mu Ithaj« vnak dan razen ne dalj ia praaaikov. [Mued d»ily eacapt Sandaya and Holiday». e. glasilo slovenske narodne podporne jednote 1'rfdniikl ia uprsvniiki pro •Url: H. I1T, oP fUa at tko P—t Offlco of Chicogo. IlUooU. By ord.r of th. Pro.idonl, A. 3 BarUion. Po.tn.a.lT CanTal. Accaptaaca for Mill»| at »pocial rato of poataga providod for i« »actioa 1103, AcloOct. 3. I>!7. autKoriaod on Juna 14. I>l>. MODERNI FEVDALIZEM. na čem tppi kmetijstvo v AMERIKI. 'ORGANIZIRANJE DELAVCEV V NOVI STRANKI. shod neodvisne delavske stranke v chi-caou. Denver, Colo. — Srednji vek je za nami, v katerem ko gnofi, baroni, knezi in drugi plemenita-;i lastovali obširna posestva, na katerih so jim tlačanili kmetje. Tudi lelesna tlaka je odpravljena, ostala je pa najeniščina, ki ravno tako ovira razvoj kmetijstva kot srednjeveška tlaka. V Ameriki se nahajajo družine, ki lastujejo po ver tisoč akrov zemlje. Te zemlje ne obdelujejo sami, ampak jo oddajajo farmarjem v najem, kajti ta svet tudi ni za prodaj. Sull.vjeva družina na pr. lastil-je 211,000 akrov sveta. Ta svet cenijo na $20,000.000 do £10.000-IHKI. Lani so plačali farmarji od akra $<> najemnine, letos bodo pa plačali po $10 od akra. Cena pšenici je določena in tudi drug pridelek ima visoko ceno. To ve seveda tudi Sciullyjeva družina in povišala je farmarjem najemnino. da bo imela dobiček od visokih cen, čeprav ne lx> orala, sejala, žela in mlatila. Stari Scully je umrl v letu 190(>. Zapustil je dva sinova iu vdovo. Ta svet ostane njih lastnina, dokler oblasti v Štirih državah, v katerih se nahaja svet, ne nastopijo proti Scullyjevim dedičem. Stari Seully je pričel kupovati svet kmalu po mefiikanaki vojni denarjem, ki f?a je prinesel s salto z Irskega. Precej tega sveta je plačal po $1.25 in $1.50 aker, ki je dane« vreden od $200 do $300 aker. Seullyjevi oddajajo svet takole v najem: Deset dolarjev aker v lllinoisu, tnl $2.40 do $4.50 v Ne liraski, od $3.75 do $4.50 v Kansa su in po $2.50 v Missouri.ru. Scul-Ivjevi plačajo zemljišč ni davek v lllinoisu in Missouriju, v Kansa-sn in Nebraski ga plača farmar. Farmarji morajo zgraditi svoje hi.še, hleve, vodnjake in druge naprave, ki < jih farmar potrebuje pri obdelovanju zemlje. Ta svet raiste v vrednosti, ne da lii Itilo treba Scullyjevi družini jteniti z mazineem, dokler bo u-veljavljen sedanji način proizvodnje. Farmarji, ki obdela vajo ta svet iu garajo na njem v potu svojega obraza, ne delajo zase. ampak za Seullvjeve, kajti vsaka ped zemlje, ki jo obdelajo, vsaka naprava, ki jo postavijo na farmi, pomnoži vrednost sveta za Seullvjeve iu ne za farmarje. Najemniki sistem je mnogo hujši za farmarja, kot je bil .tlačanski ru srednjeveškega tlaeana, kajti «'e farmar ne »nore plačati najemnine. ua lahko posestnik spodi s birme, kadar ga je volja, medtem POLITIČNI BOJ ZA PRVENSTVO. Chicago, 111. — V nedeljo je ob-državala neodvisna "delavska stranka velik shod v prostornem avditoriju "Doma eestnoželezni-šlrih uslužbencev." Dvoranu je bila nabita do zadnjega kotička in v nji je bilo nad šest tisoč oseb. davni govornik je bil farmerski governer Severne Dakote Lynn J. Frazier, ki j e še zadnjo jesen pridno kopal krompir in ga spravljal na trg. Dejal je, da hodo delavci ostali izkoriščani sužnji, dokler se ne organizirajo politično 111 s farmarji vred, ki n2so danes nič drugega kot delavci, in pribore večino v po«tavodajnih zborih Izrekel je upanje, da delavei ne bodo letos pri spomladanskih volitvah prodali svojega glasu za čašo piva demokratični ali republikanski stranki, temveč bodo kot en mož glasovali za svoje delavske kandidate. Opisoval je, kakšnih umazanih sredstev so se poslužili bankirji v Severni Dakoti, da preprečijo zmago "Nestrankarske farmanske lige." — družili so farmarjem, da napovedo protest proti inlabuliranemu dolgu in da bodo farmarji izgubili svoje farme. Farmarji so pu odgovorili: "Dobro, izgubili bomo farme, toda ostali bomo možje." Razložil je 1111 obširno program "Nestrankarske farmarske lige", ki je docela porazila demokratično in republikansko stranko v Severni Dakoti. Zdaj se legislatura peča z dalekosežuimi socialnimi reformami. Ustanovi ae državna banka, država zgradi mline, žitnice, klavnice in domove za delavce. Uvede se državno zavarovanje, kasneje prevzame država rudnike in druge industrija! ne tovarne. Poslušalci so mu burno pritrjevali in včasi je bil aplavz tako silen, da je govornik moral prenehati za par minut z govorom. (iovorili so McDonald, ltodri-gue-z in Fitzpatric.k. Zadnji je predsednik strokovno organizira nih delavcev v Ohicagu »n kandi dat za župana. V svojem govoru je pokazal demokratično in republikansko stranko v popolni na R°Za volilni sklad so nabrali v dvorani $3,200. Posebno veliko je bilo na shodu učiteljev in učitelji,.. Neki učitelj je dal v volilni sklad $50. Tudi