pa tudi vseh tegob, ki nam jih prinaša? Nas naši dragi poznajo s to masko ali pa se jim zdimo nepristni, skrivnostni, lažni? Nekje sem prebrala tole misel: Biti kristjan, pomeni, ne se kazati drugačnega kakor si... Kaj, ko bi z odložitvijo pustne maske odložili tudi tisto vsakdanjo, ki nam nič ne pristoja? En dan bomo imeli pravico, da »skočimo« iz svoje kože, da si privoščimo neumnosti in pozabimo na resnost oz. odgovornost. Lahko bomo razveselili in spravili v smeh ali ugibanje sosede, lahko pa tudi zastrašili otroke. Vse bo dovoljeno — toda samo na pustni torek... Že naslednji »Za toga piha veter z vzhoda vemo, radi bi pa tudi vedeli, kakšen veter piha z zahoda?« se je vprašal iv svojem odmevnem nastopu predsednik Slovenske krščanske demokracije Lojze (Peterle na posvetu italijanske večinske stranke, ki je bil v soboto in nedeljo v hotelu Scheraton v Padovi. Odgovoril mu je vsedržavni tajnik KD Arnaldo Forlani, ki je zatrdil, da bo italijanska KD, kakor ostale evropske ljudske stranke, konkretno podprla tiste države in zlasti tista gibanja v Vzhodni Evropi, ki se zavzemajo za resnično demokracijo, zlasti na krščanski podlagi. Tako stopa z demokratizacijo Slovenija v širši evropski svet, saj je bil posvet izrednega pomena v vsedržavnem italijanskem merilu. To potrjuje tudi množična prisotnost vidnih vsedržavnih političnih eksponentov. Bili so prisotni notranji minister Gava, Piccoli, Colombo, Fenrari-Agradi, Bernini, Biasutti in drugi ter zastopniki drugih strank, kot liberalec Al-tissimo, socialdemokrat Cariglia, republikanec Visentini, komunist Pellicani in socialist Intini. Lojze Peterle je bil pomemben gost, saj je predstavljal res novi veter, ki piha z vzhoda in je bil deležen zato posebne pozornosti skupaj s predstavniki krščanskih političnih gibanj iz Nemčije, Češkoslovaške in Madžarske. Sploh je seminar bil povezan s Slovenijo, saj ga je zaključil z mašo ljubljanski dan nas bo silil k preobratu in žrtvi. In se tega ne smemo ustrašiti! Saj se bomo začeli pripravljati na največji cerkveni praznik v letu — Kristusovo vstajenje. Tako malo kristjanov vzame pepelnico za resen praznik. Posebno »boljša« družba si bo znala pomagati tudi na ta dan: pripravljajo prave pojedine nemesnih jedi, ki so grešno drage, in mislijo, da se s tem postijo. Za denar, ki ga bodo mnogi odšteli za ta »praznik«, pa bi lahko nasitili podhranjene otroke, ki sanjajo samo o koščku kruha in o taki vrsti »posta« niti pojma nimajo — saj se postijo vsak dan. Medtem ko mi izbiramo, kaj bi in kaj ne bi. Upam, da ste tudi vi med tistimi, ki ta dan vzamejo zares kot post. Ki se bodo samo enkrat — ali pa nobenkrat — do sitega najedli in morda celo nečesa, kar nimajo radi. Potem bo ta žrtev še več vredna. Da o alkoholu in cigaretah sploh ne govorimo — in o obisku cerkve tudi ne, čeprav nas bo prah zastrašujoče spominjal na ničevost. In še nekaj! Vzemimo resno tudi vse petke v postnem času, saj to lahko krepi našo voljo in zmanjšuje našo samovoljo. Poleg odpovedi mesni hrani pa bomo naredili še kakšno dobro delo, saj nam je to tako potrebno za zveličavno pot, nekateri smo tako počasni in omahljivi, da bo potrebno še veliko korakov. Zato začnimo kar danes! R.B. nadškof dr. Alojzij Šuštar. Pel je zbor iz Tipane. Posvetu je sledil tudi predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin, 'ki je seveda izrabil dane priložnosti, da je vzpodbudil vidne italijanske politike, zlasti notranjega ministra Gavo in vsedržavnega tajnika DC Forlanija, da bi se zavzela za čimprejšnje izboljšanje in odobritev zakonskega predloga za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Evropski parlament v Strasburgu za zaščito manjšin v Italiji Evropski parlament v Strasburgu je 18. januarja soglasno odobril poziv, da zakonski predlog o zaščiti jezikovnih manjšin v Italiji in o globalni zaščiti slovenske narodne manjšine »mora v kratkem priti v razpravo in biti odobren«. To zahtevo so poslali predsedniku senata Spadoliniju in predsednici parlamenta Iottijevd. Kosovo Hrvaška opozicija je sporočila vest, da so Adema Demaqija, ki je preživel 29 let v jugoslovanskih zaporih pod obtožbo, da je albanski separatist in nacionalist, končno izpustili na svobodo. Vendar ga je na Kosovu petdesettisoč glava množica Albancev zaman čakala. Njegovo izpustitev je upravnik zapora v Stari Gradiški, kjer je Demaqi zaprt, odločno zanikal. Zanimivo je, da se po razpadu jugoslovanske komunistične partije, do katerega je prišlo, ko so slovenski komunisti sredi januarja zapustili 14. (izredni) kongres ZKJ, zelo hitro vršijo velike spremembe znotraj komunističnega cesarstva. Potem ko je slovenska skupščina konec lanskega decembra sprejela nov liberalen zakon o političnih strankah, kjer piše, da v državnih ustanovah in tovarnah ne sme več biti političnih organizacij, se je to začelo hitro uresničevati v praksi. Tako so takoj po sprejetju zakona razpustili komunistične organizacije na republiškem sodišču, nato pa tudi v ljubljanski policiji. Takoj po škandaloznem in propadlem kongresu ZKJ pa je predsednik Jugoslavije Janez Drnovšek napisal ukaz o spremembi t. m. »pravil službe« oboroženih sil SFRJ. Gre za zakonik vojske. Iz teh pravil je izginila (vodilna) vloga ZKJ! Gre za pomemben začetek depolitizacije jugoslovanske vojske, 'ki bo s tem prenehala biti partijska (komunistična) vojska. Seveda ta proces ne bo tako hiter, vendar premik se je že začel. Jugoslovanski politični prostor je posejan z množico novih strank. Največ jih je seveda v Sloveniji in na Hrvaškem, vendar se stranke ustanavljajo tudi v vseh drugih okoljih. Celo na Kosovu je postala politična alternativa prav zadnje dni izredno močna. Najmočnejša stranka — Demokratična zveza Kosova — je v nekaj tednih zbrala nekajkrat več