Leto XXIV., St 91
Ljubljana, petek XL aprila I944«
L-E
elefoo «t »1-22. 91*29. 51-24
jitenta xWelek; L|abl|aaa.--
a ) - Tdcfoo le 51*29, 51-26 fodrutaia Novo aaui UublUiafc» onta A uniiuloo omo a agtaac H tali» fc>
Worenorfoi UPI D.^ MHANC_
Računu: a Lfubiraosiui pofcraüao pei poto» čekovnem «evodu fa. 17.749, a ostale k«)e
halite Serrino Orni. Con. Poet. No 11-3118
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Uredništvo : Ljubljana — Pucclnijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
Voller Abwehrerfolg am unteren Dn jester
Sowjets zwischen Karpathen nnd dem Dnjestr zurückgeworfen — Südwestlich Narwa in die sowjetischen Stellungen eingedrungen — 56 Sowjetilugzeuge an! der Krim vernichtet — 31 Terrorflugzeoge
Aas dem Fbhrerbauptqnartier, 20. April. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Nordöstlich Sewastopol worden erneute Angriffe der Bolschewisten unter Abschuss einer grösseren Anzahl von Panzern abgewiesen. 36 feindliche Flugzeuge wurden in I.uftkämpfen, 20 weitere am Boden vernichtet. Dabei zeichnete sich Oberleutnant Smola, Staffelfiihrer in einem Schlacht-fiiegergeschwader, besonders aus. In den harten Abwehrkämpfen der letzten Tage hat sich eine Kampfgruppe der 73. Infanterie-Division unter Führung von Oberst Deren beck mit einer unterstellten Sturm-^eschützbatterie hervorragend geschlagen.
Am unteren Dnjestr errangen unsere Truppen beiderseits Tighina gegen die mit -nehrenin Divisionen angreifenden Sowjets in schweren Kämpfen einen vollen Abwehr-Erfolg.
Zwischen den Karpathen und dem oberen Dnjestr wurden im Zusammenwirken mit SiJüachtfliegergeschwadern die sich räh wehrenden Bolschewisten weiter zurückgeworfen. Feindliche Gegenangriffe r>Heben ohne Erfolg. Im Kampfraum südwestlich Tarnopol brachen starke sowjeti-«ehe Angriffe zusammen. Im rückwärtigen «tebiet des mittleren Frontabschnitts würfen mehrere Unternehmen gegen sowjetische Banden mit grossen Erfolg durchge-
führt. Die Bolschewisten verloren über trasentì Tote, über hundert Bandenlager wurden zerstört und umfangreiche Beute eingebracht.
Südwestlieh Narwa drangen unsere Truppen in die stark ausgebauten feindlichen Stellungen ein und gewannen in schwierigem Sumpfgelände gegen erbitterten feindlichen Widerstand Boden. Die Sowjets hatten hohe blutige Verluste und verloren 30 Geschütze.
Im Landekopf von Nettuno brach ein feindlicher Vorstoss nordwestlich Littoria im zusammengefassten Abwehrfeuer zusammen. An der Südfront verlief der Tag ohne besondere Ereignisse.
Nordamerikanische Flugzeuge versenkten am 19. April vor der südfranzösischen Küste das schwedische Kote-Kreuz-Schiff »Embla«.
Feindliche Bomber griffen am Vormittag des 19. April mehrere Orte in West- und Mitteldeutschland an. Besonders in den Städten Kassel und Paderborn entstanden Schäden und Verluste unter der Bevölkerung. 31 feindliche Flugzeuge, in der Mehrzahl viermotorige Bomber, wurden vernichtet.
In der letzten Nacht griffen schnelle deutsche Kampfflugzeuge Ziele im Raum von London an.
Naš Hitler!
Osmor dr. Goebdsa na predvečer rojstnega dneva Führerja
ftetUsa, 20. apr. Na predvečer 55. rojstnega <fa*?va Führerja je govoril državni n«n»ter dr. Goebbele v državni operi v
IBžsrlimi.
Ne samo sreča, tudi siava, je dejal med «irtigim dr. Goebbels, niha v vojni stalno Tted velikimi možmi jn narodi sem m tja. Vs jprej ob koncu vojne, po večini pa šele -skaj casa pozneje, ko stopi vojna vidno v svojih zgodovinskih izidih pred očmi vseh na dan. bomo utegnili komaj njene posa-
-	vezne dogodke oziroma njene odločujoče : rnjtelje objektivno in pravilno soditi. Vojna ae lahko presoja zgolj kot celota. Ona bna poleg svojega aktualnega tudi zgodovinski razvoj in se mora gledati že z zgodovinsko zelo .zšolanimi in izurjenimi oči, da se utegne to spoznati že med njenim potekom, če primerjamo na primer ocenjevanje, s katerim so Frideriku Velikemu njegovi sodobniki med sedemletno vojno tolmačili vojni položaj, bomo presenečen*, kako velika protislovja bomo odkrili. Iz rgodovinsltih problemov kake vojne izha-.xjo p«, njene najpoglavitnejše in najtežje ntotežStve in žrtve, ölm manj pa zamore «plošnost spoznati te probleme v njenem gìobQem in neizogibnem pomenu in potrebi, tem bolj bo boreča in trpeča generacija, kt mora vzeti te obtežitve in žrtve nase, pripravljena, da jih napak razume, ali pa rtem, da bi se fh mogla izogniti. Iz tega -testnega nasprotja prihajajo vse raaäike presojanja, Id jo doživljajo« svet glede grxtotónskih pojavov zapošča poznejšem« svet«.
Kateri dogodki te vojne bodo trajnega pomena §e po stoletjih? Kakor je težko to napovedovati v slehernem posameznem ptimeru. se ie danes jasno kažejo v tej . ^romni drami evropskih narodov nekateri temeljni razvoji, ki bodo poznejšo zgo-<+rwmsko skupno presojanje te vojne me-
-	idajno določevali. Deset let po zaključku nini bržkone na primer ne bomo več na-
v nemških mestih na preostanke •vr.rHŠwnj. ki jih je povzročil sovražnikov letalski tei or. Ir. tega vojnega poglavja bo verjetno torej ostalo v spominu le še mišljenje in zadržanje, ki je premagalo vse strahote, če pa bo Evropa boljševiška ali pa, če nam bo uspelo obvarovati našo celino pred to nevarnostjo in rešiti evropske narode pred to smrtno grožnjo. >¥> ta odločitev podobo bodočega sveta merodajno odločevala za mnoge rodove, če »e ceto za vedno.
V tem je torej tudi zgodovinsko težišče t» vojoe. Mož. ki je nemško celino dokončno osvobodil iz te duhovne in vsaj rastórtae vojaške obkolitve, bo ob koneu te ogromne borbe z zgodovinskega vidika mož te vojne. To se na noben način ne izpremem s tem, da njegovi nasprotniki rušo pustili in ne puščajo ničesar nepoiz-kuäenega, da b-; mu otežkočili njegovo V pravem pomenu besede zgodovinsko nalogo, ki sega daleč preko našega èssa, da ma nre hi metali polen pod noge in da na bi zbrarfi vse svoje materijalne nadmoč-nosti v ljudeh in orožju, da W uničiÖ njega in njegovo delo. Od trenutka, ko bodo p« die kalne megle pokvarjene Ä odurne vojne polemike, bo nenadoma stopil kot veliki zgodovinski pojav te gigantske drame narodov pred oči živečih in še bolj pred oči vseh bodočih generacij, od njegovih nasprotnikov pa, ki so bili pripravljeni in so hoteli izročiti 2000 letno zgodovino jn kulturni razvoj naše celine kaosu in stepi, bo potlej preostalo le še toliko, kolikor utegne služiti, da ai bomo lahko ustvarili temno ozadje te bleščeče pojave človeške veličine in svetovno in daleč gledajoče osebnosti.
Te ugotovitve ne Izhajajo nikakor t* slavospevov ali čustva narodne oéabnosti. So enostavno Izliv zgodovinskega smisla pravičnosti, ki ga danes delijo tudi vsi najboljši v vseh državah Evrope.
Mi čutimo danes, da izpolnjujemo vsi agedovinsko poslanstvo. Za nas je cilj te vojne ne samo jasen, temveč tudi neiz-premenljiv. Služ'ti cilju pa se pravi siediti Führerju, zvesto in vdano sodelovati pri njegovem delu in v vseh viharjih te vojne po njem uravnati sleherno osebno mišljenje in delovanje. Lahko smo srečni, da ga. imamo, kajti on uteleftuje v svoji osebi na mut» nošo trdno vero ▼ zmago, jatift stainost naÉegt aeeodto^gii
vodstva, značajno pridržavanje našega pojmovanja vojne in jasnost naših vojnih ciljev. Potrebno je le, da se ozremo preko mej našega Rajha na tuje in sovražne narode, in že spoznamo v vsej jasnosti, kaj pomeni on za narod in kaj je za nas vse.
Utegne biti ceneno in udobno, da v časih velikih narodnih uspehov, ki so bili doseženi vrh tega z malo žrtvami, slavimo uspehe narodnega vodstva, ki nam je že na dlani, težje pa je v dolgo trajajoči žilavi borbi za življenje naroda ostati njemu zvest.
Kar je bila v težkih letih borbe narod-mh-socialistov za oblast velika, vse težkoče in ovire zmagovito premagujoča vzvišena krepost borečega pokreta, to je v tej vojnj postala vzvišena krepost našega borečega naroda: zvestoba samemu sebi, ki nejde v zvestobi do Führerja. svoj najvidnejši, za slehernega umljiv, pa tudi globoko obvezni izraz.
V drugih bojujočlh državah utegne bttl vodstvo upravnik razrednih in stanovskih koristi, ki ga parlamentarna večina bolj ali manj pripravljeno krije ter ga gleda in sprejema kot potrebno zlo, ker pač nima na razpolago boljšega, aH pa je celo to vodstvo strah zbujajoč izid besnega množestvenega strahovanja, ki koraka nad milijoni trupel.
Pri nas je Führer govornik !n izvrševalec volje vsega naroda. Od prvega dneva vojne do te ure ni bilo napram vsemu sovražnikovemu obrekovalnemu kričanju v Nemčiji niti enega samega edinega primera, ko bi kak vojak prelomil zvestobo Führerju s tem, da bi odložil orožje, ali pa bi kak delavec v domovini zapustil delo.
Vemo. da sovražno inozemstvo tega ne more razumeti jn zato pripisuje to dejstvo pritisku ali nasilju. Kaj smo mi kot narod in vodstvo v tej vojni prebili in obvladali, ne more biti s takšnimi sredstvi sploh storjenega. Tukaj morajo biti na delu že. druge sile, sile zvestobe in skupnosti, ki jih pa ljudje, ki le-te ne občutijo v samih sebi, sploh ne utegnejo razumeti.
Führer je ostal vedno isti. Nikoli ga nisem videl dvomiti in nikoli omahovati. Pred vsemi drugimi državniki naše dobe se odlikuje s tem, da pravočasno spozna nevarnosti in se jim hrabro upre. Zato se mu, danes zahvaljuje nemški narod. Ves civilizirani svet mu bo nekoč moral biti za to hvaležen, toda tudi najboljšemu vodstvu ni prizanešeno z udarci in porazi. To so edine prilike, v katerih se utegne popolnoma izkazati. Kje sta Rajh in njegovo vodstvo kdaj odpovedala pred tèmi preizkušnjami? Kje smo kdaj stali brez sveta in obupani pred silo kake usode, ki je prišla nad nas, in katere ne bi zamogli več zadržati? Vedno so nas doletele v pripravljenosti. Vedno je stal na čelu naroda mož, ki, predstavljajoč za ves narod svetel m podžigajoč primer, se je znal upreti tudi najhujšim udarcem m je s
evorjo rarmodušnostjo tn vztrajnostjo
jega srca končno umel odvrniti tudi največjo nesrečo. Nikoli ni nemški narod tako verno gledal na svojega Fiihrerja, kakor v dneh in urah, ko se je zavedal vse težine tega boja za naše življenje, ter se ni pustil s tem vzeti poguma, temveč se je zgolj toliko bolj trdno in nezmotno oprijel svojih ciljev.
Vojna je čas, v kateri lahko uresničimo zgolj eno, na kar smo prej tako pogosto prisegali. Počiva kot prisega na naših zastavah in kot tiha prisega v naših srcih.
Da stoji Führer na čelu naroda, je za nas vse najbolj zanesljiv znak bodoče zmage. Nikoli nam ni bil tako blizu kakor v trenutkih nevarnosti, nikoli se nismo čutili z njim tako povezane kakor tedaj, ko smo imeli občutek, da nas tako zelo potrebuje, kakor ga mi potrebujemo. S tem smo razbili veliko upanje naših sovražnikov. Hoteli so, da bi mi sami to storili, kar niso utegnili storiti s svojo silo, namreč, da bi same sebe premagali. V tem je bila za nje dana edina možnost našega poraza. Iz tega pa smo mi napravili največjo šanso naše zmage.
Führerju hočemo za njegov rojstni dan povedati, kako nam je on vse, tako v tej trpeči sedanjosti kakor tud! v bodoči svetlejši prihodnosti, želeti mu hočemo zdravje, moč in blagoslovljeno roko. če stojita stiska in nevarnost tik pred njim, stojimo mi še bolj strnjeno za njim. Verujemo v njega in njegovo zgodovinsko delo ter v to, da ga bo ob koncu kronal z zmago. Ne njegovi nasprotniki, temveč on bo mož tega stoletja, kajti on mu je dal smisel, vsebino in cilj. Potrjujoč ta smisel in razumevajoč to vsebino bomo dosegli ta cilj. On pa nam bo kažipot. Ukazuje nam, da mu sledimo. Tudi v tem boju na življenje in smrt je in ostaja nam to, kar je vedno bil: Naš Hitler!
Popoln obrambni uspeh ob spodnjem Bnjestrsi
Med Karpati In Dnjestrom so bile sovjetske čete vržene nazaj — Vdor Nemcev v sovjetske postojanke južnoza^ad-no od Narve — Uničenje 56 sovjetskih letal na K rimu — Sestrelitev 31 terorističnih letal
Führerjev glavni stan, 20. apr. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Severnovzhodno od Sevastopoija smo zavrnili ponovne boljševiške napade. Sestrelili smo mnogo oklopnikov. 36 sovražnikovih letal smo uničili v letalskih bojih, 20 pa na tleh. Pri tem se je posebno odlikoval nadporočnik Smola, krdelni poveljnik neke jate bojnih letal. V hudih obrambnih bojih zadnjih dni se je skupno s podrejeno baterijo naskakovalnih topov zgledno borila bojna skupina 73. pehotne divizije pod vodstvom polkovnika Dorenbecka.
Ob spodnjem Dnjestru so dosegle naše čete na obeh straneh Tighina v težkih bojih % več napadajočimi sovjetskimi divizijami popoln obrambni uspeh.
Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so vrgle čete skupno z jatami bojnih letal dalje nazaj boljševike, ki so se žilavo branili. Sovražnikovi protinapadi niso imeli uspeha. Na bojišču južnozapadno od Tarnopola so se zrušili močni sovjetski napadi. V zaledju srednjega odseka bojišča smo izvedli več akcij proti sovjetskim tolpam z zelo velikim uspehom. Boljševiki so izgubili nad tisoč padlih, nad sto tolovajskih taborišč smo porušili. Zajeli smo obsežen plen.
Južnozapadno od Narve so vdrle naše čete v močno izgrajene sovražnikove postojanke ter so kljub ogorčenemu sovražnikovemu odporu in težavnemu močvirskemu ozemlju dobro napredovale. Sovjetske čete so imele velike krvne izgube in so izgubile 30 topov.
Prazničen
Na nettunskem predmostju se je v strnjenem obrambnem ognju izjalovi! sovražnikov sunek sevemozapadno od Littorije. Na južnem bojišču je potekel dan brez posebnih dogodkov.
Severnoameriška letala so potopila dne 19. aprila pred južno francosko obalo švedsko ladjo Rdečega križa »Emblo«.
Sovražnikovi bombniki so 19. aprila dopoldne napadli več krajev v zapadni in srednji Nemčiji. Zlasti v mestih Kassel in Paderborn je nastala škoda in je prebivalstvo imelo izgube. Uničili smo 31 sovražnikovih letal, po večini štirimotornih bombnikov.
V	pretekli noči so napad'a nemška bojna letala cilje na londonskem področja.
Rumtss^k? vcftso peročilo
Bukarešta. 20. apr. Vi hovno poveljništvo ìuniuiLske vojske je 19. api ila objavilo naslednje vojno poročalo:
Ner-^ško-rurnuiiske čete so na bojišču pri Sevastcpclju ter ob spodnjem Dnjestru odbile mo5ne sovjetske napade. Sovražnik je imel zlasti velike oklopniške izgube. V srednji Besarabiji in severno od Jasija ni bila nik&kih posebnih dogodkov.
V	odseku Paščani je izvršil sovražnik po dvcuini topniški pripravi močno izvidniško akcijo, ki pa mio jo odbili. Severno od kraja Oplinci so naše čete ponovno osvojile neki kraj in neko gozdno eraemije.
, 1 fM ^ 0
Razvitje narodne zastave — Prisega domobranski!? fe! pohod po mestu — Navdušene manifestacije ljubljanskega prs**
Ljubljana, 20. aprii a,
V znamenja radosti in zaupanja je bela Ljubljana danes, na rojstni dan stvaritelja in voditelja Velike Nemčije In kovača nove svobodne Evrope, proslavila velepomemben čin razvitja naše narodne trobojnice, simbola naše narodne bitnosti in priče naših borb za obstoj in napredek Slovence*.'. Jasno kt sončno dopoldne je dajalo še bolj praznično obeležje siavnostìm.
Od ranega jutra dalje so bile mestne ulice polne veselega vrveža. Množice so se zgrnile zjutraj k svečanosti razkritja zastave na palači pokrajinske uprave, nato pa so neprestano naraščaje ter začele pohirtì pločnike ob glavni mestni prometni žili, po kateri je bil napovedan pohod domobranstva. Vsakdo se je v polni meri zavedaj zgodovinskega dej-
stva, da je našemu žh lju vrnjen ne samo davno priljubljeni simbol, marveč tudi zunanji znak njegove volje po življenju in bodočnosti. Množice ljubljanskih meščanov so radostno občutile pomen dogodka ter so povsod s cvetjem, s prisrčno toplino in navdušenim vzkii-kan.iem pozdravljale domobranske čete, te borbene branilce našega naroda ter njegovih tvarnlh in duhovnih dobrin.
Ljubljana je danes vnovič dokazala, da je strnjena v taboru slovenske narodne skupnosti in njenega najboljšega jedra, slovenskega domobranstva. Pokazala je, da se je temeljito otresla zadnjih ostankov komunistične zablode, ki je bila usmerjena v to, da iztrebi in pogubi naš narod. Domobranstvo, ki je imelo danes svoj veliki dan, nam je porok, da črne nakane protinarodnega komunizma tudi v bodoče ne bodo uspele.
Ponosno je zaplapolala naia stamina zastava
Pametnima in simbolična svečanost razvitja nemške in slovenske zastave na palači pokrajinske uprave v prisotnostI generala Rösenerja in prezidenta Rupnška
ulici. Kongresnem trgu. Šelenburgovi in Prešernovi ulici do tr: mostov ja nato po Stritarjevi "lici in Prod škof jo do Kopitarjeve ulice in od tam preko Zmajskega mostu po ResJje-vi cesti. Komenskega in Tavčarjevi ulici ter Giispo&vefcsk; cesti na Blciweisowo cesto do palače pokrajinske uprave.
Vprav simbolnega pomena je b'la slovesnost dviganja nemške in slovenske zastave na osrednjem balkonu paiače pokrajinske uprave. Že kmalu po pol 8. so se pričeli zbirati na pločniku naspret \ladni palači zastopniki oblastev, uradov, šol in drug h ustanov. Polnoštevilno so bili navzoči predstavniki stanovskih, gospodarskih in kulturnih organizacij. Ob straneh palače pa sc se na Bleiweiscvi cesti ter v Gre-gorč-čevi :n Erjavčevi ulici zgmMe k svečanosti ronorce ljubljanskega prebivalstva. Na osrednjem balkonu sta stala v 6trumni, ponosni drži po dva nemška in domobranska podčastnika, določena za dvig zastav. Svečano
Ljubljana, 20. aprila.
Ljubljana se je davi prebudila v prazničnem razpoloženju. 2e zsrana so zadonel: v sveže pomladno jutro vedr zvoki budmee domobranske godbe m častne čete. Udarne koračnice so oznanjale prebivalstvu pričetek dostojne proslavitve za Slovence tako pomembnega prazn'ka, ko je na rojstni dan Fiihrerja Velike Nemčije ki je vzela v svojo mogočno zaščito tudi naše pokrajine in njih prebivalstvo, s svečanim razvitjem naše narodne zastave bila z najodločilnejšega mesta priznana slovenska na-lodna skupnost in ko je Slovensko domobranstvo s slovesno zaprisego potrdilo, da hoče Jo zmagovitega zaključka nadaljevati svojo borbo proti komunizmu in njegovim pomagačem na naših tleh.
Domobranska častna četa z godbo na delu je krenila ob 7. zjutraj izpred Srednje tehnične šole po Gorupovi ul'ci na Mirje, od tod po Emonski cesti, Napoleonovem trgu. Vegovi
sliko so podčrtale in poživljale na stranskem balkonu In na oknih palače zbrane zastopnice našega žcn&tva v narodnih nošah na-d.ugem stranskem balkonu pa dame najvišjih pred--stavnkov s prezidentovo soprogo go. Olgo R upnikovo na čelu.
Slovesnost se je pričela s strumnim priho-dfitn nemškega častnega voda. ki mu je siedila po kratkem presledku častna domobranska četa z godbo. Oba oddelka sla se p krojila vzdolž pločnika nasproti v'adir palači, med njima pa so zavzel: svoja mesta zvezni oficir med nemško ober ženo silo in Slovenskim demobfanf-tvom podpolkovnik Balke, predstavniki Slovenskega domobranstva poveljnik podpolkovnik K. r e n e r z načelnikom štaba in svojim pomočnikom podpolkovnikoma P e -t e r 1 i n o m m V i z j a k o m. nemfc generalni konzul dr. Müller, hrvatski konzul Šalih B a I j i č, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnost; dr. V i d m a r, rektor univerze dr. K o1 s i predstavniki fakultet, upravnik policije dr. Hacin in drugi odličniki.
Malo pred osmo ur« :e pri pel iz vladne palači- prezident genera! Rupnik, nakar so odsekaua vojaška povelja v nemščini in slovenščini naznanila, prihod Gruppen:iihrer-ja SS, generala Rösenerja. Po prisrčnem medsebojnem pozdravu sta general Egsener in prezident Rupnik obšla oba zgledno post rojen a čaMaia oddelka nemške oborožene sile hi Stovensfcega domobrar-tva.
Po obhodu častnih oddelkov se je Gruppenführer general Rosene r obrnil k osrednjemu balkonu vladne palače, njemu ob strani prezi«3ent general Rupnik. General Rösener je s klenim nageivorom podčrtal zgodovinski pomen slovenskega- razvitja nemške in slovenske zastave na rojstni dan Fiihrerja nemškega Reicha. Te. svečanost skupnega dviga zastav naj simbolizira trajno složnost obeh narodov.
Po svečanem nagovoru Grupnerrflibreria SS sta poveljnika častnih čet v nemščini in slovenščini odredila dvig zastav. Nemška podčastnika sta na drogu dvignila nemško državno, domobranska podčastnika pa slovensko narodno zastavo, ki sta druga ob drug« ponosno zaplapolali v lejK» pomladno jutro. Zbrana množica je slovesnim trenutkom, ko sta se zastavi dvigali na drogu, prisostvovala odkritih glav in globoko ginjewa. Na resnih, a vedrih obrazih se je vsem videlo, kako se v polni me-
CNadatfevarije na 2. str.)
General Rösener spricht wähnend der Hfesuug der NaHonalfahno am Gebäude
Oer Pr4xriiuaalverwaltung Generai Rösener govori »b izobešeni narodni zastari pred palačo pokrajinske uprave
ri zavedajo zgodovinskega pomena tega dogodka. Radostni pogledi so bili uprti v naäo milo tro bojni co in tople misli so se dv.gale k njej, temu simbolu naše narodne bitnosti in znanilcu lepe in srečne bodočnosti.
Z nemškima himnama in z našo »Na-prej zastava slave«, ki jih je odigrala godba, je b;la ta izredna in pomembna svečanost končana. General Rösener in prezi-
dent Rupnik sta s svojim spremstvom odšla v vladno palačo, častni četi sta ob zvokih godbe odkorakali proti Stadionu, ostali udeleženci svečanosti pa so se začeli polagoma razhajati. V mestu so medtem za vihrale nemške in slovenske zastave že tudi na vseh poslopjih z državnimi, pol-državnimi in mestnimi uradi in ustanovami ter dale s tem zunanji sliki mesta še bolj svečano oboležje.

Za slovensko domovino v svobodni Evropi t"
Slsvessa zaprisega prfpadsiilscv Slovenskega domobranstva — Počastitev padlih jtsnaKsv — Odlikovanje ranjenih
dcciobrancev
Ljubljana, 20. aprila
Prizorišče drugega, strogo vojaškega dela današnjih svečanostih je bil Stadion od Ciril-Metodovi cesti. To najlepše ljubljansko igrišče, kjer se je \redno zbirala mladina, tla bi okrepila svoje mlade sile in jih izvežbala za dolžnosti do domovine, veličastna arena, ki je doživela že mnogo velikih zborovanj in nastopov, je sprejela danes v okrilje naše domobrance. Stadion je videl že marsi'-ako mogočno prireditev, gotovo pa še nc nobene tako zgodovinsko pomembne, kakor ie dc-živel danes, ko so na njem položili vojaško prisego oddelki Slovenskega domobranstva.
Stadion, Id g?. Je že narava lepo okrasila z živim mladim zelenjem, je bil za današnjo svečanost ves v praznični obleki. Z Z2stavnih drogov so plapolale izmenoma slovenske in nemške zastave. S paviljona, na katerem je bil postavljen oltar, je žarel g slovenske zastave kranjski grb: er.oglavi orel. Pred paviljonom so bile razcbešene slovenska zastave, nemška vojaška in državna zastava in zastava SS oddelkov. Pred z zelenjem okrašenim govorniškim odrom je bilo simbolno postavljeno orodje, s katerim se bije današnja težka borba. Med dvema tankoma so bile postavljene strojnice, težki metalci min, puške in bobn; kot eden najstarejših vojaških znakov.
Pogled na ves ta prizor je bil mogočen. Belina stavbe se je slikovito odražala iz zelenja in barv v;hrajočih zastav. Orožje je dajalo vsemu resen značaj ter še poudarilo vojaški značaj svečanosti.
Postrojitev <fea?obranskilt oddelkov
Začetek svečanosti je bil napovedan za 9.SO. Prvi oddelki domobrancev so prihajali že ob 8. Vstopali so pri zadnjih vratih in nato ob zidu korakali do glavnih vrat, kjer so se zgrinjali na igrišče, čim bolj se je pomikal kazalec proti 8., tem več je prihajalo domobranskih čet. Od vseh strani jih je vodila pot, največ pa jih je prišlo iz mesta, od koder je prispela nepregledno dolga kolona.
Pod poveljstvom svojih častnikov so se domobranci naglo in brez motenj razvrščali po igrišču. Na desnem krilu prav blizu govorniškega odra so posedli po klopeh ranjenci, domobranci, ki so jih iz bol-n c pripeljali z avtomobili in so bili pri vseh deležni največje pozornosti. Za njimi so se uvrstili pripadniki ljubljanskega policijskega zbora, nato pa okoli četverokot-nika sredi igrišča domobranci v treh kolonah, in sicer tako, da je bil četvero-kotnik prot! odru odprt. Na levi strani zgoraj je stala godba, nato pa velika skupina domobranskih častnikov in podčastnikov.
S&ofova mala na prostesa*
Kmalu po 8. uri se je pripeljal na stadion ljubljanski nadškof dr. Gregorij Rozman. Ob 9.30 je z asistenco pristopil k oltarju in zvonec je naznanil, da se je začela služba božja. Vreme, ki je dotlej kazalo bolj neprijazno lice, se je začelo nenadoma lepšati. In ko je ob povdigovanju poveljeval častnik »Mirno« in »Odkrij se«, je zasijalo prijetno spomladansko sonce. Bilo je, kakor da hoče tudi nebo pokazati svojo naklonjenost domobranski prireditvi.
Nekaj minut pred 9. se je služba božja končala. Med tem pa so že prihajali vojaški predstavniki. Pod balkonom se je v polkrogu postavilo 7 nemških vojakov, M so tvorili častno stražo. Sedeže na levi strani so zasedle dolge vrste nemškega vojaštva in povabljenih civilnih predstavnikov. Nekaj minut po 9. sta prikorakali skozi glavni vhod dve častni nemški četi: oddelka oborožene SS in policijskega polka SS. Izpolnili sta vrzel v četverokotn:ku na desni strani med domobranci in godbo.
Za njimi so prihajali nemški častniki in zastopniki nemške nacional - socialistične stranke. Prispeli so nemški generalni konzul dr. Möller, Ortsgruppenführer Grabitz, hrvatski konzul prof. Šalih Baljič in drugi. Postavili so se v bližini govorniškega odra na levi strani poleg ranjencev.