drugi učitelji dajal' višje svote, toda VsaJcdo je dejal, naj se njegovo ime zamolči. Vstal je Hodriguez iti dejal: V-pam. da čas ni več daleč, ko nc bo treba učiteljem skrivati svoje g« imena, ker prispevajo v kam-oanjski sklad za osvoboditev de- . u«, vi u udi Zn republikanci se pripravljajo za prihodnji kongres. SE VEDNO STRAH PRED NEMČIJO? Washin#ton, d. c. — Republika nci se že pripravljajo zu organiziranje prihodnjega kongresa, ker pričakujejo, da bo kongres najkasneje v juniju pozvan k izrednemu zasedanju. V javnost prihaja vest, da se hočejo republikanci v Senatu o-svohoditi vpliva političnih bosov. Do sedaj je bilo pri obeh starih strankah v navadi, du je majhno »levilo senatorjev odločalo, kaj stori večina v senatu. (Mmdalj je bil kdo v senutu, tem večji je bil njegov vpliv po tem pravilu. V kongresnih krogih pravijo, da so lake navade izročale vso moč majhnemu številu senatorjev, ki so zopet v pora hil i svoj vpliv na konferenčnih sejah, tlu so se včasi dogodili dogovori, če je na pr. ta senutor podpiral predložen zakon na konferenčni seji, du je potem tisti, s katerim je bil napravljen dogovor, podpiral nje gov zakon nu prihodnji konferenčni seji. Nu ta način je bila zakonodaja odvisna od pur senatorjev. Da je stvar resna in da mislijo odpraviti to staro navado, je doka/. zaključek, ki ga mislijo predložiti republikanskemu zboru iu ki določa, tlu večinski senator sme biti član le ti veh tnl desetih večinskih odsekov iu le član enega konferenčnega odbora. Seveda zaključek še ni sprejet. Boj proli tem starini navadam vodi senator Borah, kar se je poka zalo, ko je nastopil proti izvolitvi senalora Pen rosa iz Penusyrvani je predsednikom finančnega od seka. Tudi Gifford Pinehot je podal izjavo, naj ne izvolijo Penrosa predsednikom finančnega odseka. Pinehot pravi, če Penrose postane predsednik, bodo progresivni ele menti v republikanski st.ranki pognani v naročje demokratični stranki. Boj proti običajem, p<> katerih so imeli starejši senatorji vso moč v rokah, postaja resen. e naprave, s katerimi jr zbolj-Aa I farmo. , I as prihaja, da se zakonodaje! pečajo tudi z najenirtiškiiii sistemom na farmah, ker nimamo ss mo ene Seullvjeve družine v A meriki, ampak takih družin je rudarje v državi K ki o furmarstvu toliko raz-] /akonsk« predloga, . ! 1 1 . • __1...1.•> 1 . ii' nu Indianapoli«, Ind. - Po oUir-ni debati je državni »enat sprejel z 21». glasovi proli 1«. postavo /„ streljače, ki je važna za vse po kateri unejo kot zajec na l»obnanje. pa j niorajo premogovniški operatorji vendar imajo velik dobiček od pihati s reljače. je bila iikoiu ve« kmetije. Reforme v tem nzirU so',c1 priložena legislaturi. im se-potrebne ludi v Interesu konzu j mi rudarji sami plačevaHnir meiitov, Vsletl najnuniškega -i ]jB(V. le v nekaterih rudnikih m, stema gre svet čimdalje bolj v 1lu1i »^ratorji prispevali k stro* mč. kar znižuje pr.slukcijo Zni kom. ,\H ho jih HptKlbujali K »' • tanje v produkciji farmarskih vfrne,„u delu, kajti stara resin-pr.Mluktov povzroča povišanje (.„ j,.. ,\H ,,ied nslarji pereen u "i. poljskemu pridelku ali dra r)n« ponesreči največ strelja-e '/injo. Vsak i.aiemnik olsleluje: Sedanji zakon neveda ni ^ -vet le /« silo, ker ne ve. koliko I rud„iikim operatorjem in neK.<-:ish Ih. na njem živel Svet izgu- teri v, le i/javili, da nova posla -JiLxodovitno«t in m tem je povzro VB p„nteni povišanje inezde ni-■« n h T/jcuTi« Tii?tt m o«rod Uff ^1.!' 4_di rjen 1. Ns »rsmetne ljudi jas metku jvgovorl ne uKjmmr* »»J1 - $1.000,000 - ja-no je. ds prejrmajo dobiček «xl V KI.IK POŽAR V Al,ASM rudnikov operatorji in ne nnjar I Pairbaaka, Alaaka. PJ-r r.d. mesta uničil nad dvajset po- tom plačaj« re J« • -pij Sk.Kla je velika. '^lajo in njim mnoie dobiček. Chicago, 111. — Ko je v soboto prišel v mesto governer Lovdeil, je prišel k njemu 17-letni Herman NVillins, župan "Deške bratovske republike", in mu priporočil, da progl«r.ii 24. februar za dan, naj katerega naj se sprejme odpuščene vojake v delo. (Joverner je prošnjo sprejel. Ušla rekel ui nič Navzoči so bili tiuli radovedni časnikarski poročevalci, ki ko ta koj zastavili «overiierju razna vprašanja in se niso dali odgnati r molkom kot Člani "Deške republike". Vprašali ga. kako sodi o delavski situaciji, če kmalu prično r gradnjo cest itd Ooverner je ne du je odbor sprejel do sobote U točk. Meti temi so sprejete naj važnejše točke, ki dpločajo, kako se imajo drŽave v bodoče ouniti vojne. Sprejeti je še treba točke, ki se tičejo mednarodnega prometa, trgovine iu finančnih za de v. Lernaudc je it udi rekel, da bo polkovnik House zastopal NVilso-na y odboru za ustavo, kadar odpotuje zadnji v Ameriko. Uoyd deorge in Urlando tudi kiualu od itletu domov iu nu njuno mesto prideta Robert Ceeil in profesor Fhilloga. Zuve/.niški vojni svet še ni končal zborovanje