članov 'kot pa jih imajo komunisti, ki jih vsak dan zapusti okoli 3000 članov. Meseca novembra 1988. so italijanski škofje izdali skupno pismo z naslovom: Podpreti Cerkev v njenih potrebah! Hoteli so začrtati nove smernice in razložiti vernikom nove načine sodelovanja pri vzdrževanju Cerkve v Italiji v njenem obstoju in v vsem njenem širokem udejstvovanju. Cerkev želi biti svobodna v svojem udejstvovanju in vzdrževana predvsem od svojih lastnih vernikov, ki naj postanejo globoko prepričani o dolžnosti, solidarnosti do domače Cerkve in njenega predstavnika župnika, do krajevne Cerkve in njenega škofa kakor tudi do skupne Cerkve v državi in njene škofovske konference. Škofje so predstavili in priporočili posebno dve obliki podpore Cerkvi v Italiji; obe obliki sta potrebni in dolžnostni ter od države po medsebojnem dogovoru sprejeti in priznani. Država in Cerkev v Italiji sta sicer medsebojno ločeni in neodvisni, vendar razpoloženi pomagati si v zadevah, ki se tičejo obeh. Mnoge in različne dejavnosti Cerkve zahtevajo tudi veliko materialnih sredstev; država je pripravljena na svoj način pomagati katoliški Cerkvi v Italiji tudi po 1. januarju 1990. Dve sta možnosti, ki jih država daje državljanom za gospodarsko podporo Cerkvi: darovi, namenjeni za vzdrževanje Cerkve, se lahko odbijejo v davčni prijavi meseca maja; v isti davčni prijavi 740 ali 101 ali 201 lahko namenimo 8 % od tisoč davka v pomoč Cerkvi. V letu 1989 je bilo skupno 103418 darovalcev, ki so po poštnih nakaznicah darovali v skupni sklad za vzdrževanje Cerkve okrog 24.678.000.000 lir.; z bančnimi nakazili pa 151 milijonov lir. Po mnogih župnijah v Italiji pa vendar še ni pravega razumevanja za to cerkveno skupno zadevo. Največji vzrok je Izgovor, da mora župnija poskrbeti najprej za svoje lastne potrebe, škofija prav tako najprej za svoje lastne potrebe... in za ostale? Ne ostane navadno nič. In vendar Je le v skupnosti moč in pomoč. Morali bi se otresti tistega nezaupanja, saj končno delamo vsi in žrtvu- SRBIJA IN KOSOVO 4. 'februarja so ustanovili v Beogradu Demokratsko stranko, ki jo sestavlja vrsta vidnih oporečnikov. Njen program je zelo moderen in daje upanje, da bo prav ta stranka najbolj kvalificirana opozicija Miloševičevemu dogmatsko komunističnemu divjanju. Srbski demokrati se zavzemajo za parlamentarno demokracijo, izpustitev vseh političnih zapornikov (tudi Vlassija), odpravo izrednih ukrepov na Kosovu itd. Novo je tudi to, da so si poleg slovenskih tudi črnogorske opozicijske skupine že odškrnile vrata v skupščino. Na Kosovem pa vse po starem. Konec januarja smo bili spet priča velike (srbske) brutalnosti proti Albancem. Srbski policaji so demonstrante, ki so zahtevali demokracijo, surovo pretepali, metali nanje velike količine solzilca, osupljiv pa je rezultat — 27 ubitih Albancev, ki so bili po večini ustreljeni v hrbet (lansko leto je bilo ubitih 39 Albancev). PREOBLEKA ZKS Slovenski komunisti so 4. februarja spremenili svoje ime. Sedaj se imenujejo ZKS-Stranka demokratične iprenove. Pred aprilskimi volitvami, ki bodo do sedaj najbolj demokratične, je bilo to nujno, če hočejo na volitvah dobiti kaj glasov. Njihov program je navidez zelo zanimiv in demokratičen, saj so brez sramu prevzeli prav vse napredne parole, s katerimi se je do sedaj ponašala opozicija. Zavzemajo jemo vsi za isto božje kraljestvo na zemlji- Ne pozabimo torej na darove, ne pozabimo na osem od tisoč! Kdo je predsednik Demosa? Opozicijske stranke v Sloveniji so združene pod imenom Demos. Predsednik Demosa je dr. Jože Pučnik, ki je sedaj star 58 let. V preteklosti ga je komunistična oblast zelo preganjala. Na živce ji je šlo njegovo kritično pisanje. Prvič se ji je zameril leta 1958 zaradi članka objavljenega v Reviji 57. Obsodili so ga na 7 let strogega zapora. Leta 1963 je bil pogojno izpuščen. Spet se je zameril, ker je objavil v Perspektivah kritične pripombe o agrarni politiki. Brez sojenja je moral v zapor, da bi do ikonca prestal kazen. Leta 1966 je naposled prišel na prostost, brez službe in brez diplome iz filozofije in svetovne književnosti, ki se je za vedno »izgubila med preiskavo«. — Odšel je v Zahodno Nemčijo, kjer je prva leta opravljal težka fizična dela, da je lahko preživljal družino in si privoščil ponovno šolanje. Končal je sociologijo s pedagogiko, doktoriral in postal tam univerzitetni profesor. Zadnja leta je imel redne stike s Slovenijo in objavljal članke in knjige v svojem jeziku. Tako je bil v začetku lanskega leta med ustanovitelji Socialnodemokratske zveze Slovenije, čeprav je še delal in živel v Nemčiji. Ko je bil oktobra izvoljen za predsednika stranke in decembra prišel na čelo Demosa, združene opozicije, je pustil zaposlitev v tujini in se predčasno upokojil z 18 leta delovne dobe. Med voditelji opozicijskih strank v Sloveniji je dr. Pučnik najbolj znan. Tokio Japonska liberaldemokratska stranka si je na zadnjih volitvah spet zagotovila večino v parlamentu. Na 512 razpoložljivih mest, si je zagotovila 275. Dublin Zunanji ministri držav članic Evropske skupnosti so v Dublinu začeli pogovore o združitvi obeh Nemčij. se za konfederacijo Jugoslavije. Na vprašanje, kako se bodo sedaj pogovarjali z osta limi komunisti po Jugoslaviji (tudi zelo dogmatskimi), odgovarjajo, da se z dog-mati nimajo več kaj pogovarjati, pogovarjali pa se bodo z vsemi demokratičnimi združenji po Jugoslaviji. Gre seveda za povsem nov obraz slovenskih (močno pomlajenih) komunistov. Tega pa ne bi bilo, če ne bi bilo močnega pritiska opozicije ter volitev, na katerih bi bili s starim besednjakom samo še veliki poraženci; pa tudi dogodki v Vzhodni Evropi so pripomogli k tej reformiranosti. Slovenska skupščina je sklenila, da bo čez -mesec dni sprejela prve štiri amandmaje k slovenski ustavi. Eden od teh bo iz naziva Socialistična republika Slovenija črtal ideološki privesek »socialistična«, tako da se bo čez mesec dni Slovenija uradno že imenovala Republika Slovenija. KNJIGE O TRAGIČNI PRETEKLOSTI Konec januarja je iz mariborske tiskarne »Večer« prišla knjiga z naslovom Trilogija; Vetrinje, Teharje, Rog. Trilogija je sestavljena iz treh brošuric, ki so jih do sedaj Slovenci v domovini lahko kupili le čez mejo, nato pa jih pretihotapili domov. To se je zgodilo tudi s temi tremi »emigrantskimi« brošurami. V prvem delu Trilogije je Celovška zarota Nikolaja Tolstoja, sledijo Teharje so tlakovane z našo knvjo, nato pa še V Rogu ležimo pobiti. Za slovenske razmere velika naklada 2500 izvodov je bila takoj razprodana. Konec februarja pride v slovenske knjigarne tako že druga izdaja. 