General Rösener m prezident Röpnik pregledata postro-jene čete
Ko je bilo v areni vse pripravljeno, so se z avtomobili naglo drug za drugim pripeljali prezident general Rupnik, SS-Standartenführer Schimmelpfennig, podpolkovnik Balke kot zvezni oficir in končno SS-Gruppenführer general Rösener. Po medsebojnem pozdravu, pri katerem sta bila navzoča tudi škof dr. Rožman in podpolkovnik Krener, so dostojanstveniki odšli proti odru. Odsekana povelja so klicala vse vojaštvo k pozoru, poveljujoči častniki pa so rapor-tirali.
General Rösener je nato v spremstvu prezidenta Rupnika, Standartenführerja Schim-melpfenniga, podpolkovnika Balkeja, poveljnika Slovenskega domobranstva podpolkovnika Krenerja in poveljujočih častnikov nastopil pregled vseh čet. Godba je ves čas igrala koračnico. Bil je slovesen trenutek. Nemški vojaki, ki so bili opremljeni s čeladami, so prezentirali puške, domobranci pa so stali v strumnem pozoru. General Rösener je obhodil vso notranjo stran če-tverokotnika, nato pa so se vsi ustavili pred govorniškim odrom v vrsti, ki je bila obrnjena proti vojakom.
General Rösener je zaklical vsem v pozdrav: »Heil Kameraden!« Nemški vojaki so mu odgovorili »Heil«, domobranci pa »Zdravo«. Odzdrav je gromko odmeval po stadionu.
Počastitev padlih junakov
Tako se je začel glavni del svečanosti. Nastogil je pietetni trenutek, ki je segel
vsem navzočim globoko v srca. Domobranci so počastili svoje mrtve tovariše, tiste tovariše, ki so s svojim brezmejnim pogumom žrtvovali svoje življenje v dobro slovenskega naroda in pokazali vsem svojim tovarišem pot, ki jih bo edina vedla v srečnejšo bodočnost. Na govorniški oder je stopU podpolkovnik Krener, ki je v nemškem in slovenskem jeziku pozval vse navzoče k počastitvi:
»Spomnimo se svojih v skupnem boju padlih nemških in slovenskih tovarišev.«
Godba je intonirala večno lepo nemško pesem: »Imel sem tovariša.«
Psmen zvestobe
Po počastitvi je stopil na oder nemški vojak, ki je v nemškem jeziku opozoril na pomen in svetost prisege. Za njun je spregovoril isto opozorilo v slovenskem jeziku poetaven domobranec:
»Prisega terja vašo zvestobo! In vse, kar obstaja, obstaja le z zvestobo! če nas zvest ba zapusti, zapademo pomanjkanju in pogubi. Raz trže se vez, ki nas drži vse skupaj; razpade tevarišvo, skupnost, družina, pravo, armada in država.«
Nagovor generala Hösenerja
Resnobno opozorilo je povzdignila godba, med njenim igranjem pa je že stepal na oder general Röstner, da nagovori domobrance pred zaprisego. Njegov govor, ki je bil izrabit, jedrnat govor vojaka, ki ne ljubi biestečih fraz, pač pa pove vse moško in odkrito, so vsi poslušali z največjo pazljivostjo. Začel je z mirnim, vendar odločnim glasom, ki mu je njegova jačina naraščala čim je pokazal na veličino vojaških dolžnosti in na pomen prisege.
Za generalom Rösener jem je enak govor ponovil v slovenščini poveljnik domobranskih oddelkov podpolkovnik Krener.
Začela se je zaprisega. Godba je najprej zaigrala predigro k molitvi. Nemški vojaki in slovenski domobranci so se cdkrilj in v pozoru poslušali igranje molitve. Po mo-
litvi so prikorakale v notranjost četvero-kotnika štiri skupine nemških vojakov in domobrancev, v vsaki po en častnik, podčastnik in vojak. Postavili so se pred svo. oddelke tako, da je domobranska forn. ci ja stala nasproti nemški.
Ob povelju »Mirno« je stopil na oder nemški častnik, ki je čital besedilo pr. .rege. Za njim je podpolko .iik Krener opozoril domobrance na začetek prisege in jih pozval, da ponavljajo za njim naslednje besede zaprisege:
»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber ln svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom Vodje Velike Nemčije, SS četami in policijo proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!«
Domobranci so dvignili tri prste desn ce in odločno ponavljali besede prisege. Trojke, ki so stale v četverokotu so položile levico na meč, desnico na dvignile k prisegi.
Resnih obrazov so nrisegali domobranci, saj so se zavedali polnega pomena besed, ki so jih izgovarjali, a veseli so bili, da so lahko javno pred vsem svetom izpričali to, kar nosijo že davno zapisano v srcih, kar so že neštetokrat premislili v urah dolgotrajnih pohodov, že tolikokrat preizkusili ln prekalili v ostrih borbah. Ponosno so izgovarjali svete besede, saj so se bili zavedali, da bodo svoje drage vasice Jn svoja ljubljena polja ležeča med holmj ln gozdovi za vsako ceno iztrgali komunističnemu nasprotniku.
Črkovanje ranjeni domobrancev
Nekaj minut po 10. je b:la zaprisega končana. General Rösener je skupno s pre-zidentom Rupn kom krenil h klopem, kjer so sedeli ranjeni domobranci. Zaslužnim žrtvam boja prot: komunističnemu bandit-stvu je bila namenjena ob današnjem slovesnem dnevu posebna p časti te v. Vsj ranjenci so prejeli osebno iz rok generala Röscnerja posebno ranjeniško značko. General Rösener jim jo je sam pripenjal na prsi in vsakega od njih prijazno nagovoril.
Po izročitvi značk je general Rösener stopil zopet na govorniški oder in se v toplih besedah spominjal Führerja ob njegovem današnjem rojstnem dnevu.
Godba je po nagovoru intonirala najprej nemški h mni in nato »Naprej«. Vojaki so himne poslušali v pozoru. civilisti pa stoje in odkritih glav.
Z raportom poveljnikov Gruppenführer-ju generalu Rösenerju je bila pomembna svečanost na Stadionu končana in domobranci so se začeli urejati k pohodu v mesto.
me mer govori liti i&mobmmem
„Vsfak lahko iip&i vse, enega pa ne sme izgubiti: svoje
časti in svoje zvestobe!"
V svojem nagovoru na slovenske domobrance pred njihovo zaprisego na Stadionu je SS-Gruppenführer general Rösener dejal:
Dne 24. septembra 1913 sem izdal povelje za ustanovitev Slovenskega domobranstva. V nekaterih predelih pokrajine so se bili že zbrali možje, ki so pod vodstvom odločnih mož hoteli svojo vroče ljubljeno domovino ohraniti in rešiti narod pred boljševizmom. Ti možje se sicer niso zakleli na zunaj, toda na znotraj so opravili sveto prisego, da se bedo za svojo domovino in svojo družino berili proti gibanju, ki je hotelo pahniti deželo v propast. Ti možje še do danes niso prelomili zvestobe. Iz onih majhnih krdel tako imenovanih belogardističnih k-gijonarjev je na moj ukaz zrastlo Slovensko domobranstva. Tedne in mesece je bilo treba delati in uspelo nam je, iz te majhne č redi ee narediti ugiedno vojsko.
S pomočjo Velikonemškega Reicha smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašni borbenosti pripravljeni opravljati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. Vojak pa lahko izpolnjuje svoje vojaške vrline samo tedaj, če iz vse svoje notranjosti izpolnjuje svoje dolžnosti v vroči ljubezni do družine in reda.
Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga riespamet ali nezadostno prepričanje. Nezvest po srcu pa ne more in ne sme postati nihče. Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti, čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubj vse; enega pa ne sme izgubiti nikd3r: svoje časti, svoje zvestobe.
Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. Disciplina je pokorščina. Kdor ni discipliniran, kdor ni pokoren, tudi ne more biti zvest. Zakaj ie ond je zvest, kj je pokoren in discipliniran.
Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš bàti ali ne biti. Ne gre s3mo za Nemčijo. Tudi ne gre samo za to ali ono državo. Gre za to, ali po naši borbenosti, pripravljenosti ta odločnosti hočemo živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in ban-ditstvo. Kdor ni hraber, borben in odločen, je nezvest. Nezvest je svojim tovarišem, starešinam, družini in domovini. Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. PomisMte, da vas je mati rodila in negovala, da va« .je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno.
Zvestoba je najvišje dobro na zemlji. Mnogi vaši tovariši so v zvestobi darovali svoja življenja. Izgubili so kri — nezvesti niso bili. častno in zvesto so šli * borbo ta so izgubili življenje. Vse svoje življenje se tega spominjajte te to naj vam bo v vspodbudo!
Danes ste nastopili za prisego, da se boste skupaj z nemško vojsko, r voiaško atti tn poiirajo Don n za svonoono, ctsio Evropo. Nastopili ste za prisego, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako nekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope,
Ko prisegate, se zavedajte, da ste stopili v novo razdobje svojega življenja. Kdor misli, da svoji prisegi ne bo mogel slediti, mu dajem priložnost, da odide, ne da bi mu to kdo zameril. Vaš šk:.f vas je to jutro pripravil, čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka.
Kdor pa misli, da mu položene priseg'.' ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družba častn n m zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojem po vojaških določilih. Vaši predniki so bid zvesti in poslušni. Sami premislite, kako se godi in kako se je godilo narodom, ki so postali nezvesti. Pijujenvj na te ljudi. V življenju narodov bodo zamolčani. Narodi s častjo ne marajo imeti s temi izdajalci nobenega opravka.
Danes, na vaš praznik, pozivam vse one ljudi, ki so doslej stali ob strani, naj se uvrstijo med vas in naj se skupaj z vami borijo za svobodo svojega naroda proti banditomi, proti komunistom in njegovim poma gačem.
So to ljudje, ki so nekoč prisegli na osebnosti, katerih danes ni več ali pa so svojo domovino v nesreči zapustili in izdali. Kdor hoče prisego tem izdajalcem še naprej držati, izdaja svoj narod, svojo domovino, svojo družino in se sam izloča iz narodne skupnosti
Dal sem vam ime Slovensko domobran-stvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi po-magači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo čitali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih Slovenskega domobranstva., ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine.
Nastopite sedaj! Prisezite na meč, prise-zite na orožje, ki nam je vsem sveto! Vojak izvleče meč, ker mora braniti svojo čast in svojo domovino. Vojak pa odloži meč, oziroma orožje šele takrat, če je častno ta zvesto izpolnil nalogo, braniti in čuvati domovino, narod in družino.
Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov ta vas, tovariši iz Slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo ta svojo domovino.
Vaša prisega, Id ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker, kadarkoli bi bili v stiski in nov; mosti vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!
Val zborovanj češke lige proti boljševizmu
Pra«0, 18. aprila številna proti bol jševi-ška zborovanja češke lige so imela med češkim prebivalstvom v mestu in na dežel močan odmev, v W'ttingenu v južni češki je morala policija zaradi velikega navala poslušalcev celo zapreti mestno gledališko dvorano. Na Taboru so bili prisiljeni zborovati zaradi prenapolnjen osti hkrati v dveh dvoranah, v Brnu bodo do na ialj-njega imeli sleherno nedeljo takšna zborovanja.
FIHirerjeva proslava v Operi
Ljubljana, 20. aprila
Niz prireditev v proslavo Fiihrerjevega rojstnega dne v Ljubljani je otvorila sinoči polnočna slavnostna prireditev v Operi. Na svečanosti so se zbrali najodličnejšl predstavniki nemških in slovenskih oblasti ter zastopniki stanovskih, gospodarskih, socialnih in kulturnih ustanov, da skupno s predstavniki nemške oborožene sile proslave ta praznik vsega nemškega naroda. Na čelu odličnikov so bili Gruppenführer SS general Rösener, prezident general Rupnik, škof dr. Rožman, nemški generalni konzul dr. Müller, hrvatski konzul prof. Šalih Baljič in drugi.
Slavnostno razpoloženje v gledališču je povzdigovala tudi svečana oprema odra, ki je bil v ta namen okusno prirejen. Na rdečem ozadju se je razprostiral velik državni znak Reicha, orel z razprostrtimi krili, držeč v krempljih hrastov venec s kljukastim križem v sredini. Pod njim je bil postavljen bronast kip Führerja, ves obdan od zelenja in cvetja, levo in desno pa so bili razmeščeni po štirje prapori narodnosocia-listične Velike Nemčije.
Simbolično povezanost naroda, države, stranke in vojske je podajalo 50 izbranih mladih m čvrstih gojencev neke vojaške edinice, strumno razvrščenih pred Führer-jevim kipom. Iz oči iim je žarela odločnost brezpogojnega izvrševanja slehernega povelja njihovega vrhovnega poveljnika in voditelja.
Slavnostni spored je ob 23.30 otvoril orkester državne opere, ki je odigral Beethovnovo uverturo k »Egmontu«. Občinstvo je pozorno sledilo odličnemu podajanju te znamenite skladbe, ki je takoj v začetku ustvarila slavnostno nastrojenje v polnem gledališču.
V grobni tišini je nato mlad vojak reci-
tiral znamenite Hitlerjeve Izreke o misiji nemškega naroda in nalogah vsakega posameznika v borbi za veličino Nemčije ter lepšo bodočnost nemškega naroda in vse Evrope. Ftihrerjeve besede so kakor kladivo pribijale resnice in osnovne smernice genialnega voditelja nove Evrope ter so močno vplivale na poslušalce.
Zbor neke vojaške edinice je učinkovito odpel simbolično udarno pesem mladine »Mladi narod vstaja« ter z njo potrdil Füh-rerjeve besede, prvi del sporeda pa je zaključila Griegova slavnostna koračnica, ki jo je odsviral operni orkester.
V izklesanem slavnostnem nagovoru je nato Hauptbereich^leiter dr. Lapper orisal lik Führerja kot prvega vojaka, državnika in narodovega voditelja ter podčrtal njegov zgodovinski pomen ne samo za nemški narod, temveč za vso kulturno Evropo. Očr-tal je pot, ki jo je s Hitlerjem prehodil nemški narod. Ta pot ni bila brez žrtev in kriz, toda neomajna vera v idejo in zvestoba ideji, ki vodita Führerja in ves nemški narod, sta obvladali vse ovire in vse nasprotnike ter jih bosta obvladali tudi v bodoče. Brezmejno je zaupanje nemškega naroda v Führerja, zato tudi brez oklevanja prenaša vse težave in žrtve, ker dobro ve, da bo na koncu neizogibna zmaga. Svoja izvajanja, ki so jim sledili poslušalci z največjo pozornostjo, je zaključil dr. Lapper z zaobljubo neporušne zvestobe nemškega naroda Führerju, poroku velike bodočnosti Nemčije in Evrope, in s poudarkom neomajne vere v končno zmago.
Operni orkester je nato odigral še uverturo k Wagnerjevim »Mojstrom pevcem«, nakar je sledila počastitev Führerja. — S skupnim petjem nemških himen je bila svečanost ob 0.30 zaključena.