v Versaillesu. Kolikor je znano, je prišlo do itespo razuma med maršalom Frsdiom iu ungleškimi ter ameriškimi poveljniki. Na dnevnem redu je vpraša nje, kako veliko armado naj drle zavezniki ob Reni iu dali bodo zavezniki poostrili pogoje premirja z Nemčijo. Foeh je baje izjavil, da Nemčija lahko postavi na noge novo armado treh miljonov mož do I. marca iu nevar nost je tudi, da se Nemčija združi 7. ruskimi boljševiki. Vsled le ga je izvajal Foch, da morajo zavezniki z Ameriko vred imeli močno armado zapadno od Rrne, Vrhutega je Nemčija ignorirala gatove pogoje v zadnji pogAdbi premirja in nt-to je treba pogoje /.daj poostriti. Američani, ki stoje na stališču, da mora naša armada ili čim prej domov, ne razumejo, odkod bi pretila nemška nevarnost, ka tere se Francozi tako boje. Nem ftke mornarice ni več, dočim jc armada delom* demobilizirana iu obenem tako demorallzlrana, da sploh ni sposobna za kakšno več-jo operacijo. Londonski listi so včeraj pri nesli vest, da misli maršal Foeh resignlrati. ako vojni svet ti« stopi Nemčiji trdo mt prste $ J ,000,000 - Američani ustavili kajaerjevo propagando ob Rani ('obleiiz, Nemčiji,, Detektivi v *lužhi 3 amehške tikupacijake armade v Nemčiji mi Izsledili v <» T. K' •»' J ..........._ " Nlllin>|i » " >>•■ ....... kaj časa ponlinal časnikarje, po- ^Motriltiilt pokrajimeli ob Rcin pre tem je pa rekel: ^ Lej razpredeno propaiiando v prid "časnikarji, edino kar želim je, f)M.K,„u kajzerju. PrUla da greste vrti'", in zamahnil je z «iare v I m * l« * s«i nabirali m«'d Ijutl roko. stvom jKMlpis«' na peticiji, v Kal« Časnikarji od»li. — $1,000,000 — KOMPANIJE SKRBE ZASE Butte, Mont. Offieielnl bule tln je izkazoval, ds stane funt ba-bra 1« do IHI/4C Pet glavnih kom pa I jj je takoj naznanilo, da k rudarjev utrgana mezda m en do lar na dan, dokler ae nn-h/N funt bskra tt Z« t* To na menilo je povzročil« silno ra/ burjenje med rudarji. ti *e i/reka Viljemu llohei./oller nn "nromaja 11 n mlsnosi in /vc- o Im." Ameriške vojaške oblaki ustavile nabiranj« |hmI|hsov in /daj preiskujejo, kdo se skriva /a propagando in mlkisl izvira $ 1,000,000 VREME scit bo dal Nemčiji pravi odgo vor. Delegat l/ocker i/. Palestine sc je zavzel za enakopravutisl zidov v vseh v Indiji, Kgiptu in nu Irskem. Na VAoeaui ••»«',ji *> Hubttfo je kt «• fereuca razpravljala o uietluarod nem zakniiodajiH-m varstvu zu delavce. Ilenilersoii je dejal, da je bila gospodarska konkurenca med državami doslej glavna ovira proti varstvu delavcev , mirov na konferenca ima zdaj lepo pri liko. da odpravi In ov iro / med narodnimi dogovori za delavsko zakomslajstvo. Izvoljen je po*cb ni odbor, ki predloži mirovnemu kongresu v Porizu zaključel bernske konference /. ozirom nn delavsko zakonodajo Thomasov predlog za obsodbo boljše v i/, m a šc ui rešen Ta stvai je povzročila mnogo debatiranju iu Večkral se je Že bilo bati, dli pride do odpetega ra/dora nn konferenci Delegat Toelstra J« dejal V petek, da ni posebni oboževalec boljševizma, ali on .1«' pro ti temu, da bi konferenca izrekla kakšno obstal bo na«! taktiko ru škili socialifttov. V razprav i o odgovorno-1 i zu vojno jc Kari Kantski, ki zaslopu nemške ueodviMie mm iali-l«. o stro napadel večinske socialiste zaradi njihovega stališči med vojno. K u ul ski jc priznal, da nem iki socialisti niso bili v stanu pre prečiti vojne letu I1H4. toda lah ko bi bili obdržali protivno »tu ,i«če naprav kaj/erjevi v Ind in si ^ tem ohrttnlli lieoilia«|e/» van značaj revolucionarne stranke llrngi, ki so govorili proti v« •'•in«kim socialistom, -»o bili Kuri Klsner iz Bavarske, Oruuiba« h i^ Alzacije, l«finguet 1/. Franciji- in tir Friderik Adler i/ N« mšld Av atrije Adler je dejal, da j«' stara avstrijska vlada sulrmali^no de bivala leta in leta /h ov jiio Debata 1«' bils končno i^tav |j«'ti»i ko je koiiferemnt vrgla t< vprašanje t duri nega reda in i/ 'volila odbor »Minili članov, ki naj izdela lozad« v 110 rr/.olm ij" J" I prrdbiti konferenci lljalmst I Brantlng j« predsednik lega od bora. > $ 1,000,000 NOVI BOJI V NEMČIJI Berlin, čer M1 j« Za lllilioia Deloma «i4ilačiio io gorkejiir Juliii vetrovi Sol učni vrho«l »i M a in Diod b Mi p m |(| feb, N' soboto v t \ rsila bilka m« d vlad 4|ianakovei na DELO ZAVEZNIŠKE EKSPEDICIdE V RUSIJI. TEMNA STRAN ZAVEZNIŠKE EKSPEDI01JE V SEVERNI RU8IJI. Ameriiki poročevalec ae je ognil cenzuri in brsojavlja ii Nor vežke. Vartlo, Norvežkn, I, feb, (Te* leg ram i/. Norvika, H. feb.) — A-meriškl poročevalec, ki je prebil več titsji / zaveznUkimi četami v severni Rusiji, je dospel semkaj, du sporoči svetu nekaj resnice o pruvem položaju nu severni ruski fronti v okolišu Arhaiigelsku. Du se izogne vojaški cenzuri, ki je v severni Rusiji tako ostra, kukor je liilu kdaj poti ruskim car« jem, je reporter potoval na Nor-vežko, Poročevalec pravi, tla pravi