9. februarja pa je končno izšla 'knjiga o koncentracijskem taborišču Teharje. Avtor je Roman Leljak, knjiga pričevanj pa nosi naslov Teharske žive rane. Gre za pričevanja ljudi, ki so takratno veliko morijo gledali »od strani«, predvsem za vaščane Teharij ter okolice nekaterih morišč. Te pripovedi pa se prepletajo z Leljakovimi osebnimi razmišljanji. Na koncu knjige je tudi obširna spremna beseda, podana v obliki izpovedi, slovenskega pisatelja Jožeta Snoja. Za konec še nekaj značilnosti. Kljub decembrski zamrznitvi plač, je dosegla januarska inflacija 17 odstotkov. To je seveda hud udarec za ljudi, saj so plače zamrznjene, cene pa svobodno naraščajo. Ljudje spet hodijo po nakupih v Avstrijo in Italijo, ker so tam cene za mnoge izdelke precej nižje. SPOLITIZIRANA SLOVENIJA Srbski nacionalisti s Kosova pa so spet sprožili pobudo za srbski miting v Ljubljani. Svoje zobe pa je pokazala do sedaj navidez nedolžna organizacija južnih priseljencev v Ljubljani (ustanovljena pred nekaj meseci) »Zveza za ohranitev enakopravnosti državljanov« Začeli so groziti z javnimi mitingi, ker so baje diskriminirani, radi bi svobodno kandidirali in volili, celo v predsedstvu Slovenije hočejo enega neslovenca. Trenutno politično stanje v Sloveniji je po teh naštetih dogajanjih naslednje. Predvolilna mrzlica je Slovenijo zelo spolitizirala. Slovenski politični prostor vrvi od raznih političnih kampanj, okroglih miz in političnih sprememb. Komunisti so naenkrat veliki demokrati, poštenjaki in naprednjaki. Za Slovenijo relativno hitro capljajo s spremembami tudi vse ostale republike. Na drugi strani pa je srbski (Miloševičev) nacionalizem vedno bolj agresiven. Tudi vojska je odkrito in nasilno nastopila na Kosovu ter se z zadnjimi izjavami vsiljuje v politično dogajanje. Obstaja celo mali pakt med Markovičem (predsednikom Zveznega izvršnega sveta), Miloševičem in vojsko. Markovič v .tem paktiranju odpira vojski vrata za projekt nadzvočnega super-lovskega letala, ki bo stal bajne denarje. Z enim stavkom; prepad med konzerva-tivci in progresisti je vedno večji. V. L. V--------------------------------------------- Simpozij Krščanske demokracije v Padovi Da ne pozabimo... Očeta povojne Mohorjeve ni več DUHOVNA MISEL ZA 8. NAVADNO NEDELJO: »Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo.« (Mt 6.33) Večno vprašanje našega bivanja na zemlji: Kaj bomo jedli... pili... oblekli... kje bomo našli streho nad glavo? Skrb, ki pogosto popolnoma ujame naše srce, da nimamo časa za druge potrebne stvari. Jezus razume našo stisko. Ljudje imamo pravico do dostojnega življenja. Potrebujemo zadosti hrane, pijače, obleko in streho nad glavo. Vendar to ni vse: oskrbeti si moramo tudi duhovne dobrine, ker »človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz božjih ust« (Mt 4,4). Jezus nas hoče opozoriti, da ni skrb za materialne dobrine cilj našega prizadevanja, ampak sredstvo za dosego resničnega cilja — polnosti življenja pri Bogu v nebesih. Zato moramo postaviti v središče svojega življenja, osebnega in skupnega, Boga in njegovo pravico. Prav gotovo je pomanjkanje velika nesreča. Evangeljsko uboštvo ne pomeni revščino, temveč človekovo iskreno prizadevanje, da bi ohranil srce prosto za vse, kar je dobro in ga dela darežljivega do Boga in bližnjega. V našo zavest mora stopiti stara in preizkušena resnica: če je Bog v človekovem srcu, potem je v njem tudi njegova pravica. Prizadeval si bo za odpravo sebičnosti v sebi, drugih in med narodi; poskrbel bo, da ne bo nikomur nič manjkalo. Bog nas nikoli ne pusti samih. Vsako našo prizadevanje za dobro blagoslavlja in podpira s svojo milostjo. Na nas je, da mu pritrdimo in skupno delamo za njegovo Kraljestvo — »kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni« (hvalospev pri maši na praznik Kristusa kralja vesoljstva). MILAN NEMAC Ljubka Šorli, pesnica Orisali ste svojo življenjsko pot, sedaj bi rad, da poveste, kako je bilo z vašim pesnikovanjem, saj vas poznamo predvsem kot pesnico. Morda velja tudi za vas izrek: Poeta nascitur, Pesnik se rodi? Mislim, da to drži, kajti mene je pesem mikala že od mladosti. Spominjam se, da sem prvo pesem objavila, ko mi je bilo 17 let,, in sicer v krajevnem glasilu Soča. Potem sem nekaj pesmi objavila v Mladiki. Od pesnikov me je posebno privlačevala naša moderna, zlasti še Oton Župančič, ki sem ga odkrila, ko je izšla njegova zbirka Mlada pota. To sem prebirala in prebirala. Tam v tridesetih letih je pogosto srečati vaše ime v cerkvenih pesmaricah Gospodov dan in Zdrava Marija; vi ste prispevali besedilo, komponisti pa napev. Kako je bilo s tem sodelovanjem? Začelo se je že v Tolminu, Tam sem imela svoj cerkveni otroški zbor. Zanj so manjkale primerne pesmi in skladbe. Jaz sam napisala besedilo, pok. Lojze ali kdo drug pa je zložil napev. Tako se je potem nadaljevalo, ko sem prišla v Gorico. S svojimi željami so prihajali Vinko Vodopivec, pa Laharnar, Vinko