Ljubljana navdušen® pozdravlja
Mei tem ko je büa jutranja slovesnost razvitja slovenske zastave pred palačo Fokrajinske uprave na Bleiweisovi cesti u. slovesnost zaprisege slovenskih domobrancev na stadionu omejena na ožji krog občinstva, je bil pohod domobranske vojske po mestu s stadiona mogočna manifestacija, ki je pri njem sodelovala vsa Ljubljana. Sprevod domobrancev s stadiona na Kongresni trg je treba uvrstiti v eno najmogočnejših manifestacij, kar jih je Ljubljana doživela. Slovenska vojska je stopila na ljubljanske ulice in Ljubljana jo je sprejela z navdušenjem in neomajnim zaupanjem.
Po Dunajski cesti
Dunajska cesta je sama na sebi kot simbol vse natie zgìovine; del p: astare, antične ceste je. ki je vezala v starem veku južne in severne pokrajine rimske države. Po tej cesti so se valile množice ob preseljevanju naroJov; po tej cesti so prihajale trume germanskih vojsk na svcfjih pohodih proti jugu. To je bila v davnini cesta narodov. Pred poldrugim tisočletjem so po tej cesti prispeli v svojo novo domovine tudi naši predniki. Emone tedaj ni bilo več, a kmalu se je na desnem bregu Ljubljanice začelo razvijati mesto, ki je 1 andanes naša prestolnica. Dunajska cesta je ostala kot priča davnih časov. In danes se je zdelo, da sta se po nji združili preteklost in sedanj rst; združila sta se sever in jug. Ob tej znameniti zgoiovinski cesti na stadionu je naša domobranska vojska prisegla, da bo zvesto stala ob strani zmagovite nemške vojske v boju proti skupnemu evropskemu sovražniku, komunistom in njegovim družabnikom. Po tej cesti je prišla v s. e 3 išče mesta nišn domobranska vojska — s pesmijo, med burnim vzklikanjem meščaniv. obsuta s cvetjem; prišla je kot na zmagovitem pohodu — na pohodu v nove dni ter lepšo bodočnost.
Množice v špal rjrh
Kmalu po pol enajstih so se domobranske čete, prihajajoče s Stadiona, uvrstile na Ciril-Metodovi cesti v mogočen sprevod, ki se je začel ob zvokih koračnic pomikati proti mestu. 2e takoj ob izhodu iz Stadiona so pozdravljale skupine ljudi postavne domobrance, blizu cerkve sv. Krištofa so se skupine že gostile v nepretrgan špalir. Pomladno sonce je začelo izza prej strnjenih oblakov toplo prigrevati in naredil se je lep spomladanski dan.
Po prelazu na Dunajski cesti so se vrste gledalcev strnile v veliko množico, ki je
segala vse tja do Kongresnega trga in še preko njega. Na obeh straneh ceste je stala v prvih vrstah naša šolska mladina, ki je veselo vzklikala domobrancem in jih navdušeno pozdravljala, odrasli pa so se jim pridruževali vedno bolj ognjevito. Dekleta so podajala nageljne in druge cvetke častnikom in domobrancem, pa tudi cele šopke, povite s trakovi v narodnih barvah. Z balkonov in oken. kjer se je trlo ljudi, so metali na domobrance cvetje, da so mimo Ajdovšč ne pr šli že vsi ozališsni.
Med vzklikanje množic, ki so navdušeno klicale domobrancem in jim mahale z robčki. so se mešali zvoki godbe in zanosno petje narodnih in vojaških pesmi.
V osrčju mesta
Vzdolž dolge ceste do Kongresnega trga se je zgrnila gosta množica ljudi že celo uro prej, preden se je začel sprevod. Dekleta, od šolark do odraslih, so obrobile vso pot od železniškega prehoda do Kongresnega trga; dve dolgi vrsti živega cvetočega zidu sta obdajali cesto. Množica se je neprestano ozirala proti severu.
Končno so začeli prihajati prvi avtomobili s Stadiona; tamkajšnja slovesnost je bila končana. Nekaj časa za njimi so se pripeljali za avtomobili dostojanstvenikov ranjenci, ki so bili odlikovani na Stadionu. Odprta avtomobila sta vozila počasi in dekleta so s cvetjem zasula mladce, ki so se vozili mimo. Pripeljali so se s pesmijo.
Potem smo čakali še približno četrt ure, da je sprevod prispel po Dunajski cesti to-stran železniškega prehoda. Začel se je zmagovit pohod.
Na čelu sprevoda je korakal oddelek godbenikov, ki so igrali domoljubne pesmi. Kot vliti iz brona so stopali v častni četi nemški vojaki, častna policijska četa, pokrita s čeladami. Za častno četo so korakali nemški podčastniki. Ozirali smo se vzdolž sprevoda, a nismo videli konca. Na čelu domobranskih čet so korakali domobranski častniki v šesterostopih. Vsi so bili, še preden so prispeli v mestno središče, okrašeni s cvetjem, za njimi pa četa za četo. čim so se prikazali, so bili sprejeti z viharnimi pozdravi: »Živeli domobranci! živeli naši rešitelji!«
Med neprestanim pozdravljanjem je deževalo cvetje na vrle mladce, ki so korakali strumno v paradnem vojaškem koraku skozi vse središče, vsi že okrašeni s cvetjem.	_
Za domobranskimi četami so se zvrstile štiri čete ljubljanskega policijskega zbora. Sprevod je zaključila častna četa.
Défilé na Kongresnem trgu
Ljubljana, 20. aprila
Tudj na Kongresnem trgu, kjer je Ml določen prostor za mimohod čet, so se že kmalu po 10. začeli zbirati množice prebivalstva. Iz šelenburgove ulice se je podaljšcl špalir ob obeh hodn kih tja do Gradišča. Zlasti številno je bla tudi tu zastopana naša mladina, ki je imela pripravljeno cvetje za svoje ljubljence, domobrance. Vs so nestrpno čakali prihoda naših neupogljivih protikomunističnih borcev. Ob Nunski cerkvi so se zbrali zastopniki nemške vojske, predstavn ki oblastev in drugi odličniki. Pestro sliko najrazličnejših uniform je še poživljala prelepa skupina slovenskih deklet v narodnih nošah.
Nekol ko pred 11. sta prišla v spremstvu višjih častnikov general Rösener in prezident Rupnik. Pozdravila sta se z navzočimi častniki, potem pa so se že zaslišali zvoki domobranske godbe, iz šelenburgove ulice pa so se začuli pozdravni klici mno-žc v špalirju. Prezident Rupnik in general Rösener sta stopila na pripravljeni podstavek in odzdravila oddelku nemške vojske, ki je z železnim pohodom otvoril defile. Za njim je najprej stopal vod nemških častnikov, ki mu je sledila skupina domobranskih častnikov.
Dolga je bila nato vrsta slovenskih domobrancev, ki je korakala mimo najvišjih predstavnikov vojske ln oblastev. Vsi so se hoteli postaviti ln pokazati svojo strumnost, tako da je korakala ena četa bolje od druge. Med njimi sj videi stare in mlade, vel ke in majhne, kmeta n meščana, študenta ln obrtnika, vsem pa si na zagorelih obrazih bral neprikrito zadovoljstvo. da so vojaki naše protikomunist čne fronte.
Za domobranci so defllirale Stiri čete ljubljanskega policijskega zbora, prav tako vojaško strumno, zaključek vojaškega mimohoda pa je tvorila «sta oborožene SS.
Krasen je bil pogled na to strnjeno skupino krepkoraslih, visokih fantov, ki so v čeladah in s puškami na rami stopali kakor en sam mož. Njihov paradni korak in brezhibna drža telesa sta naravnost prevzela gledalce.
Po končanem defileju sta se general Rosener in prezident Rupnik poslovila od navzočih predstavnikov. Medtem ko se je prvi odpeljal z avtomobilom, so prezidenta Rupnika obstopUa dekleta v narodnih nošah in mu čestitala. Poleg deklet so obstopili prezidenta še njegovi sodelavci, ki se je z njimi ves zadovoljen kratek čas razgovarjal. S svojo gospo soprogo se je nato odpeljal z avtomobilom. Zbrana množica na Kongresnem trgu mu je priredila tople ovacije ter vzklikala domobrancem.
Manifestacija mladine
Mladina obojega spola se je nato v nekaj trenutkih sformirala v četverostope pred nunsko cerkvijo, prepevajoč domobranske pesmi. Vzklikala je domobranstvu in pokazala, kako odločno obsoja komunizem in vse njegove zaveznike, špekulante ln strankarstvo. Vsa ta dolga povorka je nato odkorakala pred bočni balkon palače pokrajinske uprave na Erjavčevi cesti. Tam se je ustavila ln zdržema ponavljala Ime prezidenta Rupnika, dokler se priljubljeni voditelj ni pojavil na balkonu in spregovoril svojim najmlajšim nekaj pozdravnih in bodrilnlh besed.
Nato Je sprevod krenil mimo pročelja palače pokrajinske uprave ln se prepevaje vrnil v mesto. Po ulicah se Je pridruževala mladim manifestantom Se druga mladina, dokler ni prišla tako do glavne pošte, kjer se je. ponovno glasno vzklikajoč generalu Rupniku ln domobranstvu, ustavila ter zapela »Hej Slovenci« in pesem slovenskega domobranstva. S pojočimi besedami: »Pest Je klena, srce Je vroče, narod naS umreti noče.. jt se Je potem žarečih lic razšla.
Amnestija ob Fiihrerjevemro jstnem dnevu
Ljubljana, 20. aprila Vrhovni komisar za Jadransko primorje g. dr. Rainer je odredil: da se v Ljubljanski pokrajini amnestira skupno 361 pravo-močno obsojenim kazen, pogojno, da se v času treh let dobro vedejo.
S tem so bile pogojno odpuščene zaporne kazni v celotnem iznosu od 126 let, 6 mesecev in 10 dni, kakor tudd globe v znesku 57.359 lir.
Ra»9i tega se milostno ustavi 634 v Ljubljanski pokrajini tekočih in še ne pra-vomočao razsojenih kazenskih predmetov. Dne 19. IV. 1944 zgodaj popoldne se iz-
pustijo, po kratkem pouku s strani domačih sodnih organov, dotični, ki so v preiskovalnem ali kazenskem zaporu. * * *
O priliki Führerjevega rojstnega dne je vrhovni komisar za operacijsko področje Jadransko Primorje izdal obsežno amnestijo za Ljubljansko pokrajino. Ta pozorna uvidevnost bo naletela nesporno na ugoden odmev v naši javnosti. Pomilostitev prihaja v poét e v za celo vrsto kazni, izvršenih in še tekočih zadev, s čimer bo mnogo oseb deležnih milosti povodom današnjega praznika.
Poziv maršala Rajha za rojstni dan Fii
V AdcEu Hitlerju je utelešeno naše zaupanje v zmago!
Berlin, 20. apr. Maršal Reicha Hermann GörJng je za rojstni dan Führerja izdal naslednji poziv nemškemu narodu: Nemški sonarodnjaki!
Našemu Führerju ki dovršuje danes v najbolj usodnem in odločilnem času svoje 55. leto življenja, prihajajo najiskrenejše čestitke iz vseh nemških pokrajin, z bojišča in domovine. Njega pozdravljamo z vsem srcem, njega se spominjamo v globoko občutenem spoštovanju. za njega preskno varstva in blagoslova Vsemogočnega.
V vseh preizkušnjah te vojne, v najhujših boj'h in najbolj napornem delu se je pokazalo, kako trdno in tesno sta medsebojno povezana Führer in narod. To razmerje zvestobe so poizkušal1 sovražniki z najbolj zlagano propagando in najbolj grozovitim strahov an jem motiti, s tem pa so dosegli nasprotno. Ped naraščajočimi napori vojne se je nemški narod, okoli in okoli obdan z mržnjo in voljo uničevanja, le še bol odločno strnil okoli Führerja. Kar smo Adolru Hitlerju nekoč v srečnih mirnih časih s prijaznim STcem prisegali je ves nemški narod v viharjih tega grozovitega svetovnega požara zvesto držal in z žrtvami in dejanji še povečat
Nikoli prej ni bilo v naši damov'ni tako trdne enotnosti med vodstvom 'n narodom kakor v naših časih. To je za našo politiko in za naie vojno vodstvo naravnost odločilno. Naš narod s svojimi bogatimi zmožnostmi in svojo prirojeno sposobnostjo je dorasel vsem nalogam, če se lahko verno zaupa dobremu j vodstvu. Nemško zgodovino bi prekrivalo mnogo manj tragike, če bi prej tako pogosto
v	urii nevarnost: ne bilo manjkalo sitrumnega stmjenja vseh sil in njih cilja se zavedajočega vodstva z nadredno močno voljo. Danes tvori edinstvena notranja stmjenost nemškega naroda in njegova enotna usmerjenost pod vodstvom Adolfa Hitlerja trdni temelj naše odporne sile.
Ta temelj ne more biti. kar je moje sveto prepričanje, tudi v bodočnosti nikoli razrušen. Pregloboko se je zaupanje do Adolfa Hitlerja zasidralo v srcih in mišljenju vseh sonarod-njakov, prejasno je povsod spoznanje o potrebi močnega vodstva. Vojak :n državnik po notranjem pozivu je Führer vodil svoj narod v mu'o mirnih letin ki mu jih je pustila zavist in prevzetnost sovražnika, iz najgloblje bede v novo življenje ter je ustvaril mogočen in trden Reich. On je prižgal baklo nemškega socializma, njemu mora biti naše brezprimerno delavstvo več hvaležno kakor vsem drugim politikom. Zato zaupamo, da bo njegovi sili tudi uspelo da bo vodil skozi deročo reko te gigantske vojne Re'ich in narod na novo trdno obalo. V njem je utelešeno naše zaupanje v zmago. V njem živi naša vera v veličino in rrasoio Reicha. večne domovine vseh Nemcev. Njegova strastna volja preveva bojišče in domovino. Njegov junaški duh nas tudi v hudih in temnih dneh vedno znova preveva z novim junaštvom in novo močjo.
Naj grozi tudi tisoč nevarnosti, naj bodo r>ove skrbi in bremena neogibna in naj nas čakajo nadaljnja napori in žrtve, mi se jih ne bojimo. V zaupanju in pripravljeni za vsako delo se borimo in delamo ob strani Führerja. Zvestoba do njega jamči svobodo in zmago!