go-s pod ur,| i v severni Rusiji so Au uleži in njim se muraju pokorili vse ostale čete /. Američani vred. Po mnenju poročevalca jc cela ckspetllcljii doživela velik fiasko in nc tlela nobene čusll Ameriki, še manj pu Angliji. I'ri Rusih je ekspctlicija izgubila vse zaupanje, medlem ko ni zaupnosti iu sloge uiti meti zavezniki samimi. Ko je prišel prvi kontingent ungicikih in ameriških cet v Arhangelak, jc bilo vojakom povcdaim, tlu tiru-uc službe nc bo, kakor da hotlo slražili strelivo iti drugi maleri-jal v oiidotueui pristanišču. O tem "materijalu" je biln toliko reklame, tla jc svet res mislil ua veliko bogastvo sklmlišč lu veliko potrebe /uvezuiške straže. S leni je bil zakrit pravi ukinjen ckspedlclje Vojak}* ki so že siti vojne *a«iM*iiH aa|iadno iHij^e. so se veselili počitka meti "siril žo" lotla kratko je bilo njihovo veselje. Hiražill ui bilo kuj, puc pa so morali marširuti ln vozili te sto mlj daleč po pustih lu mm lih severnih ruskih krajih. 1'rišln je veliko skevilo francoskih častnikov, ki so imeli izvežball iu vo ruske prostovoljce, ali pro «ar 31-lt) polog vaioga iaru ia oa.lova j. \mm Ta • tam dm.iom potekla mnUm. F »mor Hm Jo pravo-a ao vaa« oo oatavi liat._____ POLITIČNO SARLATANSTVO. 8heboyg&n, Wia. — Kakor j« bilo menda že poročano, je priredilo tukajšnje pevsko društvo "Danica" 11. januarja veliko maškeraduo veselico, katera je izpadla ae doati dobro. .Sicer smo pričakovali nekoliko večjo udeležbo od rojakov, toda bili smo prevarani. Kaj je bilo vzrok, ue vem. Mask ni bilo veliko, umpak .te so bile izvrstne. Vse ao 'bile dostojno maskirane in vsaka je imela še precej primeren pomen. Najbolj se je "odrezal" love«*, kateri je podaril svoj plen društvu, katerega se je potem prodalo na javni dražbi. Čisti dohodki te veselice znašajo ♦?(), katera vsota je za društveno blagajno. • Najlepša hvala vsem, kateri ste se udeležili te veselice iu na-ta način nekoliko pripomogli do boljšega stanja društvene blagajne, ker brez nje ne more c^bstati društvo. Zapomnili bomo pa one, kateri so svojo odsotnjost pokazali, da se ne zanimajo za nas in nas poznajo le takrat, kadar nas rabijo. To ni lepo od rojakov. Srčna hvala tudi Mr. Frank Strupeku, kateri nam je veliko pomagal pri naši prireditvi in i-Ktotako Mr. Jernej Bogataju, kateri je poslul lepo vsoto društvu, ker se ni mogel udeležiti te veselice radi zaposlenosti. Vzpodbujanj tukajšnje rojake, da naj pridno delujejo na izobraževalnem polju iu da naj se nikar ne ustrašijo malenkosti. Opominjam tudi rojake, da naj se o-t rese jo kake malenkosti in osebnosti, in di\ naj skupno delujejo in si pomagajo drug drugemu pri delu v korist slovenskega naroda. S tem, da nagajamo drug druge mu, ne delamo preveč "kredita" pri njih narodih. Ampak ravno nasprotno. Jack Menhardt. Opomba uredništva. — To je Vaš prvi dopis glede poročila o prireditvi društvene veselice. A-ko ste že poslali kako poročilo, se jo moralo kje izgulriti. Uredništvo ga ni prejelo. — »1,000,000 — Black Diamond. Wash. — Ko študiram tukajšnja razmere naših rojakov, se mi poraja vprašanje, ali so to Slovenci ali ne. Ali so potomci onega naroda, kateri je Že t »»liko žrtvoval za svojo prostost iu svobodo. Kajti tuluij-kajšnji Slovenci se ne morajo in ji Slovenci se ne morejo zdramiti, da bi posnemali druge slovenske naselbine, kjer Slovenci kar tekmujejo, kdo bo več storil /.a svoje rojake v stari domovini. Toda tukaj ni nič, in menda si nekateri še vedno žele, tla bi bili v nekdanji od vseh svobodoljube-čili narodov prokleti Avstriji in da bi poljuhovali valpetski bič, katerega je vihtela avstrijska nv-tokracija nad njihovimi hrbti. Zakaj so vendar taki ljudje ostalj iu si tukaj napravili tako eksi-stenco, kakoršuo bi si nikdar ne Odkar je izbruhnila svetovna vojna, je bilo jasno, da v gigantičnem boju propadeta kajzerjeva Nemčija in habsburška avstro-ogrska monarhija. Narodi, ki so več stoletij ječali pod habsburško avtokracijo, so spoznali, da zdaj prihaja zanje ura rešitve in organizirali so svoje moči javno in tajno, da v odločilnemu trenotku zadajo rrkajoči črnožolti monarhiji smrtni udarec. To resnico so spoznali tudi Jugoslovani. Organizirali ho se v dveh skupinah: v skupini za demokratično in federativno republiko in v skupini za novo kraljevino. Tako organiziranje naroda v dveh skupinah smo doživeli tudi pri drugih narodih, ki so ječali pod habsburško avtokracijo, če odštejemo Cehe, ki so bili od začetka njih gibanja za demokratično in socialno republiko. Organiziranje naroda v dveh skupinah proti avtokraciji ni torej še zlo, kajti nemogoče je z enim mahljejem pridobiti vso ljudsko maso za enoten namen in cilj. Treba je veliko truda in dela, da se pridoU! ogromno večino ljudstva ža najbolj demokratičen osnutek državne forme. Tega dejstva so se zavedali voditelji gibanja za federativno