Filld, moj mož in še kdo. Da jih zadovoljim- in tudi da si olajšam srce, sem zložila -marsikako cerkveno pesem. Poznamo pa vas tudi kot pesnico za otroke. V Pastirčku ste stalna sotrudnica. Kako pa je bilo s to zvrstjo vašega pesni-kovanja? Kot sem že povedala, sem imela stik z otroki od dekliških let. Pa sem začela zanje zlagati ne samo nabožne, temveč tudi svetne pesmi. K Pastirčku pa sem pristopila leta 1950-51. K meni je prišel takratni urednik msgr. Srečko Gregorec in zaprosil za kako pesmico. Od takrat dalje datira moje sodelovanje pri Pastirčku. Ali se je iz tega sodelovanja rodila tudi kaka zbirka? Da, v Pastirčkovi založbi je izšla zbirka Veseli ri-ngaraja leta 1983. Oprostite, odkod pa jemljete motive za take pesmi? Nasmehnila se je in odgovorila: Oh, to pa ni težko. Največkrat sem dobivala motive pri otrokih samih. V šoli je bilo tako prijetno kramljati z njimi, jih poslušati, odgovarjati na njihova radovedna vprašanja. Pa se ti je pojavil motiv, ki se je prelil v pesem. Toda za otroke ste napisali in objavili v Pastirčku tudi precej igric. Ali se čutite doma tudi v dramatiki? Ne, v dramatiki nisem doma. Igrice za otroke sem napisala predvsem iz praktičnih potreb v šoli. Tam so časi, ko se spodobi, da otroci kaj zaigrajo: o sv. Miklavžu, Božiču, materinem dnevu, Prešernovem rojstnem dnevu in podobno. Primernih tekstov vedno primanjkuje, pa sem jih tudi sama napisala. In še zadnje vprašanje: Zakaj imate proze tako malo, pesmi pa veliko več? Ali vas proza ne vleče? Proza me res ne vleče. Meni je všeč ritem, rima in še posebej klasične oblike, zlasti sonet. Poskusila sem se tudi v prostem verzu, a mi ne gre. Zato se držim Prešerna: Pusti peti moj'ga slavčka, kakor sem mu grlo ustvaril.« * * * Da bi ta naš tolminski slavček še dolgo pel in razveseljeval otroke in tudi nas starejše. K.H. Letošnji postni govori po radiu Trst A Je Trst severno ali južno mesto? (p. Hi-ha žužek); Post je tudi danes pozitivna vrednota (p. Janez Sraka); Puščavski učenci (p. Vital Vider); Post v korist skupnosti (p. Janez Sraka); Ustavimo se v družini (p. Vital Vider); Odpuščanje in pomiritev (p. Jože Kokalj); Pričevalci križa in vstajenja (p. Miha žužek); Junakinja iz Litve (p. Miha žužek); Spravite se s Kristusom (p. Lojze Bratina); Spreobrnite se in verujte evangeliju (p. Lojze Bratina); Zakrament sprave — nadlega ali šansa? (p. Marijan Šef); Zdravljenje notranjih ran (p. Marijan Šef); Razmišljanja ob osmi postaji (p. Jože Kokalj). Postni govori bodo po radiu Trst A vsak torek in vsak petek ob 16.45. Prvi govor bo v petek, 2. marca. Iz seznama govornikov je videti, da so letošnje postne govore prevzeli slovenski jezuiti. ■ Praga Sporazum o umiku sovjetskih enot iz Češkoslovaške bo verjetno podpisan 26. februarja, ko bo Vaclov Havel na uradnem obisku v Moskvi. Vse, ki so ga na kakršenkoli -način poznali, je v torek, 13. februarja, pretresla vest, da je po težki bolezni, počasi kakor ugaša sveča, prenehalo zemeljsko življenje g. prelata dr. Janeza Hornboc-ka, duhovnega svetnika, monsignorja, člana koordinacijskega odbora in zastopnika slovensko govorečih vernikov pri krški škofiji, dolgoletnega 'ravnatelja oz. soustanovitelja povojne Mohorjeve družbe v Celovcu in župnika v Podgorjah. O njem in njegovem delu, s katerim se nikoli ni ponašal, bi se dalo napisati celo knjigo, pa naj skušamo le skromno — kot je on bil — predstaviti -tega dobrega duhovnika, katerega smrt je izguba za Slovence -po celem svetu, ne samo na Koroškem. MLADA LETA Rodil se je 14. junija 1910 v Št. Janžu v Rožu in po končani gimnaziji v Celovcu študiral teologijo (in doktoriral) v Innsbrucku, kjer je bil leta 1938 tudi posvečen. V domači fari je -pel novo mašo, potem pa je šel najprej za kaplana v Železno Kaplo, nato v Podgorje, od koder so ga nacisti pregnali v Volšperk, a se je leta 1945 vrnil in do leta 1953, ko se je za stalno naselil v tamkajšnjem župnišču, iz Celovca upravljal faro, ki je znana tudi kot romarska pot. Več kot 30 let je -bil tudi dekan rožeške dekanije. Kako priljubljen je lahko duhovnik v fari tudi po več kot 40 letih, se je pokazalo pred slabima dvema letoma na njegovi zlati maši: vse je bilo zbrano okrog njega — nemško in slovensko govoreče — vsi so hoteli nekaj zahvalnega povedati in slovesnost je trajala celo dopoldne. Bil je to nepozaben -dan — tako -kot bo ostala nepozabna zadnja sobota, ko smo se od njega poslavljali in ni skoraj nobeno oko ostalo suho. OBNOVITELJ MOHORJEVE DRUŽBE Dobra i-n močna volja, ljubezen do slovenskega naroda na Koroškem, zaupanje v božjo previdnost in v ustanovitelja Mohorjeve — škofa Slomška — so mu pomagali, da je iz ruševin nekdanje Mohorjeve postavil novo hišo, ki se je v letih zelo razširila in pod katero streho so danes mnoge slovenske organizacije. Obnovil je tiskamo, zgradil trgovino — saj mora ljudstvo brati, če hoče obstati, pomagal je šolskim sestram pri ustanovitvi lastne .province in s tem postavil -temeljni kamen tudi za dijaške domove, ki so že leta 1953-54 sprejeli -118 deklet in fantov. Višek prelatovega dela pa bi lahko imenovali gradnjo -novega »Slomškovega doma« (kjer so zdaj dekleta, študentke, dvojezični otroški vrtec in ljudska šola) in »Modestovega -doma« za -fante. Ne smemo pa pozabiti, da je pomagal pri gradnji doma »Korotan« na -Dunaju in iga sprejel pod svojo upravo; da je bil nekaj let urednik »Nedelje« i-n je sodeloval pri škofijski sinodi v -letih 1971-72, to je samo delček -njegove ustvarjalnosti in pomoči slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Za svoje zasluge je leta 1988 dobil Tischler-jevo -nagrado — pravzaprav pa bi jo zaslužil že veliko prej. SLOVO OD POKOJNIKA V četrtek so se od njega v kapeli Slomškovega doma poslovili celovški verniki, sestre, dijaki in