Dneva® povelje maršala Hajha nemški vojski
Berlin, 19. apr. Maršal Rajha je kot najstarejši nemški častnik po činu izdal nemški vojski na rojstni dan Führerja nai-säednje dnevno povelje;
»Vojaki oborožene sile! V neizpremenlji_
vi	zvestobi se spominjamo danes našega vroče ljubljenega Führerja in vojskovodje za njegov rojstni dan. Bolj kakor kdajkoli prej hočemo prav v teh odločilnih časih izpričati, da zvesti svoji vegaški prisegi bomo vedno živeli zgolj za povelja Führerja. t'soda nemškega naroda leži le v naših rokah. Naša prisega, da ne botmo prej od-
ložili orožja, dokler ne bomo zavarovali bodočnosti Rajha in naš do skrajnosti odločen ter vedno pripravljen poseg naj bo naše darilo Führerju. Previdnost naj nam moža, kateremu z vsem navdušenjem naših vernih src sledimo v dobrih in hudih letih, še dolgo ohrani. Fiihrerjeva pot se je vedno imenovala le Nemčija, za katere čast iin svobodo naj nam ne bo nobena žrtev in nobeno pomanjkanje preveliko. Koliko resnejša je ura, tem močneje nas preveva fanatično zaupanje, oprto na nepremagljivost naše sile, da bomo dosegli naš visoki cilj. V hvaležnosti in brezmejni ljubezni pozdravljamo našega Führerja. Naj živi Adolf Hitler!«
čestitke Velike Nemčije Führerju
Berlin, 20. apr. Nemška državna prestolnica je proslavila Führerjev 55. rojstni dan s svečano proslavo nemške narod-nosocialistične delavske stranke, na kateri je minister dr. Goebbels tolmačil kot predstavnik nemških čustev vroče želje nemškega naroda po blagoslovu voditelju nemške usode.
Dr. Goebbels je z močnimi besedami, ki so človeka zgrabile, podal sliko izredne Führerjeve osebnosti ter je kot zastopnik vsega naroda izrazil vse to, kar preveva Nemce v teh dneh usodnih borb. Izpovedal je vso neomajno zvestobo, globoko ču-teno hvaležnost, verno zaupanje in močno srčno zaupanje v Fiihrejevo stalno skrb za njegov narod. Reprezentativni gledališki prostor, v katerem je bila proslava, so napolnili predstavniki vsega berlinskega javnega življenja z voditelji ustanov, ministrstev in državnih tajništev, generali in admirali na čelu. Med povabljenimi gosti so bili tudi številni delavci iz berlinskih oboroževalnih podjetij ter mnogi ranjenci.
Notranjo vsebino te strankine svečanosti je pravilno izrazil izrek dr. Goebbelsa, ki je bil na odru pod z orlom kronanim strankinim znakom z zlatimi črkami vklesan v skalo: »Naši zidovi so se podrli, a naša srca ne.« To je predstavljalo nor vdanostni pozdrav prebivalstva milijonskega mesta, ki ga je nečloveški sovražnikov teror sicer zadel, a ga nj mogel zlomiti.
Berlinski filharmonični orkester pod vodstvoma Hansa Knappertsbuscha je otvoril slavnost s Händlovo skladbo Concerto Grosso. Nato je po prisrčnem pozdravu pričel govoriti vsemu nemškemu narodu v domovini in na bojišču državni propagandni vodja narodnosocialistične stranke dr. Goebbels.
Veftkonemška mladina Führer ja
Berlin, 20. apr. Posebno voščilo je pripravila Führerju nemška mladina. Kot prvi so mu izrazili svoje čestitke mladeniči in mladenke od morske obale pa do Alp, z zapada in z vzhoda v radijski oddaji »Velikonemška mladina pozdravlja Führerja«. V trenutku, ko je ura odbila polnoč, je izrekel voščila državni mladinski vodja Axmann. Njegovim besedam so se pridružili zvonovi, ki so s pozvanjanjem pozdravljali 20. april, 55. obletnico dneva, ko je Führer v Braunau ob Innu zagledal luč sveta.
Führerjevo pismo velikemu admiralu Raederfu
Führerjev glavni stan, 19. apr. Führer je poslal admiralu inšpektorju vojne mornarice velikonemškega Rajha, velikemu admiralu Raederju ob 501etnici njegovega vstopa v vojno mornarico lastnoročno pismo, v katerem posebno poudarja zasluge velikega admirala za ponovno izgradnjo vojne mornarice in za njeno vodstvo v prvih letih velikonemškega boja aa svobodo.
Bop na Jugu vzhodnega bojišča
Berlin, 20. apr. Na Krimu je servražnik pri Sevastopolju v več odsekih silovito napadel, a so ga branilci stalno odbijali.
Severnovzhodno od Severnega zaliva so sovjetske čete po močnem topniškem ognju in s podporo številnih bojnih letal ponovno napadle. Težišče tega sunka je bilo na obeh straneh Bjelbeka. Bcüjsevikom je uspelo prodreti do vrha nekega obvladujočega hriba, nemški grenadirji pa so jih s protisunkom vrgli nazaj še preko njihove glavne bojne črte.
Ob spodnjem Dnjestru je sovražnik nadaljeval poizkuse, da bi razširil svcfja predmostja na zapadnem bregu reke. Tudi tokrat so se po večini izjalovili z veiikimi sovjetskimi izgubami. Krajevne m manjše vdore ao Nemci takoj zajezili ah očistili.
V vzhodni Bukovlii so rumunske čete očistile nadaljnje ozemlje ter odbile ponovne sovražnikove protisunke. Enako so dobro napredovali napadi nemških in madžarskih čet mei Karpati in zgornjim Dnjestrom.
Madžarski oddelki so zasedli več manjših krajev, vzhodni del mesta žabje, mesto Nadvorno in kraj Strymbo. Nemški grenadirji so z zanosnim sunkom zavzeli južno od Dnjestra železniško križišče Tiumač in številne nadaljnje kraje.
Zapadno od Tarnopola so izvršili boljševiki močne napade na nemške oklopniške oddelke, ki so tamkaj prodrli zelo daleč naprej. Nemci so napad» razbili in uničOl številne oklopnike.
Tudi južnozapadno od Lucka ? ,Tiet-äke čete sölovilto napadle, a	le
uqpehow.
Sevemozapadno in južnozapadno od Kovlja so nemške bojne skupine kljub žilavo branečim se sovjetskim četam napredovale dalje in so zavzele neko železniško križišče, za katerega so bile hude borbe.
Severno od avtomobilske ceste Smolemsk —Orša so nemški naskakovalni grenadirji izvedli uspešno napadalno akcijo.
Tudi na ostalih bojiščih srednjega odseka so izvedli Nemci več uspešnih naskako- • valnih akcij, pri katerih so uničili sovražnikove jarke in razbili več bunkerjev skupno z njihovimi posadkami.
Terorističen napad
na pariška predmestja
Pariz, 19. apr. Angioam e r lško letalstvo je v noči na sredo bombardiralo dva kraja v južnem in vzhodnem okrožju Pariza, javlja OFI. Prvo poročilo o izgubah, ki ga je izdala policijska prefektura, govori o 300 mrtvih in 500 ranjenih, pri čemur dostavljajo, da se bo to število izgub mei očiščevalnimi deli bržkone še dokaj zvišalo.
Prepoved stavk v Angliji
Stockholm, 19. apr. Reuter objavlja da bo odslej v Angliji vsako hujskanje k stavkam kaznovano s prisilnim delom do 5 let, z globo 500 funtov šterlingov ali pa z obema kaznima skupaj.
Naročite se na romane »DOBRE KNJIGE«!
Kronika
*	Devetdesetletnica utemeljitelja ortopedi je. Danes bo obhajal utemeljitelj nemške ortopedlje in nestor dunajskih zdravnikov prof. dr. Adolf Lorenz svoj 90. rojstni dan. Jubilant se je narodil v okolici Gradca, študiral je v Celovcu, univerzo pa na Dunaju, kjer je postal asistent ondotnega kirurga Alberta. Leta 1883. se je popolnoma posvetil ortopedični stroki, v kateri je dosegel velike uspehe doma in na tujem.
*	Albanska obala je pripravljena na obrambo. Poročevalec nemških listov dr. Oton Schulmeister poroča iz Albanije, da je imel priliko ogledati sì albansko nabrežje, ki je pripravljeno na obrambo kakor druge obale ob Jadranskem in Sredozemskem morju. Ob nabrežju so povsod razpostavljene albanske obmejne straže, v notranjosti dežele pa čakajo v vojašnicah pripravljeni gorski lovcL Tako je torej tudi albanska obala izvrstno zavarovana proti vsem eventualnostim ter je pripravljena na morebitna presenečenja.
*	Izključitev židovskih odvetnikov na Madžarskem. Odvetniška zbornica v Budimpešti je s takojšnjo veljavnostjo izključila 1401 odvetnika židovske vere iz svoje organizacije, ker advokati židovskega pokolenja v bodoče ne smejo več opravljati odvetniške prakse na madžarskem državnem ozemlju.
*	Luksuzne lokale v Italiji bodo zaprl L Italijanski notranji minister je naročil vsem pokrajinskim upravam, naj se takoj zapro vsi luksuzni gostinski oibrati.
*	Uničujoč tornado. Iz Amsterdama poročajo, da je v ameriški državi Georgi Ji divjal hud tornado, ki je ubil 31 oseb, 314 ljudi pa je bilo pri tej priliki ranjenih. Več mest in naselij je vihar strahovito opusto-šil.
*	Pošta Ribnica na Dolenjskem prične poslovati za pisemsko in blagajniško službo.
Iz Ljubljane
u— Novi grobovi. Po dolgi in hudi bolezni je umrl referent nezgodnega oddelka Zavoda za socialno zavarovanje g. Lavo-slav Mlinar. Zapustil je ženo Anico, hčerki Frido, por. Urbanec, in ženko, sina Lavka ter drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v petek ob 17 iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotrpel je posestnik g. Anton Lauri č. Za njim žaluje soproga Marija z rejenko in drugim sorodstvom. Pogreb blagega rajnkega bo v petek ob 16 iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po kratki in mučni bolezni je preminula soproga trgovskega zastopnika ga. Antonija Sima, roj. Radkovsky. Za njo žalujejo soprog Josip, sin Boris in družina Payer-jeva. Dobro mater in ženo so položili k večnemu počitku v četrtek popoldne pri Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše sožaije!
u— Ob obletnici smrti mojstra Jakopiča bo slovesni rekvijem danes v petek ob 7.30 v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
u— Franz Liszt, veliki mojster romantike, je zložil nekoliko simfoničnih pesnitev. »Mazepa« sodi poleg »Les Preludes« med najmočnejše skladbe tega skladatelja Liszt se je, kakor v podn?slovu pove, in-spiriral ob pesnitvi Viktorja Hugoja. Kratka vsebina tega epa je naslednja: Ukrajinskega hetmana Mazepo privežejo na divjega konja, ki z zvezanim jezdecem od-dirja po brezkončni stepi. Sonce žge, ptice ujede, ki slutijo že dober plen, zasledujejo v poletu jezdeca tee mu živemu kljuvajo meso. Ko konj omaga in se zgrudi v vroči pesek, se prikaže do smrti izmučenemu jezdecu privid: Narod se bliža pojoč slavospeve, fanfare časte hetmana, rdeč purpur obdaja njegova pleča, narodni junpk doživi svojo apoteozo, v legendah živi večno. — Vse to ume Liszt izraziti s sredstvi velikega modernega orkestra tako mojstrsko, da tvori »Ms žepa«, zlasti ježa v smrt, eno najVeličastnejšh slik programske glasbe. Skupno z Beethovnovo »Pastoralno« simfonijo in čaj-kovskega »Romeo in Julijo« bomo slišali to skladbo v izvedbi velikega Radijskega orkestra pod taktirko D. M. šijanca na VIH. simfoničnem koncertu, ki bo v ponedeljek 24. t. m. ob 19. v Unionu. Pred-prodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice.
u Zopet sončno vreme. Po enodnevnem rahlem dežju in enem dnevu oblačno-če-mernega vremena je v četrtek proti pol-danskim uram zopet posijalo sonce. Zjutraj je ležala nad Ljubljano megla, iz katere so nekateri sklepali, da bo nsstal nov dež. Toda nebo se je polagoma zjasnilo in sonce se je pokazalo ter jelo polagoma ogrevati zemljo. Upajmo, da se bo lepo vreme nadaljevalo, kar je potrebno za poljska dela. Dežja je bilo za prvo silo dovolj, zlasti je prav prišel vrtninar-jem, katerim je prihranil zalivanje vrtov.
u— Dela na polju se prdno nadaljujejo. Deževno vreme je za dva dneva zavrlo kmete, da niso mogli orati in saditi, zdaj pa so zopet na njivah, kjer gnojijo ter pripravljajo zemljo za saditev krompirja. Kmetje tudi čakajo, da pr spe semenski krompir in so zaradi njega ponekod na njivah še velik kupi gnoja, ki ga bodo raztrosili in zaorali v brrzde obenem s semenom.
u— Učite se strojepisca! Novi eno-, dvo. in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 24., 25. in 26. aprila. Pcuk je dopoldne, popoldne ali zvečer, po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Trgovci s špecerijskim blagom prosijo svoje odjemalce, da dodatna živila, ki jih prejmejo te dni, plačajo takoj v gotovini.
Z Gorenjskega
Dan govornikov koroške župe. župni propago ndni vodja dr. Lapper je pretekli teden sklical v Celovec na sestanek vse govornike, ki pripadajo okrožju in župam koroške dežele. Sestanek je bil v prostorih župne šole v Dolah, kjer so nastopile vse merodajne osebnosti z referati, obrav-navajočimi najaktualnejša vprašanja naše dobe. Med govorniki je nastopil tudi gau-leiter, ki je poudaril, da se kriza bliža svojemu višku, s tem pa se zaostruje tudi položaj, ki sili k razpletu. Ljudje Sirijo vse megoče vesti, ki niso v bistvu nič drugega nego propaganda, kl skuša vznemirjati jn omajati ljudsko moralo. Naloge, ki jih ima v sedanjem položaju Nemčija, so tako velike, da jih bo mogoče doumeti šele v naslednjih desetletjih. Danes pa je treba imeti veto ln zaupanje do Fuhraija»
▼ resničnost njegovih naukov in t pravičnost njegovih državnopoliričnih in vojaških ukrepov.
Smrt v- Celovcu. V Celovcu je umrla v 86. letu svoje dobe Antonija Oračeva, bivša posestnica. Pokopali so jo v četrtek 20. aprila v Celovcu.
Povratefc koroškega slikarja. Po 18 mesecev trajajočem vojnem službovanju Be je vrnil v Beljak slikar Ferdinand Fröschl. Fröechl se je zadnje mesece mudil v Franciji in je prinesel od tamkaj večje število akvarelov, ki kažejo okolico Arleea ob Izlivu Rodana, Med njegovimi slikami je tudi kopica izdelkov iz Poljske in Belgije.