jugoslovansko republiko v statem kraju in Ameriki. Za svoi^osnutek državne forme so argumentirali vedno stvai rtojn so pričakovali takih stvarnih orgumentov tudi od strani zagovornikov nove jugoslovanske kraljevine, kajti onemu, Jsi se bojuje z resnico in za pravico, se ni bati stvarnih argumentov, ker je resnica končno še vedno zmagala nad lažjo, pravica pa nad krivico. \(adar zavalovi veliko gibanje, se najdejo politični šarlatani, ki slutijo, da je sedaj zanje prišla ura, da napravijo iz tega gibanja vir dohodkov za svojo osebo. Taki politični šarlatani so sicer v frazah veliki, v poznavanju vzrokov, ki učinkujejo na tvorbe v človeški družbi, pa prav majhni. Tak politični šarlatan se je našel tudi med Slovenci in pridružil so je struji, ki zastopa novo kraljevino, ker je upal, da tam največ pridobi za svojo osebo, kajti pre pričal se je hitro, da republikanci potrebujejo resne delavce in ne frazerjev. Dokler se je ta šarlatan izdajal za uradnika ameri škega justiČnega departmenta, o katerem dvomimo, da je ameriški državljan, in za jugoslovanskega višjega komisarja, se nismo brigali dosti za njegove eskapade, ker se lahko osmeši v javnosti, kolikor mu drago. Ali stvar ima še drugo lice. Ta frazer je po nesreči dobil dovoljenje, ker je s svojim šarlatanskim nastopom premotil gotove kroge, da so mislili, da je nekaj več v njem, kot je, da je odpotoval v Italijo, da deli literaturo proti habsburški avtokraciji. Dokler je frazer v stari domovini spodbujal Jugoslovane na boj proti habsburški avtokraciji, je vršil hvalevredno delo. Toda šarlatan se jr vrnil nazaj v Ameriko in zdaj pripoveduje vsem, ki ga hočejo poslušati, veliko laž, da dr Korošec in dr. Trumbič obsojbta republikansko gibanje med ameriškimi Jugoslovani. "Clevelandska Amerika" je v izdaji z dne 5. februarja ponatisnila članek iz "Slovenca", ki dokazuje s črnim na belem, da te je "Slovenska ljudska stranka" principi-jelno izrekla za republiko. Pokojni dr. Krek je bil član S. L. S. in njegov učenec dr. Korošec je tudi. ,. , u . ... . ... .... , . . , kjer so prišli. Saj jih nI nihče ai> Ce je dr. Korošec sam republikanec, zakaj naj obsojalm (ln nnj (WttBnrjo hlUllj. |mrtt republikansko gibanje med ameriškimi Jugoslovani? * 'so prosto p«»t, še predno se je voj. Ali ste si zastavili to vprašanje gospod — šarlatan? na *sčela. In kmalo bodo lahko Ako ste tako vprašali Mirnega sebe, ste dobili tudi odgovor. 'T' nn'nj' ™p*kl v l^lZ ' * ' , ... jo in ne v prosto jugoslovansko ki so enostavno glasi: Lagal sem, ko sem se predstavljal ,ir*avo, /a katero ne marajo, ker 7a uradnika ameriškega justičnega departmenta, govoril ne marajo ničesar prispevati in sem neresnico, ko sem pripovedoval, da sem višji jugo- ln pomagati./.a take ljudi i , . , . • i i . * a i * i i ne bo metla tam. Poiščejo naj « i »t i .r, . . . , z I je. Nn tem shodu smo ukrepali, jata republikansko gibanji- meti ameriškimi Jugoslovani? kjlko IIMjUKj«> pomagali našim Zakaj njima ni priporočil, da i/. Francije pišeta vsem ju- rojak.mi v stari domovini. Ra*- goslovanskim listom v Ameriki, da je republikansko gi.( •skrivali amo ua vae inog»*> na- banje med ameriškimi Jugoslovani v nasprotju z željami,0,u ,!T1iT?vT gnm ,mm ' ., | , • •• |le nismo prišli, Končno amo ven- Ic«* stanovi nekak "Jugoslovanski klub;" kateri naj zbira prispevke, da se na ta način nekoliko pomaga revežem v stari domovini, 26. januarja t. 1. je nameraval sklicati tajnik tega kluba sejo, na kateri bi se natanko pogovorili o nameravani akciji in naredili obširne ji program. V ta namen je naročil že prej nekaj lepakov katere je nalepil na razne javne vidne prostore. To pa ni A/ilo všeč nekemu tukajšnjemu "c. in kr. patrijotu" ter je z krampom raz-praskal en tak lepak. Seveda je tajnik m shodu bomo tudi razprav* ruarja in tudi to pot je hila ude-Ijali o nameravani veselici, ki jo leži>a zelo povoljna. Igra je iz- padla v splošno zadovoljnost vaeh udeležencev. |K» prvi vprizorltvi se je ne-kdo oglasil s kritiko, katera pa ne odgovarja popolnoma rc4«. Gllkart, Mlaa.. aa a«v«raaa»4. Nadzorni odbor. Matt Patravl«, pra4«a4ntk, I4«IS Hala Ava., Calllawaa4, Okla. Jakak A»kraIU. 41« Plarca St.. Evalalk. Mtaa. Jaa. Kalaa, «101 St. Clair Ava.. CUv«U«4, Okla. Tiskovni odbor. VtacaM Caa|kar, Joi« Amkralll la Matt PaUavU. ZDRUŽITVENI ODBOR. PREDSEDNIKI Fraak ALI, 1114 Sa. Crawfar4 Av«, Cfclcaga, 10. Jaka TrlvIJ, Jaa. Skuk, Jaika Ovaa, Marv U«avll. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara. «201 9t. Clair Av», Cl«v«lan4, Okla. ODGOVORNI UREDNIK "PROSVETE**! J al« Zavartalk. POZOR I — Vaa taaarna polllj.tv« la atvari, kl •• Maja «1. Iavrl«vala«fa a«kata te J.dnaU «plok. aaj aa palUJaja aa aailavt Jaka V«r4«rkar, JM7-M Sa. Uvajala Ava, Cklcaga, IU. Vaa aadava kalallk« podpor, aaj «a poilj.j« Paul BargarJ«, tajalka kalaUk««« a«4alka v gl. uradu. Vaa prltolka fl«4« paalav.nj« v gl. tavrlavalaata «4kora aa aaj |»«ftljaja M. Patea-vllu. pro4«a4alku aa4*orn«ta adkora. Il«ar aaalav Ja staraj. Val prlalvl aa «1. porotni a4a«k aa aaj palUaJa aa aatlavi JaSa Aaikralll. Baa SS' Caaaaakur«, Pa. Vaa pri talka prati ur.4nlltvu glasila aa aaj »a4IJ«Ja prv4aa4alku tiskava.