sodelavci. Uslužbenci Mohorjeve in -mladina so mu -držali častno stražo, ob treh in pol pa smo se s sveto mašo, ki jo je vodil ravnatelj Modesto-vega doma g. Andolšek, od -njega poslovili. Nadaljeval je -pot v domačo faro, kjer so se dva dni lahko od njega poslavljali farani. Na dan pogreba dopoldne je Mohorjev nadzorni odbor vabil na žalno sejo, ki se je je udeležilo lepo število duhovnikov, sorodniki in -predstavniki raznih organizacij. Duhovno misel je poveda-l mag. Ivan Oliip, -potem pa so sledili govori — skoraj vsi dvojezični. Direktor mag. dr. Koren je najprej prebral tri od številnih telegramov — drž. -preds. dr. Waldheima, kanclerja dr. Vranitzkyja in nadškofa dr. Šuštarja (ki ga je zastopal -kanonik Merlak) — -pisali pa so še koprski škof -Pirih, razna ministrstva in jugoslovanski konzul oz. ambasador. Za tem je orisal življenjsko pot in delo pokojnika. Govorili so še: dr. Grilc v imenu organizacij, ki jih je prelat sprejel pod svojo streho, provin-cial slovenskih salezijancev mag. Hočevar v imenu -dijaških domov. Lado Lenček v imenu Slovencev po svetu, dv. sv. dr. Inzko v imenu škof. sveta, dv. sv. dr. Vospernik v imenu Slovenske -gimnazije i-n Miha Antonič v imenu Zveze slovenskih zadrug. POGREB V PODGORJAH Ob dveh popoldne (bil je krasen sončen dan) se je v -podgorski cerkvi (in okoli -nje) zbralo veliko število faranov, prijateljev, znancev, gasilci in okrog 80 duhovnikov (iz Gorice so prišli msgr. Močnik, dr. Humar in g. Lavrič) s škofom Kapellarijem- -na čelu. Le-ta je imel (slovensko, nemško in latinsko) mašo, -pridigal in vodil pogreb — njemu ob strani pa je stal minoritski pater iz Sveč, ki je že do zdaj (in bo še. naprej, vsaj začasno) pomagal v fari. Po maši se je zvrstilo devet govornikov, saj so se vsi hoteli od pokoj-nika posloviti, zahvaliti in mu povedati vse tis-to, kar mu v času življenja niso mogli ali n-iso imeli -poguma. V imenu Mohorjeve — in v svojem imenu, saj sta bila sošolca — se je poslovil dekan Srienc in -povedal lepo misel: -dr. Hornbock je bil sicer -majhen po postavi, pa velik po duhu in še večji po dejanjih in ga zato upravičeno lahko i-menu- Vse škofije na Češkoslovaškem so končno dobile svojega škofa. Za škofijo Banska Bistrica je sv. oče imenoval za škofa Rudolfa Balaza. -Rodil se je leta 1940. duhovniško posvečenje je prejel -leta 1963. Škofija Roznava je dobila škofa Edvarda -Kojnoka. Rodil se je -leta 1933, duhovnik pa je postal leta -1956. Bil je spiri-tual v bogoslovju v Bratislavi. Na vladni pritisk je moral zapustiti odgovorno mesto i-n je postal župnik. Škofija Kosiče ima škofa Alojza Tkaca, ki je bil rojen leta 1934, duhovnik pa je od -leta 1961. -Za osem let mu je vlada prepovedala izvrševanje duhovniško službo. -V tistih letih -je -bil pri cestni železnici in skladiščnik. Za škofijo Češke Budejovice je sv. oče imenoval Mi-loslava Vika. Rodil se je leta 1932 in prejel duhovniško posvečenje leta 1968. Zaradi delovanja med študenti in izobraženci mu je oblast za osem -let Bralci pišejo Pojasnilo Cenj. uredništvo: Slovenski dnevni in tedenski tisk je pred dnevi objavil komunike goriške Slovenske skupnosti o zadnji seji pokrajinskega sveta stranke. Ker poroča tudi o podpisanem, želim pojasniti nekaj stvari. To še posebej v želji bolj objektivnega obveščanja in v vednost -bralcem. Najprej o moji »vlogi« pri odstopu dosedanjega predsednika pokrajinskega sveta SSk Branka Černiča, ki da je podal ostavko v znak protesta proti -mojemu zadržanju v goriškem občinskem odboru dobro leto nazaj v zvezi z upepeljevalni-kom. Mislim, da sem že -takrat vso zadevo dovolj jasno pojasnil v posebni izjavi za tisk in se zato k temu vsebinsko ne bom vračal. Čudim pa se, da je -predsedni-k goriške SSk lahko vse do zdaj kljub lanskemu odstopu igral svojo vlogo in je šele pred kratkim začutil potrebo -po dokončnem odstopu. Zakaj -to? Bi se verjetno rad tik pred volitvami pokazal v -lepi luči sovodenjskim volivcem? Ali ne zveni vse kot demagoš-ka poteza?! Drugi -del komunikeja v zadevi govori o znani manifestaciji prof. Sama Pahorja na goriškem Travniku. Uradno poročilo SSk pravi, da je pokrajinski tajnik dr. Mirko Špacapan ostro obsodil prisotnost občinskih predstavnikov Slovenske skupnosti na tej manifestaciji, češ da sta s jemo najbolj zaslužnega povojnega Slovenca — duhovnika — na Koroškem, ki mu je bi-la Mohorjeva nevesta. Mariborskega škofa je zastopal kanonik Pangerl, ki je povedal, da jih je novica o smrti dosegla na Slomškovem simpoziju in -bodo v ponedeljek za pokojnika maševali. Dekan Hotimitz je prebral testament (v katerem se je pokojn-i zahvalil tudi gospodinji, -ki mu je služila od leta 1941) i-n se od njega poslovil z besedami: Ne bomo se žalostili, da smo ga izgubili, ampak veselili, -da smo ga smeli imeti. Župan je bil -kljub upravičeni žalosti ponosen, da je b-il dolgo »njihov«, jim bil kot pravi oče i-n na-redil zanje več kot .je bila njegova dolžnost. Direktor šole in cerkveni pevec je pokojnega župnika imenoval srce fare in mu obljubil nadaljevanje poti v njegovem smislu. Prav tako so se poslovili gasilci, d-r. Zerzer in g. Antonič. Najbolj do srca segajoče besede pa je prebrala predstavnica farnega sveta, ki v imenu vseh upa, da jim bo izprosil namestnika ali celo duhovnika iz njihovih vrst — po čemer je pokojni zaman hrepenel. Vse, kar je dr. Hornbock naredil za verski, narodni in kulturni razvoj slovenskega ljudstva na Koroškem, njegova globoka ljubezen do Boga in njemu zaupanih vemi-kov, bo ostalo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini koroš-ke dežele in v srcih tistih, ki so imeli srečo, da so ga poznali ali z njim sodelovali. Preprosto je povedala znanka — mlado dekle iz fare: takega župnika ne bomo nikoli več dobili, -tako očetovski je -bil. Da