S Štajerskega
V vojaški bolnišnici v Gornji Radgoni
je bil dne 13. aprila, spominski dan ob tretji obletnici priključitve Spodnjega Štajerskega k Reichu. Kratek pregled o dogodkih pred tremi leti je podal Obersturmbannführer Kampl in dejal, da nemški vojak ni prišel na Spodnje Štajersko kot zavojevalec, ampak kot osvoboditelj. S prisrčnimi besedami je nato pozdravila ranjence še gospa Bouvierova.
Ob zaključku tedenskega tečaja za skupinske voditeljice je dekliško vodstvo celjskega okrožja priredilo glasbeni večer, na katerem je sodeloval tudi celjski godalni kvartet. Po uvodni glasbeni točki je goste pozdravila dekliška voditeljica Elf rida Mt-klauova, nakar je sledil glasbeni spored Mozartovih, Haydnovih ln Beethovnovih kompozicij, dekleta pa so recitirala pesmi.
Nov otroški vrtec v Ptuju. V Ptuju so minulo nedeljo otvorili nov otroški vrteč, kar pomeni posebno veliko razbremenitev za matere, ki bodo svoje otroke lahko pošiljale v vrtec, same pa se posvetile delu za splošnost in družino.
Smrt štajerskega poütika. Dne 13. aprila je umrl v Gradcu nekdanji poslanec v avstrijskem državnem zboru prof. dr. Pavel Hoff mann. Učakal je starost 86 let. Hoffmann je bil za časa Badenijeve vlade v Avstriji znan politik, ki je pripadal veli-konemški ljudski stranki. Po letu 1918. se je umaknil iz aktivne politike, kljub temu pa je budno zasledoval rafevoj stvari v dobi, odkar je prišel na krmilo narodni socializem. Osebno je bil pokojnik strogo pravičen človek, zaradi česar je užival splošno spoštovanje.
Tudi na Štajerskem bodo sadili sojo. Pomen hranivosti soje so spoznali na podlagi izkustev tudi v Nemčiji, kjer so zaradi tega sklenili, da bodo sojo sadili v večjih množinah kakor doslej. Na področju štajerskega bodo letos nasadili večje množine tega živ:Ia, o katerem sta predavala v Gradcu pred nekaj dnevi strokovnjaka nadzornik Herre ter inž. Rossegg. Oba sta naglašala, da je soja važno živilo, ki prispeva k hranti vojske in civilnega prebivalstva. Dosedanji poskusi kažejo prav ugodne uspehe, zaradi tega je treba soji posvetiti največjo pozornost.
Iz Trsta
Smrtna kosa. Dne 18. aprila so med drugimi umrli v Trstu 57 letna Josip'na Premuda, 36 letna Amalija Vatovec, 76-letna Lucija Wraniski ter 71 letna Terezija Godina, vdova Baretto.
Himen. Te dni so se poročili v Trstu strojni častnik Alojz Jako in uradnica Ne-la Cerovec. mizar Gabrijel Piccolli in gospodinja Marija Pegan. kuhar Pavel Zo-coll in gospodinja Ana Taljat, pomorski strojnik M. Kovačič in gospodinja Lucija-na Bagorda, uradnik Egon Trevizan in gospodinja Ana Sp?capan, fotograf Renato Cu cagna in gospodinja Marija Krasna, trgovec Gaston Dolinar in zasebnica Lucija Forti.
Usodna nezgoda v Štanjelu. Na nekem polju v Štanjelu na Krasu je našel 13 letni učenec Dominik Fabjan izstrelek, ki ga je zalučal v bližnji kamen. Sledila je eksplozija, drobci izstrelka so dečka hudo ranili na desnici, vratu in levici. Ranjenega dečka so prepeljali v tržaško bolnišnico.
Iz Postojne
Nezgoda zaradi eksplozije ročne bombe.
Pri št. Petru na Krasu se je pripetila usodna nezgoda, ki bi skoraj terjala življenje 141etne Ivanke če.kar Na nekem bližnjem polju je našla ročno bombo ki jo je nesla domov. Ko jo je položila na mizo. je eksplodirala Drobci so ranili nesrečno deklico po obrazu, na levem očesu, vratu in obeh rokah. Čelkar-jevo s prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zdravt; delj časa. Prebivalstvo se ponovno opezorja. naj otroke pouči glede nevarnosti. ki jim preti zaradi najdenih izstrelkov.
Iz Hrvatske
Zvestoba POglavniku in Führerju. Na Dunaj je prispela te dni posebna skupina usta-ške vojske ter se zglašila pri generalu Schu-bertu. Vodja ustaške delegacije general štancer je poudarjal tovarištvo hrvatske in nemške vojske v orožju. Sklenil je svoj govor s poudarkom, da so Hrvati zvesti Po-glavniku in s tem tudi Führerju.
Uspešen hrvatski lovski letalec je padeL Iz Zagreba poročajo, da je padel junaške smrti hrvatski letalski nadporočnlk Cvi-tan Galič, ki se je odlično izkazal v junaški borbi na vzhodnem bojišču. Po sestrelitvi 40 sovražnih letal je padel v borbi proti angloameriškim terorističnim bombn'kom.
Kundmachungen der Ernährungsanstalt
Abgabe von Fleisch
Verbraucher der Stadt Laibach bekommen am Samstag, den 22. d. M. bei ihren Metzgern je 15 dg Rindfleisch gegen Abgabe der Abschnitte »No 3, 4 und 11 Ap.« der vom SVA in Laibach ausgegeben Aprilgrundlebensmittelkarte.
Die erste Hälfte der Verbraucher bekommt nach der bisherigen-Reihenfolge auch je 5 Dg Fleischerzeugnisse.
Berechtigte Verbraucher in den Gemeinden: D. M. v Polju, Dobrunje, Ježica und Rudnik bekommen am 22. d. M. je 15 Dg Rindfleisch gegen Abgabe des Abschnittes »64-Ap« der Aprilgrundlebensmittelkarte.
Abgabe von Hartkäse an Schweinehälter
Jene Schweinehalter in der Stadt Lai-bacìi, die den Abschnitt »16—Ap« der A-prilgrundlebensm ittelkarte nicht erhalten haben, körnen je 200 g Hartkässe (Parmesan) auf besondere Anweisung, die sie beim SVA, Batapalast, am 21. und 22. Apn'l beheben können, gegen Vorlegung von Stammabschnitten der April grundle-bcnsmittelkarten, jener Familienmitglieder, die weger. der Schweineschlachtung den Abschnitt »16—Ap« nicht bekommen haben.
Abgabe von Aepfeln
Ergänzend zur gestrigen Kundmachung über Abgabe von Sonderzuteilungen bekommen Verbraucher in der Stadt Laibach noch folgende Mengen von Äpfeln:
1)	Kinder bis zum 18. Lebensjahr auf den Abschnitt Buchstabe »E« der Feber-jugendzulagekarte je 2 kg Apfel;
2)	Kranke gegen Abgabe des Stammabschnittes »A« der Krankenanweisung für den Monat März je 2 kg Äpfel und
3)	Personen über 60 Jahren auf den Abschnitt No 4 Do. St. der Alterszulagekarte für den November je 1 kg Apfel und zwar bei folgenden Firmen:
I. Delavsko konzumno društvo, Gospodarska zveza (Maistrova), Gospodarska zadruga (Bleiweisova), Kmetijska družba (Novi trg), Obst- und Gemüsehändler, Stände auf dem Pogača r - Vodnikplatz, Milchläden, denen kürzlich der Milchverkauf entzogen wurde, »Ekonom« (Kolodvorska) und Sadjarna (Dunajska).
Auf die schon fällig gewordenen Abschnitte von früheren Verteilungen können Verbraucher Äpfel bei der Kmetijska družba (Novi trg) beziehen. Der Kleinverkaufspreis für Äpfel beträgt 15 Lire für 1 kg.
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesa
Potrošniki bodo prejeli v soboto, dne 22. t. m. pri svojih mesarjih 15 dkg govedine proti odvzemu odrezkov »št. 3, 4 in 11 Apr aprilske živilske nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Prva polovica potrošnikov bo prejela po dosedanjem redu na iste odrezke tudi 5 dkg mesnih izdelkov.
Upravičeni potrošniki v občinah: D. M. v Polju, Dobrunje, Ježica in Rudnik bodo prejeli 22. t. m. 15 dkg govedine proti odvzemu odrezka »64 Ap« aprilske živilske nakaznice.
Delitev trdega sira za prašičjerejce
Tisti prašičerejci v mestu Ljubljani, ki niso prejeli odrezka »16—Ap« osnovne živilske nakaznice za april, bodo lahko nabavili 200 g trdega sira (parmezana) na posebno nakaz lo, ki ga lahko dvignejo na Mestnem preskrbovalnem uradu, palača Eata, dne 21. in 22. aprila proti predložitvi glav osnovnih živilskih nakaznic za mesec april vseh onih članov družine, ki zaradi zakola prašiča odrezka »16—Ap« niso prejeli.
Razdeljevanje jabolk
Dodatno k razglasu o delitvi posebnih dodatkov bodo prejeli potrošniki, stanujoči v mestu Ljubljani, tudi še sledeče količine jabolk:
1.	Otroci do 18 let starosti na odrezek črke E dodatne februarske mladinske nakaznice Po 2 kg jabolk;
2.	Bolniki proti predložitvi celega lista A glave bolniškega nakazila za mesec marec po 2 kg jabolk in
3.	Osebe nad 60 let starosti na odrezek št. 4 Do.St. dodatne starostne nakaznice za mesec november po 1 kg jabolk pri sledečih tvrdkah: I. Delavsko konzumno društvo, Gospodarska zveza (Maistrova), Gospodarska zadruga (Bleiweisova), Kmetijska družba (Novi trg), trgovci s sadjem in zelenjavo, stojnice na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, mlekarne, katerim je bila nedavno odvzeta prodaja mleka, »Ekonom« (Kolodvorska) in Sadjarna (Dunajska c.).
Na že zapadle odrezke prejšnjih delitev lahko nabavijo potrošniki jabolka pri Kmetijski družbi (Novi trg).
Prodajna cena jabolk na drobno je 15 lir za kg.
Beletnica
KOLEDAR: Petek, 21. aprila: Anzelm, škof.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Nenavadni dvoboj. Kino Sloga: Na rokah te bom nosil. Kino Union: Srečen človek.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Ciril-Metodova 43; Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg; Mr. Ustar, 6e-lenburgova ulica 7.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21. do 5. ure.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA:
Petek. 21. aprila: Zaprto. Sobota, 22. aprila, ob 18: Ognjenik. Premiera. Red Prvi.
OPERA:
Petek, 21. aprila: Zaprto. Sobota, 22. aprila, ob 18: Don Juan. Red Sobota.
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 2L APRILA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10; Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert Malega orkestra» vodi A. Dermelj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena medigra. 17.30—18.00: Kmečki trio. 18.46—19.00: Iz našega leposlovja. 19.00—19.30: Komorni zbor pod vodstvom D. M. šijanca. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Razgled. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Iz opernega sveta; sodelujejo Valerija Hey. bal _ sopran. Drago Čuden — tenor, Julij Betetto — bas. 21.00—22.00: Ves svet vrti se krog ljubezni. 22.00—22.10- Poročila r. nemščini. 22.10—23.00: Padokaice*

Nega umetno fzvaljenih piščancev
Marsikatera gospodinja v Ljubljani je letos dala umetno valiti kokcžja jajca z namenom, da bi na ta način prišla do domačih piščancev. Iz vrst vseh onih, ki so se zatekli k metodi umetnega valjenja, pa se čujejo» velike pritožbe zaradi izredno slabih uspehov umetnega valjenja. Primeri se na pr., da odreče električni tok ali nastane kakšna druga napaka v valilnici in gospodar je ob polovico, tri čertrt, časih tudi ob ves z£.rod. Niso redki primeri, pri.pove.luje tak oškodovanec, ko prejme gospodinja pri obračunu nad polovico zaparjenih jajec, ki so bila pri dvakratnem pregledu med valjenjem popolnoma v redu. Ker nastaja s tem ljudem ogromna škoda, bi bilo nasve-tovati, naj se umetna valjenje čim bolj omeji. Nobenega dvoma ni, da še vedno najbolje drži stara preizkušena metoda narave same, namreč valjenje s kokija. Toda, kjer te ni — in v Ljubljani je marsikje ni na razpolago — si je treba pač pomagati kakor dovoljujejo razmere.
Tudi potem, ko se piščanci izvale, nastopijo težave pri vzreji. Mieka, s katerim bi si gospodinja lahko pomagala pri krmi piščancev v normailnih časih, danes ni na
j razpolago. S krmili so velike težave. Zato ; čaka vsakogar, Id im»a umetni zarcd, od-j govorna naloga. Ravnati je treba s živaljo pravilnct, da ne pogine. Piščance — če so brez koklje — navadno zelo rado zebe. Tudi öe jim postelješ s puhom, ne zadostuje. Niajpriikladnejši je v takšnem primeru termofor. Ta naprava, napolnjena s primemo tsmpirano vodo in ovita v krpe, jim do neke mere utegne nadomestiti naravno toploto. S termoforom torej lahko mnogo dosežeš in preprečiš pogxn piščancev zaradi mraza in hlada. Toplo vodo v termo-foru menjavaj po lastnem preudarku po večkrat dnevno, zlasti pa skrbi, da ti žival čez noč ne bo trpela zaradi mraza. Izkušnja. pravi, da občutek toplote živalce pomiri.
Hrana malih nebogljencev je poglavje zase. Velja pravilo, da postreži izleženim piščancem 24 do 36 ur po izvalitvi najprej z drobno mivko, ki jim izčisti črevesje, šele potem jim ponudi kakšno zrnce kaše, malo kuhanega zdroba ali kaj podobnega. Riževa zdrobljenka, tudi če razpolagaš z njo, ni najprimernejše krmilo in malim piščancem bolj škoduje nego koristi.
SPORT
čeisše o Sra&caslii smučovskl šoli
Najboljši francoski smučar Emile Allais je pred leti ustanovil tako imenovano francosko smučarsko šolo, ki je imela med drugim tudi ta namen, da bi vrgla med staio šaro že davno uvedeno nemško metodo iz altberške aii tirolske šole. Nekatere posebnosti Allaisove smučarske tehnike so v tej šoli povzdignili v najnovejši f-mučarski evangelij jn očitno pod vplivom dovolj bučne reklame se je celo neka tuja športna revija v nemškem jeziku povzpela do trditev, češ da je francoska šola na smučeh nekaj edinstvenega na svetu. Ker ni izključeno, da bi taka neumestna propaganda lahko povzročila zmedo v taboru smučarskih tehničnih strokovnjakov, je zastopnik DNB prosil za pojasnilo o tem vprašanju enega najbolj poklicanih, tajnika strokovnega oddelka za smučarstvo v vsenemški državni zvezi za telesno vzgojo (NSRL) Wal terja Königa, ki je dejal med drugim:
»Allans se mora za vse svoje znanje zahvaliti tirolskim smučarjem, ki so se po 1. 1931 zaradi takratnih težavnih razmer morali izseliti in se preživljati v Megeveu v Franciji Anton Seelos iz Seefelda na Tirolskem je kot zadnji obrusil Allaisove Kposobnosti na smučeh, ki so mu navrgle nazadnje tudi naslov svetovnega prvaka v slalomu. Seelos in še 15 drugih tirolskih smučarskih učiteljev je dvignilo francoski smučarski sport tako rekoč iz nič do zavidljive višine in dobrega glasu po svetu. Komaj pa so Francozi poželi prve uspehe, eo že tudi začeli odrivati svoje učitelje, takoj nato pa tudi govoriti o neki francoski smučarski tehniki. Listi so se z navdušenjem oprijeli te nove snovi za reklamo in že prihodnjo sezono je bil velik del Francozov prepričan, da so pravo smučarstvo prav za prav odkrili v Franciji, Toda dogodki so se razvijali drugače in prinesli avtorjem teh čenč bridka presenečenja. Francoski smučarji so vseskozi — da celo na domačih smučiščih — doživljali poraz za porazom, in sicer prav zaradi konkurence istih Tirolcev, ki so se jih hoteli iznebiti, pa tudi v organizatoričnem pogledu se je stvar zaradi notranjih sporov nagnila v slabo.