«« VlBc.ne Caajkarju. , Val 4«pLI I« 4ruSl spisi. aasuaalla, atlasi. nar al a Iaa te »»la* vaa. kar J« * svati ■ glaallom jMlaata, aaj m palUJa aa aaalavi "Praavata", MIT U ta. LavraSala Ava* Chicaga, lit na veliko dobrodelno ve8elioo Inozemstvo Cenjeni rojaki pozor! VABILO NA VELIKO PLESNO VESELICO katero priredo skupna druitva "Napredni Slovenci" 300, S. N. P. J.f "Združeni Bratje" 18, S. D. P. Z., društ. Sv. Alojzija, 31, J. S. K. J. v Braddock, Pa. v eoboto večer dno 15. februarja, 191», v Litvin.kl dvorani na 81« VVaahington Aya., Braddock, Pa. V esc lic it »c prireja v korist Slovenskega Hupu-bličanskega zdruftonja, torej upamo, da nus mnogoštevilno pom»tlJt> vsi Slovenci domači tu bližnje okolice. Igral nam bode Tatnburaškl /.bor. Dovolj zabave za vse. ZačaUk točno ob 7 uri zvačar. Vstopnina aa možkd ja GOc. Za žensk« pa 2Sc. Pridite val In sc zabavajte,z nami. Vnbl Odbori NEKAJ CISTO NOVEGA. CITAJTE! , n. .Iv.hi.m. i«, 4« vi I« nUla slllsll ali r tra.n« ar* k'* la ll.l« i»»v»aa l»rt«lka. mmnImii « iu vi.l« uiami »nr« po4a«aa I* i. ur« II Ta ura kala ur« In minuta •i...«« u<« 11 kal« !«'•••• v«afc«ira 4n»«a »I kal« m«.ar 41 *•»« nu4im» na ira i (ovamllkl r«tii pn Mil »n »kar 4u 4na ■ Mi k.Mik .i« )« i.« inui.u kupili Mk>er i« >« »naki. run« Ta ura J« pni«altM.ata k nt .mu »o i« i.pi.all, In '» M n« »-HI »a-, ,w„ i, takt(ilk r«»l"»«v ml »«m »tttmtmm ir kil »mn n«p«tranl, 4« ta i<»m»rata .«*« ui« v iinba.il pr.nlaj«lnl. (»pomkal I iinl.iii to ur.1 |..i l...arni»«l »«»l aa •« w4« • »na „ 11« ti« / .4nm1.1t. »t, ila Imata «a4a» i.,t.in iiniir.i nt« »r««im..»l Ha |i»a« »a ... I. 1» t h. I«|>| »•« mtlaaajla »n. »a« Ml' 4«. ». A^u *4>rl»t* la »«laa I* tli. t ila »aftamu ua»«-4llu pra4 U. mar.a»a, , prlnaaa na 4«m S4..r M navmtH 4 v. i H i«.«i n.. Mwu»'k« Mi a« ulH.aa«, 4a nam •i. nar, »aaiii nai>UM« »a*a i m« ia aaalav, pi.Mt« aa 4«ter »a jamr.ru« In -•tal« aa I-I»m k«H«r I.«.la |»»|«II T"l»»« V*ak«ar >1 .1 a ali val i«k «» 4am« la patea Mpfl •i I Ml. aumlmv ta aapa.l»«• H« ..Hlatajla, «« na. I« V < POZOR! POZOR! Ameriške vesti EUROPEAN WATCH CO., 1418 W. Division St, Dept. 21, K., Chicago, III EUROPfcAN WATCH CO., ^m*-**^ 1418 W. Division St., Dept 22, A., Chicafo, III PK0BVET2 NAVIHANA PROFITARJA PRI JETA. Vesti iz stare domovine. De.s Moines, Ia. Kapitan L | odgu, ,)»• i/povedal, kako 11j,ma «| novembra. Pri izvrseva-sla gsi bolela podkupiti Miehael ,ju (j„|ol'i| premirja, ki je bilo Levy m > 1» lirill, /u*topuikaLg|e„j,.,„j med avstroogrskih vr-Mii-lia« l Toni»«■: l.ompuuijc v <'hi tmvnim vojaškim /apovednifttvoni zaslišana pred i,, |ialijo jr prišlo do nesoglasja. •Ioliiihou < |l'«lijani tulijo, da mora bivša av-slroogrska vojaka i/roeiti vse o-Sinn« r .)«• pri«'al, dH|,.(,/j,. ,,, |„,j||j materija!. izvzemal 11 j 11111 lirill in l.evy, ooisai .)< m rogu. Ivi /.v «-zn i m 1'ipeij« i Kil pi'a i sin |»riš!.i «Ja napravi'a kupi-ijo /. /ainenja vo blago. 1'oiiudila mu 'J1///' proviziji flejahi va mu, da ku pila lepo darilo liuli njegovi so-proyi Sinner se je branil take kupeije. toda profitarska baron-lača si,i mu sug'*stir»bi, da skle pa jo lake kupčije višji častniki in \iš|i dostojanstveniki in ne samo kapitani Kapitan Sinner je vso afero razkril generalu S. .M. Footu, ki in n j<- svetoval, da naj navidezno skleni* kitpeijo, nikar naj pa ne sprejme podkupnino. l'o tej kupčiji bi tsrdka dobila za $.'19,000 blaga, /a katerega bi plačala Je ♦ 12,000. Ob ves'ili so zvezne detektive, in ko sta se mešetarja vrnila, njima ,)•• Skinner povedal, da je se slavil kupno pogisibo /a prodane reči, toda podpisati jo je se tre ba, da bo jira\oinočua. Zedinili so se, da se sestunejo V sobi štev. 702 < "liamberlaiiiovega hotela. To ji- bilo dne 21. januarja. Ko so se sešli, je I tri 11 rekel Sin-lu rju, <-e izključi nekaj obleke i/ kupčiji, t a d o da se zniža račun na ♦ J.<»0<), mu da +1 000 Dogovo rili so se, da sklenejo kupčijo pri hoilnji dan v Des Moiuesu. Zvezni detektivi so prisluškovali s sosedni sobi, v kateri so i moli diktafon. Slišali so. kako j< Itrill štel denar Sinnerju. Haz ločno je bilo sli&oti Simierjevo vprašanje: "('igov je denar? Ci je njegov, ker je sprožil kupčijo* "Vaš je, vaš. Zdaj pozabit« vjui". .ia hitela lirill in Lcvy. l'o izročitvi kupne pogodbe ji Sinner zapustil sobo Zunaj so ge prijeli /.vezni deteklivi. Sinner je nnlašč protestiral glasno in de lal, da + 1000 ui njegovih, lirill in l,evy »ta mislila, da je protest od krilosičen in potrdila sta, kur ji Sinner trdil. lirill iu Levv sta bila aretirann radi poskušeno podkupnine Zda i so njima padle luskine ra/. oči iu spoznala slu .da je bila kupna |»> godba zn 11 j 11 le past, v katero sta šla radevolje. Lev v in lirill prideta pred vi leporoto. — $1,000,000 — VEEDER ZAGOVARJA ME SARJE \fcasbington, D. C. llrniv Veedei, advokat mesarske uril ke Sv\ il t \ l'o , ki je hranil tak«« • ediie reči \ sv oji v urnost ni TUramot itTTše (III lil upat izročili javno«. i je tožil pred senatnim odsekom. da je /vezna obrtna k'> misija pomagala delavskim stro kovnim orgiiniziieijain v bojn proi i v eleuiesar jem. 