bi vseeno še dobili takih duhovnikov, -da bi -koroški narod še dobil zveste -narodnjake in voditelje (čeprav on sam nikoli ni hotel biti »šef«, ampak vsem le pomagal), to si moramo zdaj izprositi oz. izmoliti pri Njem, v katerega je pokojnik položil vse svoje upanje. R.B. odvzela pravico izvrševati duhovniško službo. Za škofa v Brnu je bil poklican Vojtech Cikrle. Rodil se je leta 1946, duhovnik pa je od leta -1976. Pred vstopom v bogoslovje je -bil delavec. Uradno je bilo obljavljeno, da bo -papež na -Češkoslovaškem 21. in 22. aprila, torej samo dva -dni. ■ Nova cerkvena knjigama v Ljubljani Po slovesni sv. maši v nadškofovi -kapeli v Ljubljani za časnikarje dne 24. januarja je -nadškof Šuštar blagoslovil nove prostore cerkvene knjigarne. Nova knjigarna je v prostoru, kjer je bilo nekoč skladišče škofije. Knjigarna je sodobno in prijazno opremljena. -Imela bo na voljo vse knjige -kasete dn videokasete cerkvenih založb v Sloveniji i-n v zamejstvu. Knjigarna je nasproti stranskega vhoda v škofijo. tem podprla politiko omenjenega tržaškega profesorja, ki nastopa -na italijanskih strankah, itd. (-Pozabi pa pri tem na »obsodbo« deželnega tajnika Mladinske sekcije SSk, tudi prisotnega na Travniku...)! Sama na sebi bi bila pravzaprav razprava o -tem v -resnici brezpredmetna. Mislim, da lahko vsakdo stopa -po -goriškem Travniku brez tajnikovega dovoljenja (ali nismo prav na -tem- zgodovinskem goriškem trgu manifestirali pred leti za svoje -pravice?!). Uradni komunike -tudi ne navaja izjave -podpisanega na omenjeni seji, zato menim, da moram tu pojasniti -tudi to. Zavrnil sem tajnikov očitek, posebej še o sodelovanju na manifestaciji (sem mar -kje govoril ali nosil -transparente?). -Pokrajinski tajnik sam- pa bi lahko odgovoril, zakaj je -marsikje odsoten — -ko že toliko -govori o »napačnih« pristojnostih drugih. Al-i velja tu znani latinski rek »Quod licet lovi non licet bovi«? (Kar je dovoljeno višjim, ni dovoljeno -nižjim). Toliko za objektivnost poročanja, saj enostranskost v informaciji gotovo ne -koristi nikomur. S spoštovanjem Andrej Bratuž občinski odbornik v Gorici P S. Ker se moje pojasnilo -le delno doti-ka tudi občinskega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Damjana Paulina (zadeva -Pahorjeve manifestacije), ni sam podpisal gori omenjene izjave. Vsekakor pa se popolnoma strinja z vsebino celotnega drugega dela gornjega pojasnila, za kar je pooblastil -pisca, da v tisku podčrta. Ljubka Šorli s svojim razredom v ul. Randacclo, ko se je poslovila od šole Češkoslovaška Cerkev je dobila vse škofe Skupaj s Prešernom Tradicija, da se za Prešernov dan na sedežu Slovenske prosvete v ulici Doni-zetti predstavi izid Literarnega natečaja »Mladika '1990«, se je letos ponovil že osemnajstič. Splošna angažiranost novih generacij, v ospredju družbenega zanimanja, je dokaz mladina, ‘ki je bila protagonist in oblikovalec tega večera. 'Že okusno uokvirjena dvorana je pritegnila pozornost občinstva z deli domačih umetnikov Bambiča, Hlavatyja, E. Žerjala in drugih. Prirediteljem se je zdelo primemo s to razstavo opozoriti na ustanovo »Mitja Čuk« za pomoč prizadetim otrokom, tki se je že na Opčinah uspešno predstavila z udeležbo številnih umetnikov. Kot prva na vrsti slovesnega programa ni smela manjkati obvezna Prešernova »Zdravljica«; odpel jo je dekliški zbor iz Mačkolj, vodila pa Ljubka Smotlak. « Prešernovo edinstveno vero v svetost ljubezni in življenja pa je v luči ljudskega mišljenja, sedaj in v času prejšnje nabrekle ideologije, v pogovornem jeziku in v obliki pisma podal mlad duhovnik Božo Rustja. Klic: »Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«, bi še pred kratkim pomenile 'kaznivo dejanje zaradi nagovarjanja k spravi. Ali: »Meni nebo odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oči«! Koliko mater se v posmeh »nedolžnih otroških oči« prizadeva, da jih neza-željene odpravi? In B. Rustja zaključuje o Prešernu: »Meni si všeč, ker se ne prilagajaš mnenju večine in znaš vznemirjati. To znajo le veliki ljudje.« Za fotografski natečaj Mladike je predstavnik E. Zenjal povedal, da se prisodi nagrada samo enemu konkurentu. Dobitnik je bil Riky Callin za tri umetniško dovršena dela, izvirna po tehniki in po zasnovi. Od ostalih konkurentov je komisija predlagala Mladiki še dve odkupni nagradi. Osrednjo točko Literarnega natečaja je predstavila prof. Ester Sferco takole: »Mladika je edina revija, ki redno izhaja v tržaškem zamejstvu in prejema lepo število prispevkov iz najrazličnejših krajev, kjer bivajo Slovenci. Potrjen je s tem slovenski kulturni prostor, v katerem se razvija umetnost besede v duhu narodne zavesti in slovenskega kulturnega izročila.« Širok odziv tekmovalcev je Mladiki znamenje o koristnosti pobude, ki daje priložnost, da se preizkusijo umetniški talenti, ki bi ne imeli za model le kaotične popevke za disco-klub itd. Ob naraščanju plehkosti in prilagajanju modnim muham vnaša Mladika s tovrstnimi pobudami doma in po svetu zavest, da ob prevzetju Prešernove in Slomškove dediščine, moramo to dediščino disciplinirano in ustvarjalno nadaljevati. Iz matične domovine, zamejstva in zdomstva se je priglasilo kar 23 tekmovalcev z desetimi novelami in 14 cikli pesmi. Čeprav vsi prispevki niso ustrezali navodilu natečaja in jih je komisija morala izločiti iz natečaja, ostaja kandidatu zavest o dobrem »treningu«, ki se bo prej ali slej obrestoval. Podeljeni sta bili tako le druga in tretja nagrada za prozo in prav tako za poezijo. Drugo nagrado za novelo »Victoria Blue« prejme avtor Andrej Arko iz Komna. Zajel je moderno tetmatiko kozmopolitskega življenja Slovenke v ZDA. Dolores Terseglav z Reke je dobitnica tretje nagrade za novelo »Zbogom Draga«. Študijski dne- vi Drage so ji sprožili