Dandanes vemo prav dobro, da se nobena smučarska metoda ne da vezati na določeno pokrajino (da niti ne na Tirolsko ali samo na njegov Allberg) in zato so se vsi taki zagovorniki že znašli na enotni črti. Sicer pa so drugačne trditve najbolje ovrgle prireditve same, ki so edino pravično merilo za podobne spore; predstavniki vseh narodov so uvedli one metode, ki po najlažji poti prinašajo največ uspehov. Zato je čisto napačno razčlenjevati smučarsko-tehnični razvoj po plemenih ali po narodih ali celo po posameznih najboljših predstavnikih te športne panoge.
Omenjeni nemški list piše tudi, da so Francozi uvedli pri slalomu neko posebnost s tem, da pri tehničnih preizkušnjah močno razbremenjujejo konce smuči in zaradi tega dosegajo neko posebno spretnost v izvajanju raznih likov. O tem je treba reči samo to, da ta tehnična »pridobitev« ne prinaša nobenih koristi, da taka razbremenitev zavira brzino smučarja (česar tudi Francozi niso hoteli) in lahko povzroči veliko nesigurnostj v izvajanju obratov. Gotovo je že kdo videl, da je smučar pri najkrajših obratih smuči za nekaj centimetrov dvignil od snega, česar pa najbrže ni storil namenoma; kdor pa bi to dviganje izvajal do 30 cm visoko, gotovo ne bi pomenil mnogo med pravimi smukaši.
V ostalem pa potrjujejo formo francoskih smučarjev najbolj zgovorno njihovi »uspehi« v zadnjem letu pred sedanjo vojno. saj je znano, da so na vseh mednarodnih prireditvah daleč zaostali za nemško
elito, predvsem v alpskih disciplinah. Kljub tem prepričljivim dogodkom na največjih svetovnih preizkušnjah pa si še nihče ni dovoül trditi, da izvirajo ti uspehi iz novega nemškega načina smučanja ali celo iz nemške smučarske šole. ki jo je treba razkričati po svetu. Vsega tega nemški smučarji ne potrebujejo, saj imajo za seboj bogato tradicijo, pred seboj pa zavest, da razen Švicarjev v Evropi — vsaj zaenkrat — še nimajo enako vrednih tekmecev — predvsem v obeh alpskih disciplinah — smuku in slalomu.
DroMž v beležkah
s— Prvo letošnje francosko lahko-atlet-sko tckm°vanje. V Aix-en Provencu so priredili Francozi prvo letošnje lahko-atletsko tekmovanje, na katerem so bili doseženi nekateri "kar dobri izidi. Omenimo naj med drugim naslednje zmagovalce: na 3.000 m Pujazon v 8:44,1, v skoku v višino Lapointe z 1,90 m, v teku na 100 m Valmy 11,1, na 200 m isti 22,9, v skoku v višino isti 1,85 m, v skoku ob palici Breitmann 3,82 m in v skoku v daljino Plawgyk s 7,04 m.
s— Madžarski prvaki namiznega tenisa. Tekmovanje za drž. prvenstvo v namiznem teni.su na Madžarskem je prjpieslo zmage madžarskim igralcem, čeprav so na prvenstvu sodelovali tudi Slovaki. V tekmovanju gospodov je zmagal Subotičan Ha-rangozo I., v tekmovanju dam Gizzi Far-kas; Harangozo I.—Soos v tekmovanju gospodov v dvoje; Farkas—Kilay v tekmovanju dam v dvoje; Farkas—S i do v tekmovanju mešanih parov. V meddržavnem tekmovanju med Madžarsko in Slovaško je zmagalo moštvo Madžarske z rezultatom 5:0. O stebru slovaške reprezentance Maksu Marinku iz Ljubljane to pot ni nikjer nobenih sledov ...
s— Tekt čez drn in strn. Adolf R i e -mek je zmagal v teku čez dm in strn na 5.000 m dolgi progi v kopališču Hamm v času 18:08. V teku na 2.500 m je bil prav tako prvi v času 8:44,1. V teku čez drn in strn na progi 5.800 m dolg na Dunaju je zmagal član dunajskega Rapida Grò j er v času 20:26,7 pred Weiglom (20:36,6). V teku na 10.000 m v Berlinu je bil najboljši Rehn v času 34:23 pred Ei-senhardtom. V teku na 3.000 m se je prerinil na najboljše mesto Lüders v času 9:15.
s_ M°ina in Tanasescu sta bila odlikovana. Rumunska nogometna zveza podeljuje vsako leto tudi odlikovanja športnikom ostalih športnih panog, ki se obenem izkažejo v igranju nogometa. Za leto 1943. je podelila odlikovanji najhitrejšemu evropskemu tekaču na kratice proge Moini in rumunskemu teniškemu prvaku Tanasescu.
lahko hitro ozeleni in ga ne zatira plevel. Tudi letos zgodnje sajeni krompir ne bo imel nobene prednosti pred pozno sajenim, niti ne na peščeni in prodnati zemlji, ker je bila do sedaj zemlja tako suha, da krompir ni mogel kaliti. Hlevski gnoj je treba takoj sedaj zaorati, če ga niste že jeseni, zemljo pa dobro pripraviti, da bo lepo rahla in sipka, če bi se imela zemlja do saditve zapleveliti. jo je treba pred saditvijo še enkrat dobro prevleči.
Mladinski pisatelji
morejo biti ponosni na svojega nestorja Julija Slapšaka, ki se je pred svojo sedem-I desetletnico duševno pomladil in spet nadaljuje s hvalevrednim pisateljskim delom in bogati mladinsko književnost.
Nekaj svojih zadnjih pravljic bo izdal pod naslovom : »En starček je živel...« Dr. Tine Debeijak jim bc napisal primeren uvod. Da bo knjiga še lepša in zanimivejša, je akademski slikar prof. France Po-drekar zanjo napravil lepe celostranske slike in več inicialk. Knjiga bo gotovo všeč vsem, mladim in starmi..
Pisatelj je znan slovenski javnosti po svojih mladinskih spisih, ki jih je v zrelih letih izdajal pod psevdonimom »Mišjakov Julče«. Zadnja leta pa piše uvodne povesti v mladinskem listu »Vrtcu«. V vseh prejšnjih pravljicah kakor tudi v zadnjih, se odlikuje s svojim plastičnim načinom pripovedovanja in z lepimi narodnimi reki, ki jih vpleta v svoje spise.
Knjiga bo lep dar tombole Zimske pomoči. Kdor še nima tablic, naj jih kupi pri poštarjih, trafikantih ali v pisarni knjižne tombole, če mu bo sreča naklonjena, bo za bore 10 lir dobil pet do deset knjig, žrebanje se bo pričelo v nedeljo, dne 7. maja, in bo javljeno v dnevnem časopisju.
©Svestila Slovenskega Rdečega križa
Slovenski Rdeči križ sporoča, da se nahajajo posamezni njegovi odseki na sledečih mestih:
1.	Glavna pisarna in poizvedovalni odsek na Marijinem trgu 5, tel. 21-90;
2.	Podporni in gospodarski odsek v šentjakobski šoli, tel. 21-29;
3.	Paketni odsek na Vidovdanski cesti 6, nima telefona;
4.	Postaja za prvo pomoč št. 1 na glavnem kolodvoru, tel. 34-93;
5.	Postaja za prvo pomoč št. 2 na Ledini, tel. 45-32;
6.	Bolnišnica Slovenskega Rdečega kriza v bivšem Kolmanovem gradu, tel. 30-00;
7.	Glavno skladišče na Ljubljanskem gradu.
Hkrati sporoča Slovenski Rdeči križ. da je številka njegovega čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani 15.384.
Poziv. Oseba, ki je izgubila svinčnik Penkala. naj se zglasi v paketnem oddelku Slov. Rdečega križa, Vidovdanska 6.
Gozdnega čuvaja fe ofckrfutal
Mestni delavec Rudolf se je zagovarjal, ker se je 9. decembra lam v gozau nad Večno potjo uprl pozivu mestnega gozdnega ln poljskega čuvaja« naj odloži dva borovca, ki ju je pobral v gozdu, m ga udaril s pestjo tako močno, da mu je pretrgal spodnje ustnice in povzročil krvavenje Iz nosa. Obtoženec je dejanje in krivdo v ce-lcti priznaval. Skušal pa je sodnikom dopovedati ,da je bil k fizičnemu nastopu izzvan, posebno, ker je zelo razburljive narave.
Priče niso potrdile njegovega zagovora, čuvaj se mu je pravilno legitimiral kot uradna oseba in ga ponovno pozival, naj odloži borovca. Obtoženec se je prvi dejansko lotil čuvaja. Ker še ni bil kaznovan, ker je priznal in ker posledice klofut niso bile prehude, so mu scdniki naložili samo dva meseca zapora. Kazen je sprejel.
mu oglasi
Kdor tsče si uit» plača za vsako oesedo L —JO, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova aU ftifro I« 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve in dopisovanja je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali élfro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—.
PETEK — to je pravi čas
za nedeljski tvoj oglas!
Sebi, lej, prihraniš jezo,
nam ubraniš truda pezo:
vsi oglasi, v PETEK dani,
so v NEDELJO v »Jutru« zbrani.
Sluìhi i&fé
LKADi.iCA vešča vseh pisarniških del, s prakso, išče primerne zaposlitve takoj. Grem tudi za blagajničarko. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Vestna«.	9214-1
Službo dobi
Šiviljsko POMOČNICO
samostojno in i prakso, sprejme tikoj salon Rupar, Miklošičeva c. 36. 9-45-la
VIOLINO šolsko in učitelja (učiteljico) začetnici, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sedemletna«. 926'- 1
Semenski krstsipi? §z Nemčije
Kmetovalcem, ki s» naročili pri svoj« občini semenski krompir, ki ima priti iz Nemčije, se sporoča, da je iz zanesljivega vira prispela vest, da se ta krompir že naklada in bo verjetno v kratkem dospel. Zato naj kmetovalci še nekoliko potrpe s saditvijo na površini, ki so jo bili določili za nemški krompir. Prišli bosta vrsti »Ackersegen« in »bintje«. Ackersegen je pozna, zelo rodovitna vrsta. Rastlina je zdrava, gomolji so belorumeni. Glede časa saditve opozarjamo, da lahko krompir mirno ssdimo ob koncu aprila in še vso prvo polovico maja. Večinoma da pozno sajen krompir boljši pridelek kakor zgodnje sajeni, ker pride v toplo zemljo, kjer
če bi bila hiä» ob letalskem napada poškodovana ali porušena, če bi bile težko ranjene ali mrtve osebe, je to treba javiti stražnici varnostnega zbora dotičnega policijskega okoliša.
www*1 «j^-.wwaw

nematqgrafi ^
KINO SLOGA	* Telefon 27-30
Prav zanimiva in zabavna zgodbica zakonskega problema iz današnjih dni v krasnem TOBIS-filmu
§Na rclsafo te femas nosil. . •]
ali
Koliko veljajo obljube moških svojim nevestam pred poroko?...
Nazorni pouk za žensko, pa tudi moško mladino! — V glavnih vlogah: Heli Finkenzeller, Hans Nielsen, Wolfgang Lukscliy. Režija: Kurt Hoffmann Predstave ob 15., 17. in 19. uri
KINO MATICA	Telson 22-41
Lepa m slavna HANA VITOVA ter simpatični ERNST v. KLIPSTEIN v
veliki ljubezenski drami
NENAVADNI DVOBOJ
Film čustev in lepote! Ciganska glasba in ples! Predstave dnevno ob 16. in 19. uri.
KINO UNION
Telefon 22-21
Je človek, ki je res celo življenje srečen? Na to vprašanje nam odgovarja film
SREČEN ČLOVEK
V gl. vlogah: Ewald Baiser, Viktor de Kowa, Maria Landrock itd.
Predstave ob 16. in 19.15. uri.
MOŠKO OBLEKO
svetlosivo. Iz predvojne ga biaga. v dobrem stanju, prod-im. Florjinska 21, pritličje levo.
9205-6
KARFIJOLA
špinača se dobi pri Gospodarski z vez-, E'eiwei-sova 29 in pa v Maistrovi 10.	91876 KROMPIR
TOPINAMBUR krma »i praàice. zajce in kokoši po Lir 5. Sever & Komp.. LJubJ.ma.
9102-6
PEGE IN LIŠAJ
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija K«nc Židovska ul Ca 1.
9033 6
RADIO
nov, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. JuLra.
92ó0-6
POSTELjO
s peresnico in nočno omarico, skromno, prodam za 350 lir. Naslov v ogl. odd. jutra.	9215-6
ZfcLEZNA POSTELJA z mrežo, nočno omarico in otroška posteli» z mrežo ter ef a bela toaletna mizica z brušenim o^ied.ilom, poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	9217-6
ČRNO BLAGO tričetrt volneno, za damski kostum, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9220 6 KOZO
po želji z rolado 1-ozico, prodam. Šetina, šišenska št. 52.	9221-6
FOTOAPARAT Voigtländer 6 X9f4XW/2 cm. takoj prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Inos«.
9222-6
ČEVLJE št. 38 siv-, nove. elegantne, prodam. Naslov v ogl. edd. Jutra.	$.228-6
OGLEDALO 82X52, dobro ohranjeno, prodam. Križevniška 10/1.
9225 6 OTROŠKE ČEVELJČKE za starost do 2 let, dobro ohranjene, prodam. N.islov v ogl. odd. Jutra. 9238-6
NEMŠKI PISALNI stroj za pisarno in tiskajoči seštevalni stroj, prodam Hotel Slon pri vratarju.	9234-6
SINGER pogrezljiv, eden v omarici, eden navaden, popolnoma nos-a, prodam. Ponudbe na oni. odd. Jutra pod »Ameriški K 1^«.	9232-6
ŠPORTNI VOZIČEK lep. siv, kroman. predvojni materiial, prodam. Pu-reber, Milčinskega c. 66'H.