'I i d 11 jr, da je oli časil preiskll v postala ozka zveza med 1'ran ri, .1 I Iriu v jem. prav nim sv eto Viibem /ve/ne obrtne komisije in frank I' NVaUbom, zagovorili kom delavskih strokovnih orna nižin i |. Mr Ibniv ni o>tul Veeder i ) dol/iin odgovora na le obio/K.' tako «i.t j« \ Veder večkrat p ni. rst n .i ker si ni znal ponuir/liti na «l< nu na«' iu pn»t i ndareem h - nscbuo orožje, sanitetni materi jal, vojaške kuhinje, živež in prevozna sredstva, ki so potrebna /a njih prevažanje. Vrhovno vojno /apo-'."dništvo zastopa proli temu sta-lišči'# da se ima izročili samo polovica težkega uuiterijala. Italijanski zaupniki za preuzelje nimajo eksekutiviie oblasii, da izvrše svojo voljo. Italijani se groze z repre-solijami, z. ustavitvijo poštne, brzojavne lelelonske iu železniške dužbe v področju, katero je ugotovila etenlii. kar bi bilo zelo o pašno za prevažanje če t. Zastopništvo narodne vlade v Ljubljani, pod načelstvom dr. 1'ogocniko, je dospelo v Postojno, da posreduje pri italijanskem polkovniku <'o-»leliju.Narodna vlada zastopa sto-I išče, da niso pogoji premirja obvezni za nevtralno Jugoslavijo, da je okupacija nevtralnega zemljišča protipravna iu da pripada materijal. ki se naboja no jugoslovanskem ozemljil. Jugoslovanom. Polkovnik ('astclli je izjavil, da ne nore sprejeti protesta na znanje . prišel jaz v Združene države n« iO zopet v Dalmacijo, kjer jih od-iVVest Mineral, Kans., sem prejel uusle napoided po večmesečnem od njega dve pisma, na katera •okanju in pošiljanju sem iu tja. ro povzroča ljudem veliko stros-ov in neprijetnosti ter izgubo čn- sem mu odpisal in pozneje nisem Več nič slišal o njem. Cenjene rojake prosim če kdo ve za njegovo sa, vse to brez. pravega vzroka. | bivališče, naj mi to sporoči, za kar Vpraša, oli je minister pripravljen,boin zelo hvaležen, ako hode pa odrediti, da tako preganjanje vo 'som čital la oglos noj mi takoj j.ikov, katere je odpustiti, v pri piše. Iščem go le radi prijatelj-liodujc odpade. stvo. — John floršek, 414 West »Zvonovi se ne vrnejo več. — l'o M,»y Ntreet, Springficld, 111. vodom časniških vesti o pod vzet i akciji za po v rnltev cerkvenih zvo-' Vaš sosad morda i« n« ▼§, da ja nov , nam poročajo od poučene dnevnik "ProaTfta" zalo priljnb t rani da m upanja no vzpeli ta- Ijeo pri svojih Utataljlh. Oposo ki akcije, (Obzor ,ri. jan.) rit« ga I Poštni zakon zahteva, da je vaša naročnina plačana v naprej. Znamenje (Januar 31-19) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovite jo pravočasno9 da ae vam lista ne vstavi. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vai list plačan in ga ne prejemate, pilite nam dopisnico stari in novi naslov. Nasi zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri njih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $4.00 in za pol leta pa $2.00. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta $1.40 in za celo leto $2.80. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO 'PROSVETA', 2657 S. Lavvndale Ave., Chicago, UI. IZ ognjem in mečem. < > \i tal /•Ii Ibncv jc piiznal. da jc ntiive dokumente, ki »>«» » \\ alsliu, toda do« inl tc .|<>1 n m it i dokazali, «la i iM t dno slavni plačujejo s ,i\ic m t rokov ne organi .tu «la 11« \l .n M .i i na I i. pt n-ai, s v o |ini < "ita! j« . 11 -1 \ n 11 ;i 1.1 pn*'o Hhmhi imb v I tli- .ti lin s«, n ilt-lavc. C lun. |c 11 U' /omot | t ,000,0110 RAZ8TRELBA V RUDNIKU Clinton, Ind \ j.» skrm i u«lniku štev I sc |< .1 . • i lil a '•e ja sta io v utiil.i i i.t Za« I« .splorija, 1 i >.< 11 I.airdn <.'m Mol. .1 s' ,1 rit pO | s t , . < .