vrsto elementov za avtobiografsko izpoved. Berta Golob iz Kranja prejme drugo nagrado za pesmi: Jaz, Prošnja in Kaplja Vsezavesti. V izbrani obliki jo odlikuje razgledanost skozi žlahtnejšo slovensko poezijo. Tretja nagrada je šla avtorici Carini Morris iz ZR Nemčije za izbor pesmi pod psevdonimom »Listi«; v njih se odraža nežnočutnost in kultiviran jezik. Razgiban je bil tudi drugi del mladinskega nagrajevanja. V okviru Zveze katoliške prosvete iz Gorice in Slovenske prosvete iz Trsta je predstavnik natečaja »Mladi oder« Štefan Pahor razdelil plakete trem ločenim skupinam: samostojnim igralskim skupinam — priložnostnim, ki nastopajo v okviru kulturnih in prosvetnih društev — in šolskim igralskim skupinam. Na osmih straneh dolgem seznamu nagrajencev za 15. natečaj »Mladi oder«, so se zvrstili predstavniki za prejem nagrad. Predolgo bi bilo posamezno naštevanje dobitnikov, naj povemo le, da so podelili vsega skupaj 16 priznanj, deset za Tržaško in šest za Goriško. Dekliški zbor iz Mačkolj je nastopil še ob koncu in zapel troje pesmi: Domača pesem (Dvorak), Pomladni veter (Janežič-Harej), ter Lipa (Schubert). Slovenska prosveta je s tem večerom vgradila nov kamenček v mozaik slovenske kulture. Zaslugo ima, da stimulira inventivnost, zlasti med mladimi. Daje pa tudi priznanje in skazuje spoštovanje delu na rekreativnem in kulturno-umet-niškem področju našega zamejstva in drugod. F.V. [46 Tn / V // IV i Čestitke V soboto, 24. februarja, se bosta v cerkvi sv. Tomaža v Zgornjih Pirničah pri Ljubljani vzela MARIJAN KRAVOS in TATJANA OLETIČ Obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti jima želi tržaška skavtska družina. Tudi uredništvo Katoliškega glasa želi svojemu članu Marijanu Kravosu vse najboljše ob pomembni življenjski odločitvi. SLOKAD - Slovensko dobrodelno društvo - se pridružuje družinama Kravos in Oletič ob vstopu Marijana in Tatjane na novo življenjsko skupno pot v veselju in Želji, da bi ta zakonska zveza še veliko let oplajala naš slovenski živelj in da bi se z njihovim rodom naše društvo še veliko let ohranjevalo. Pomemben dar Hranilnice in posojilnice na Opčinah Slovensko pastoralno središče iv Trstu s sedežem v ulici Risorta 3 je ustanova, ki že od svojega nastanka leta 1981 deluje na verskem — to je tudi njen glavni namen — obenem pa na narodnostnem in socialnem področju. Že od svoje ustanovitve skuša pomagati pri reševanju vsakovrstnih problemov, kot je npr. pereče vprašanje pomoči potrebnim, ostarelim in osamljenim. Ustanova je namenjena Slovencem, ki živijo med pripadniki večinskega naroda v 27 mestnih župnijah, v katerih ni službe božje v slovenskem jeziku. Slovensko pastoralno središče je nekaj novega in za Slovence izredno pomembno, saj ima prvenstveno nalogo, da se zanima za slovenske ljudi, ki žive v teh mestnih četrtih. Upravni svet Hranilnice in posojilnice na Opčinah je ugodno rešil prošnjo in z izrednim darom (nakup kompjuterja in tiskalnika) omogočil pastoralnemu središču sodoben in hiter način dela pri pripravi in tiskanju vsega potrebnega za pripadnike slovenske narodne skupnosti, ki so razkropljeni na tem mestnem območju. -Prejšnji petek je na krajši slovesnosti predsednik Hranilnice in posojilnice Pavel Milič izročil kompjuter voditelju SPS Mariju Gerdolu. (s+r) Prešernova proslava v Trstu V soboto, ,11. februarja, je bila v tržaškem Kulturnem domu osrednja Prešernova proslava. Tokrat ni bila osrednja le po imenu, ampak tudi de faeto, saj je bila po več letih vendarle spet skupna. V bistvu je bila sobotna tržaška proslava ponovitev goriške, o kateri je naš tednik že obširno poročal. Zato se nekoliko zaustavimo le pri mislih, ki jih je izrekel tržaški slavnostni govornik. To je bil pisatelj iin politik Boris Pahor. Sam pisatelj je v svojem govoru povedal, da njegove misli ne zvenijo nič kaj slavnostno. In res ni Boris -Pahor pel slavospevov prav nikomur. Njegove besede so bile neizprosna, prodorna in nič kaj nevtralistična analiza povojnih političnih izbir vodilne slovenske garniture v zamejstvu. Le4ej je očital predvsem dvoje: da je interese naroda podredila interesom strankarsko levičarske politike ter da je znotraj narodne skupnosti gojila sektaške, strogo ideologizirane odnose. Zavzel se je za popolno preosnovo naše narodne politike, ki naj sloni na domači tradiciji, na slovenski suverenosti in na zdravi etični podlagi. Prav gotovo je dobra polovica dvorane le težko pogoltnila grenko tableto, ki ji jo je govornik serviral brez kakih umetnih sladil. Marsikdo se je radovedno spraševal, kakšne bodo reakcije v tisku. »Primorski dnevnik« je Pahorjev govor res ožigosal kot neubranega na enotni duh proslave, v eni naslednjih številk pa ga je v celoti objavil skupaj z goriškim, Ruplovim. Spet še eno znamenje odjuge? Auditor Dan slovenske kulture v bazoviški kinodvorani Letos praznuje bazoviška župnija izjemen jubilej. Pred štiridesetimi leti je v takrat zelo težkih pogojih in z neutrudnim iskanjem in delovanjem takratnega in zdajšneja župnika msgr. Marjana Živca znala zgraditi dvorano ali kinodvorano, v kateri se je razvrstilo nešteto 'filmskih predstav in kulturnih prireditev. V tem smislu se hočejo ovrednotiti vse letošnje kulturne pobude. In teh ni malo, le da bi k temu prisluhnili domačini in vsi farani, ki so se žal zadnje čase vse preveč odtujili takšnemu ustvarjanju. župnija, in še posebej Slomškov dom, se vsako leto poklanja našemu velikemu geniju pesniku Francetu Prešernu. Take proslave so se kljub apatičnosti faranov in tudi dobronamernih Slovencev razvrščale vsako leto z bolj ali manj vidnim uspehom. Vsekakor pa so imele in imajo veliko odmevnost. Temu poslanstvu se tudi letos ni hotel izneveriti Slomškov dom. V svesti si svoje poslanosti je znal organizirati svojstveno