9250-6
HRASTOVO OMARO za obleke prodam. Močna in solidna. Naslov v og!. od<3. Jutra.	9243-6
ZNAMKE kompletno zbirko ali posamezne pirtije, tuai p e-komorske. razven pokrajinskih, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod »Znamke* 7148-8
GLOBOK VOZIČEK nov, kromani blatniki in krmilo, zunaj prešit, prodam. Predvojni materijal. Naslov v ogl. odd. Jutra.
9262-6
« tffcct
prazne cementne :n »lične papirnate, kupuje kfciROiSAFTA. C irli-Metodov a (Tyròeva) èt.. 35a.
jtxh) <
BELE SNEŽKE
kupim in plačam dobro ali dam protivrednost. Ponudbe oa osi. odd. Jutra rod »Od dveh do štirih let«	9216-7
VETRNI JOPIČ za visoko pr,stavo kupim. Naslov v ogi. odd. Jutra.
9218-7
GOJZERJE št. *2
dobro ohran;ene, kupim. Naslov v ogl- odd. Jutra.
9219-7
DIA! ONIČNO
harmoniko in otroški voziček kupim. Ponudbe na Oi:l. odd. Jutra pod »Takoj«.	9137-7
DAMSKO KOLO kupim. Ponudbe na ogi-ode. Jutra pod »Daras-ro«.
9138-7
SERVIS
za vino, liker in belo kavo kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »ServiM.^
MLAKARJEV VEROUK
za četrti razred srednjih šol kupim. Wagner-Solar, P,ed Škofijo 9. 9236-7
MODRO GALICO tudi večio količino, kupim. Hotel Slon, soba 219.
9235-7
CANKARJA
zbrane spise, 20 kniig, v usniu ali polusnju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cankar«. 9254 7
S i AR PAPIR m papirnate odpadke vsa k e vrste, velike in majhne količine, kupujemo po na' višji ceni. Prevoz ^i^rbimo sami. Združene papirnice, pisarna Dunaj sica Ib i I, tel. 20 94, skladišče pri »Kuverti«, Ciril-Metodova 67, nasproti sta re mitnice.	8622-7
BLAGO ZA MOŠKO oziroma damsko obleko in za plašč, kupim. Malgajeva ul 2/1., levo. 9251-7
SERVIS vinski, za liker, kavo in črno kavo, za 6 ali 12 oseb, kupim takoi i-n plačam dobro. Naslov v ogl. odd. lutra.	9257-7
JEDILNI PPTBOR za 6 ali 12 oseb, rje prost, kupim in plačam dobro. Naslov v ogl. odd. Intra.
9256-7
ZNAMKE
več serij 53 pretiskanih in zadnjo zoamko v seriji ku pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pretiskane«.
9268-7
PLANINO
in telefone (induktor) kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Telefon 3421«.
9266-7
V najem
SKLADISČE
prostorno in zračno, iščem. Naslov v ogl. odd. Juti».	9144-17
Posest
ZEMLJIŠČE
lepo sončno, ležeči ob cesti v smeri proti Je-žici, 4650 kv. m, prodam Zi Lir 480.000. N.islov v ogl odd. Jutra. 9203-20 H1SO
z .gostilniškimi prostori in vrtom ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
9249-20
HISO
dvo. ali tristanovanjsko, z malo vrta, kupim na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na oči. odd. Jutra pod »Periferija«.
9259-20
fife
Opremljeno SOBO iščejo trije mladi fantje, eden s svojim posteljnim perilom. Ponudbe na ogl-odd. Jutra pod »Opremljeno«.	9230-23a
POSTREŽNICA išče sobo s štedilnikom (ali brez), v zameno za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Postrcžnica«.
9244-23a
Stanovanje
GARSONJERO opremljeno, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo ena oseba«. 9223-21
Razno
Hiromantin ja MARIJ A Vam točno označi Vašo življenjsko pot. Sprejema od 10.—12. ter od 14.—17 Ob nedeljah od 10.—12 Novi trg l/I. __ 8423-37
LASTNIKI
GLASOVIRJEV!
Poslužujte se telefonske šte. rilke 39-23, lu pokliče špecijelno tvrdko «a ugla-šcvanja ter popravila glaso-
virjev in harmonijev Juràsek, Zrinjskega 7/II, Ljubljana.	J-337-37
ZGUBILA SEM v bližini splošne bolnice denarnico z osebno izkaznico in »Passierschein« na ime Pozaršek Milena- Najditelja prosim, da vse odda proti dobri nagradi pri Marno, Rožna ulica 9'I-9237-37
ZGUBILA SEM
zlato zapestnico od pivovarne Union po Frančiškanski ulici do cerkve, v Wolfovo. Prosim poštenega najditel a, naj jo odda v ogl. odd. Jutra proti primerni nagradi.	9258-37
Po dolgi, težki bolezni smo izgubili za vedno našega ljubljenega moža, skrbnega očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda
Mlinarja La veslava j
referenta nezg. odd. Z. Z. S. S.
previdenega s tolažili sv. vere.
Nepozabnega pokojnika bomo pokopali v petek, dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne z 2al, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Godovič, Gorica,
dne 19. aprila 1944.
žalujoči: ANICA, žena; FRIDA por. T~R-BANEC, ŽENKA, LtVKO, otroci; FRANCI URBANEC, zet ter ostalo sorodstvo.

Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo ljubljeno
in ji poklonili cvetje, se najlepše zahvaljujemo.
Maša zadušniea bo v soboto, dne 22. t. m. ob 9. uri pri glavnem oltarju v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 20. aprila 1944.
ŠKAFARJE VL
Zafi¥3ia
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti naša predraga in nepozabna
Babšeka Ferdinanda
in soprogo
Ivt> r&fr Eectč&esrger
izrekamo našo prisrčno, toplo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, uradništvu žel. direkcije za častno spremstvo in pevcem društva »Sloge« za v srce segajoče žalostinke in vsem darovalcem vencev in cvetja, ki so tako lepo okrasili njun prezgodnji grob.
Maša zadušniea se bo darovala v soboto 22. t. m. pri Sv. Petru ob 7. uri.
Ljubljana, 20. IV. 1944. žalujoči: MARJAN, sin; JUSTI MARI7-SIČ roj. RECHBERGER in FANI RECHBERGER ter ostalo sorodstvo.
A. E. Weirauch:
TI
38

Roman
O tistem, kar je še dosti bolj skeleče podžigalo njeno radovednost, pa časniki niso poročali. Noben list ni nič vedel o tem, ali ga spremlja ženska in ali živi s to žensko srečno in zadovoljno, ali pa morebiti v ljubezenskem sovraštvu še vedno mesari-ta drug drugega. Nobeden ni poročal, ali ni morda naletel na novo ubogo žrtev, ki si pri nji za kratek čas išče maščevanja ali tolažbe in pozabe, in ki mu je slepo vdana in sama ne sluti, kakšni igri mora služ ti. Nobeden ji ni povedal, ali ga tip cbide kdaj pa kdaj bežen spomin, mučen ali prijeten ... pa vobče se najbrže ni utegnil ukvarjati s spomini. Tiste čase, ko je imela še pravico ali je vsaj mislila, da jo ima, ga je večkrat dražila z njegovimi neštetimi pustolovščinami v preteklosti. Vedela je, da se takib senc m moči zlahka otresti, in ga pcmilovala, češ da se mora čutiti zmerom in povsod obdanega od strahov. Toda Mario se ji je smejal: »Oh, dete, če kaj imenitno znam, tedaj znam nekaj: pozabljati! Kar je končano, je zame takisto, kakor da nikoli ni bilo — moja mrtva 'čustva se ne vračajo več, da bi me strašila! Dane3 vidim to mesto prvič; ker
ga gledam s tvojimi očmi. Sicer me strašno veseli, če pomislim, da bi utegnila biti ljubosumna — a treba ti bogme ni!«
Ali je bil res tako rekel ali si je le ona zamišljala, da bi moral reči? V mislih je imela toliko nežn:h pogovorov z njim, da sama ni več vedela, kaj je resnica in kaj j sanje. In tako neverjetna se je zdela res- j ničnost, vsaka dobra beseda in vsak ljuoe- i či pogled, da jo je bilo bolje imeti za sanje kakor za hlimbo in pretvaro.
Westfahlu se je porodila nova romantična m:sel: ker je bilo zdaj nedvemno, da Mario ni ujetnik, je pričakoval, da se spet pojavi, časih ga je bilo kar neznosno poslušati, ko je slikal Ingi ta dogodek. Seveda je b lo za Holvaya malenkost zvedeti, kje je Inge. Kakor hitro bo nekaj dni prost, bo porabil prložnost, da prihiti. Mahoma ga bodo zagledali sedečega med gosti, Skritega za časnikom. Po natakarju bo poslal Ingi cvetlice in vab lo na supé. In ko bo njeno ogorčenje zaradi tega na vrhuncu, se bo smeje pokazal. Nenadoma bodo začuli, kako se iz sosedne sobe aeKe gosli pridružujejo nj'hovi igri, in že ob prvem zvoku spoznali, da more biti to samo nekdo — Mario pi. Holvay!
Hotel je, da bi Inge povedala, ali bi mogla odpustiti Mariu, če bi se skesano vrnil k nji; pridigal ji je prizanesljivost in popustljivost ter se že naprej veselil sprave, ki jo bosta obhajala.
Südekum mu je včasih ihtivo prepovedoval te prismodarije, ker je videl, kol kanj Inge trpi pod njimi. Potem pa se je Ir.ge spet zbrala in se smejala. Pristajala je na igro in že naprej sestavljala jedilni Ust, da bi dražila Westfahla zaradi njegove po-žrešnosti. Z naštevanjem fantastičnih možnosti ga je celo prekašala. Oh, kako nespametna. bolestna in hkratu opojna je bila ta igra1.
Ni si mogla kaj, da je ne bi b:la nadaljevala. kadar je bila sama... Zamišljala si ga je, kako trka na vrata njene s.;be . • ona jih odpre, in Mario stoji pred njo. Burlo jo priv'je k' sebi, objame jo -n jo stisne ...oh, nč kesanja. nič pojasnil... da jo je le našel... da je le tu! Vendar že tu: N'koli več je ne zapusti, nkoli več! časih ji je bilo. kakor da bi čutila njegevo bližino, srce ji je razbijalo, da se ji je zdelo: zadušilo me bo • .. Tako silno je bilo njeno hrepenenje, da je časih mislila, da ga mora že s tem prčarati in šiloma pritegniti k sebi. Človek, ki jo ljubi, mora vendar čutiti, kol kanj koprni po njem . . £ kaj, ko med njima ni več vezd, nikoli je ni b!lo, tujec ne more čutiti njene bede in njenega hrepenenja, posebno pa ne, če je srečen v objemu ljubljene ženske ...
Ali me res ne čutiš, Mario? Pa bi moral čutiti, da sem pri tebi. Kakor mora te bom napadala, v snu, ko se ne boš mogel braniti. Hočem, da sanjaš o men!-, ne dam
se odgnati, hočem, da veš. kaj si mi storil, hočem, da čut š moje bolečine! Oh, in v tem ga poboža nežna roka po čelu, in mil, zran glas zašepeče: ,Zbudi se, ljubi, nekaj hudega se ti je sanjalo, a jaz sem pri te-b-. saj je vse dobro». Seveda, ona je pri njem in vse je dobro!
Toda jaz sem sama, ti lopov — sama in zapuščena, ti si me pustil samo, storil s-, da vem, kaj se pravi zapuščenoet!
Zdaj, ko ga ni bilo več nemogeče doseči. mu je tudi spet začela pisariti pisma. Le odpoš:ljala jih n'. Kaj naj bi mu pa pisala, ko ve, da bi bilo hkratu ali morda celo izključno za oči te tuje ženske? Nekakšna tolažba je v tem, da lahko to žensko zmerja in psu je- Morda b ji kar koristilo, če bi zvedela, kaj mislijo o nj; drugi ljudje. Lahko bi na primer poslala Mariu dolgo pismo, polno iskrenega pomilovanja, ker mu ni uspelo, da bi se otresel ivo-je nesreče za vse žive dn:. Lahko bi mu pisala, da se boju s tako izkušenko ne cuti kes in se zaradi tega rade volje umakne. Lahko bi rekla, da upa, zaradi njega upa, samo zaradi njega, da ga bo kakšna tretja, lepša ln pametnejša od nje, znala trajno prikleniti k sebi in bo tako vendar že nehal b;ti vsem, ki poznajo njegovo življenje, predmet pomilovanja ln posmeha.
Oh, takih pisem ženska ne piše, če ji je ime Inge Garws, nikar pa da bi j h odpo-
šiljala. Le igra se časih, s takimi nrslimi, kadar ji je duša prepolna bridkosti.
Kadar pa je svoje pameti, takrat ve, da ne more pisati drugače kakor stvarno in poslovno: ,Dragi Mario, ker vid:m po koncertnih naznanilih, da te niso ne ubili re ugrabili, bi bilo pač menda čas, da urediva naj no loč't ver, o zadevo. Prosim, pošlji mi naslov svojega odvetnika, da stopim v zvezo z njim. Ni moj namen — in tudi sredstev nimam — da bi si najemala lastnega pravnega zastopnika. Slučaj je jasen, in taka pomoč bi mi b'ìa odveč'.
Tako nekako bi mu lahko pisala. In potem? Potem bi se pravda pričela in odločba nji v korist: dobila bi odpravnino ali mesečno vzdrževalne o, ob plačevanju katere bi Mario vsak: krat klel svojo neumno prenagljenost, sicer b: mu bilo pa na voljo, da se poroči s komer se hoče, in to bj b;lo zanj več vredno kakor tista malenkost, ki bi jo plačeval.
Takšno pismo še vedno lahko napiše, jutri, čez teden ali čez mesec dni. Maria pi. Hclvaya bo zmerom lahko našla, dokler se povsem ne umakne iz javnosti.
Mnogo bolj važno in nujno je bilo, rta obvesti domače in jim pojasni, kako in kaj, ali pa jih pusti neobveščene; tej odločitvi se je bila doslej ves čas -'zmlkala s tem, da jim je kdaj pa kdaj poslala kako razglednico.
š, :iriftleitcr • Urejuje: Davorin Ravljen, —
Ftti « Vm
ri». ». ••
Für das Konsortium »Jutro« al» Verlag Za konzorcij »latra noi 1.1. • ' -i mu«, v traili
tiskarnarja: Fran Jetran. — Für den Inseratenteil verantwortlich • Za inseratnl oddelek odgovarja: LJubomlr Volčič
Ii.« als OnicküteUe Aa »NatoUnv bsKarno d, die fest