« ni rudnrji «»«» ' i i žgani, d.i .u'" ' « I to ži \' i i i . > itsU ne z g« h b nt s. p.ili pi. i<'g.» ampak so i/vr^. iI |sipra \ ila D« ln o jc o'k ..' i lil«./ \ /tol. IICSM . e Ili ilogllHIi i • -1 -. ZGODOVINSKI ROMAN. Poljski spisal Sienklswiwica. — Poslovenil Podravsld. (Nadaljevanje.) Tam je morilcev, požorji, pijane tolpe kmetov; so Zaporožei in aTlorji, preti katerimi bi Helena tudi v iitoškej obleki ne bilo varna. Poganski divjaki so še kaj radi plenili mlade fontine, ker so jili na stambulskih sejmih kaj lahko |irodajo-li IJospodu Skreluskeniu je priš«'l nit misel celo strašen sum, da jc gospod Zagloba morilo nalašč ua o stran odpeljal Heleno, da bi jo prodol Tu-luijbeju, ker lu mu nemara bolje plačal nego Ito-luin la misel ga j«> delalo kar norega; v Jeni go i« močno 11« 111 i i j ii I gospod Loitgiu l'odbipeta, i.i n poznal Zaglolio bolje nego Skreluski. "Ki brate'" rečt« mu, ''i/.iiij si to misel iz u a lega nas plemič pač nikakor ni učiitil. IiimIi so tudi Kurčeviči iu lUthmi obilo premoženji. I atero tu bili radi delili ž njim, ko bi toli-Lo h rep« ucl po liogast vu. Pomisli pa še to; Ko >u lol /agloba hotel dekle pognbiti. ne t»i bil se podajal v nevarnost iu ne zaupal slcpej sreči." • i mu ji; Im/al nj<» na Duep«'!'. ne pa v Ljubno, n' i v ( Vi niltov " '' ' N. m <|i,igi moj' Jaz poznam /aglobo ie pil z menoj in jemal od mene na posmbi, bu.i nc mara. ne za svoj, niti za tuj. Svo-,i].i a v i, tujega ne vrne; da «bi pa iz dobič-ii tako ia\ ial, tega od njega ne pričakil- ' I .ili..o 'iis. ,cn je res, lahkomišljen." od ■s i, is , i M ........la lihkoioišljen, toda zvilo bu- i \s,i„c«.'.i /v < h t i /a io»s ter *»• i/vijr iz Vseh iiios'1 In KaLor ti je duhovnik povedal, do . I '...,• po v rne tako 1i|«ti /ginli da poplača av i no • is'.i I juSeren To zaupanje naj te j i i .m • tudi ja t i njim fobižim l'M ii I' •• i d.ili Minil1 gospod l.ongin težko I • i 1 "Povprašujmo še v gradu", omeni, "nemara sta šlo tukaj mimo?" In povpraševali so povsod, pa brez vspeha. Nihče ju ni videl. V. gradu jc bilo polno plemstva z ženami in otroci. Knez jim je prigovarjal, naj gredo ž njim ter jih svaril, češ, da pridrve Kozaki, ki ž«' gredo zo njim. (lotovo se lotijo gradu iu mesto Todu plemstvo v gradu jc bilo čudno zaslepljeno. "Mi smo tu zo lesovi popolnoma varni", ugovarjata so knezu. "Nihče ne pride sem a bost« vedeli kaklna je vain Jo na kratko opišemo Itra kaie ure in minute enako kot vsaka drusa ura. narejena iz izvrstnega poniklanega pleha in tako močna, da celo ogenj je ne more uničiti. Navija se enkrat na osem.tkp. Pozitivno vzdriuj« pravilnej|e čas od vsake drug« ure: jamčena Je za 26 let. Tehta osem funtov. Njen klicalnl »von Je tako glasan. da nevem kako trdno spite vas gotovo! zbudi In morate • postelje, da1 jo vstavite. V noči vam ni treba vstajati. 4a vidite čas. pritisnete gumb in vsa ura je razsvetljena. Raisveljuje in »voni ob enem. VI lahko pora- ^^ bite h ot h lini ali pa uradni zvonec. Ta ura ima svetilko s katero lahko pregledate uše.a. oči, nos usta, zob« in grlo. Ima električno baterijo, katero se lahso uportbi sa različne bolezni. Vatrt niti na misel ne pride, da l.i ura lahko imel« tudi svoj« hranilnico, ampak ta uro jo ima. Ta hranilnica je jamčena proti ognju, vsebuje »jJ! . P.rVt " vr*d[,"*tye stvari in drugi ,.a ra denar, la hranilnica ima m o« na vratca tn ae zapre In odpre le po »kritnem načinu. Katerega »i lahko samo Vt zase uredite podrobnosti o tem vam mi pošljemo pri uri. Samo premislite »I J?. a5 .u't,«no•t, »«'teJmeli a to uro ne bo.te j„ dobili nikjer boljše 'lako uro naj hI Imeli v vsaki hiši. ker ni le koristna temveč je tudl Izvr-tno krasilo sa dom V.akdo jo ljubi. Ml imamo zelo veliko /alogo teh ur In telimo, da se ljudje se-tnanijo s nami, »o so vzroki, da bmii prodavaii to uro za kratko .t«l,o po tovarniški cent po VsMdor kupi od na^ eno teh ur dol,I popolnoma zastonj Standard Sllver sestav 2S kosov je.lilne ..prave: M „„tev, 6 vilic, h čajnih tile, fl namiznih lile noš za maslo in tlico za sladkor, vse to je jamčeno za dolgo dobo. vi bi sploh morali pl*'ati najmanj do $6 »0 za to opravo. Ako še nimate take oprave tedaj i!oV?. preskrbite, ne odlašajte, t.iilte nam ie danes. Ne po- šiljajte nam denarja, pošljite nam samo vat natančen ime In naslov, priloiite v Pismo en dolar kot jamčevino in ostalo t a plačat, kadar vsm prinesj.. l.taro na rtom Torej sko se hočete poslutiti te ug.Mlne prilike ne odlašajte pojdite na delo takoj, piiite na ta naslov: ' EUROPEAN WATCH CO., 1418 W. Division St., Dept. 23, D.f Chicago, III. V NAJEEM SE ODDA NAPREDEK m\ i ker marsikatero brabro sri-e m- je >nlostilo pri bib. navadne *i vali nost i. ir{ s0he. oko koleri Slovence misli, tla .......... k malo zapustiti svojo izbrano MH» z ti knlrro bi hotel iiveti. Imritl ^ iu umreti pn ,,OH ^lielu, N. r»:l.*i \V.hh| Marsikatere svr«!r oli temne dekličjK oči ho ,« S1 v •'biiouu. III. \aj«Muuiua je tosile s .ol/ami žalosti, da iHlnte «>n na Uijsko me«l le 7 dolarjev nu ms■u«. v sobah in div j/Ta'.,-,,. jr razsvetljavo Top j o glo<»iie osebno pri .liiseph s«'r v / lilij«* I krogljr m niečr, med Kozake mlnle iu sr morda več ne povrne (Dsljf piibodni.' f url. N. 5:15 \V«us| St.. t 'iii«'ogo. lil. TrourcU" pile za blsgo^snj« > ljudstva. Ako a« strinja* s njeni mi idejami, podpiraj trgovos, ki ogla&ajo ▼ ProsvstL — V. isiogi imain va« za vsakdanja potrebščine po zmerni e«oi. ANTON ZORNIK, Herminie. Pa.