prireditev, ki bo vsem, sicer maloštevilnim udeležencem, dolgo ostala v spominu. Uvodoma je gospod župnik pozdravil vse sodelujoče in občinstvo ter poudaril pomen in vlogo bazoviške dvorane v sicer 'kratkem in razboritem obdobju štiridesetih let. Premalo smo se zavedali in se še za- vedamo tovrstne ustanove. Nakar so nam osnovnošolci s Peska prikupno in na svojstven način podali pesnitev našega velikega pesnika Prešerna o Lepi Vidi. Recital s pesmimi je podala osnovna šola z Bazovice »Primož Trubar«, ki je osvetlila življenje in delovanje našega velikega ustvarjatelja. Zbor »Slomšek« je zapel štiri narodne pesmi, kti so poudarjale ljubezen do domovine in materinega ijezika. Program pa so svojstveno ovrednotili gostje iz Slovenije. Baritonist Janez Majcenovič, basist Rok Lap in napovedovalka dr. Mojca Zajc so nam ob čudoviti spremljavi citraša Tomaža Plahutnika pričarali svet, v pesmi in besedi naših glasbenih in besednih ustvarjalcev. S svojo mehkobo, s svojo lahkotnostjo, zdaj z rahlo otožnostjo in tu pa tam s šaljivostjo so pričarali čudovite podobe izpod Triglava in ne nazadnje nam nepoznanih lepot našega Krasa. Ko izrekamo zahvalo vsem, ki so ustvarili res neponovljiv program, ter vsem, ki so temu klicu prisluhnili, vabimo vse domačine in farane, da bi se res polnoštevilno udeleževali naših prireditev in dali neprecenljivega zagona našemu, na žalost že umirajočemu slovenstvu na teh tako preizkušenih s krvjo mnogih mučenikov namakanih tleh! A-R Jubilej in nove pobude ZCPZ v Trstu V soboto, 17. februarja, se je na sedežu v ul. Donizetti 3 sestal razširjeni odbor ZCPZ, kamor naj bi poleg odbornikov prišli zastopniki zborov. Na sobotnem srečanju so bili prisotni predstavniki zborov Novega sv. Antona, Sv. Jerneja z Opčin, Sv. Ivana, Sv. Križa, Proseka, Mačkolj, Žavelj dn Kolonkovca. Take sestanke sklicujemo, ko gre za pomembne odločitve v okviru organizacije. Dejansko bo ZOPZ letos proslavila 2Metnico revije otroških in mladinskih zborov »Pesem mladih« in 25-letnico jesenske zborovske revije. Obe pobudi imata pomembno vlogo, ker sta izraz zanimanja, delovanja in dosežkov mlajših in starejših pevcev in odražata življenjski pulz slovenske pesmi, ki je predvsem zborovska. S pesmijo mladih smo začeli 1971. leta, ko je imela podnaslov: Mladina poje, igra in pleše, tedaj so na prireditvi nastopali poleg zborov tudi instrumentalni ansambli in plesne skupine. Od leta 1973 je bila Pesem, mladih revija mladinskih zborov dn ansamblov. Leta 1977 je Pesem mladih dobila obliko, ki jo ima še danes. Postala je, v skladu z značajem in nameni Zveze, revija zborov. Prva leta je nastopilo do dvajset skupin, po letu 1977 do šestnajst; zadnji dve leti, ko so umanjkali šolski zbori, enajst in dvanajst zborov. Kakor smo ponovno poudarili, je opazna pri zborih, ki stalno nastopajo, velika razlika v izvajanju, od negotovega petja do tehnično dn umetniško zahtevnega predvajanja. Velik napredek je viden tudi pri izbiri programov. Tudi letos bodo zbori pripravili po tri pesmi, ki naj se dzvajajo brez spremljave, razen v primerih, ko je spremljava obvezna. Revijo Pesem mladih bo sklenila skupna pesem. Prireditev bo v nedeljo, 25. marca, v kulturnem domu v Trstu. O 25-letnici jesenske zborovske revije, ki jo namerava Zveza svečano proslaviti, bomo podrobneje govorili na prihodnji od-borovi seji. Dalj časa smo namenili koncertu cerkvenih pesmi, ki je 'predviden v nedeljo, 6. maja, verjetno v cerkvi v Barkovljah. Vsakoletni cerkveni koncerti Zveze v po-velikonočnem času so tematskega značaja. Vsako leto se pesmi izbirajo na določeno temo. Do zdaj smo imeli koncerte Marijinih namreč umetnih in ljudskih, velikonočnih, darovanjskih, priložnostndh, evharističnih, obhajilnih pesmi. Letošnji koncer predvideva pesmi, posvečene svetnikom. Drugače, kakor se običajno misli, je takih pesmi veliko in ne bi smelo biti težav pri programiranju. V okrožnici pevskim zborom smo zapisali, da bodi vsaj ena od treh pesmi, ki jih bodo zbori izbrali za ta koncert, posvečena svetniku. Kakor je slišati, bodo zbori pripravili več kot eno tako pesem. Poudarjen je bil posebej pomen pesmi, posvečenih farnim zavetnikom ali posebno priljubljenim svetnikom, od katerih so nekateri povezani z zgodovino kraja. Nekatere so stare, ponarodele, tudi take, ki se ustno izročajo iz roda v rod in jdh je treba napisati. V letošnjem primeru je potreben študijski pristop: treba bo iskati in po potrebi zapisati ali popraviti in potem- primemo interpretirati. Zato je nujna takojšnja akcija. Pevovodje so bili naprošeni, da do 4. marca javijo vodstvu Zveze, ali so zadevne pesmi dobili ali potrebujejo pomoč, da bodo lahko do začetka aprila oddali dokončno izdelan program. Poudarjena je bila potreba, da začno zbori cerkveni koncert bolj profesionalno pripravljati, da ne bo izvajanje slaba kopija, kar doma ponavljajo iz leta v leto. Svete pesmi so lepe in zelo lepe, če jih dobro pripravimo in primerno podamo. Prihodnji sestanek odbora je bil določen za torek, 6. marca, ob 20. uri, da dokončno izdelamo načrt za mladinsko revijo Pesem mladih, in za koncert cerkvenih pesmi 6, maja. Določiti bo tudi treba glavne poteze jubilejne jesenske zborovske rej vije, določiti datum občnega zbora Zveze in se domeniti za kraj poletnega seminarja, ki ga ZCPZ vsako poletje organizira za pevovodje in pevce. H Na pustno nedeljo, 25. februarja, ob 17.30 bo v Marijinem domu v Trstu (ul. Risorta 3) PUSTNA PRIREDITEV z bogatim srečolovom V režiji gospe Dine Pahor-Slama bo dramska skupina prikazala na odru Molierovo igro PRILOŽNOSTNI ZDRAVNIK Vabljeni! Občni zbor PD Mačkolj e in Prešernova proslava 4. februarja je PD Mačkolje imelo svoj redni občni zbor, na katerem je pregledalo svoje delovanje v preteklem obdobju. Iz poročil,