Z31. itltnb. i mm. i purini, i. ikMn hm. mi.m .Sfovendd N«rod' v*Ha *# p©*tll za AvBtro-Ogrste: - sa Nctnfljo: «Io leto sknp#j Mprtj # K 25'— I cclo teto naprej . . . . K 3O— gubi;. : : :: :!6-i3 «*»«*• ■»«•^s«d^et na meaec » • • • • 2-30 ' ćelo leto napre] . • « . K 35.— VpraSanjeni glede fnseratov se na; prtiofi xa odgovor dopisnica alf tmmita. ppravnlttr* (^pođaj, dvorili levo), Saallova Biloa *L S, telftfon «183. Isktfa vuk tfaa ivcter UvMflaŠl BMUlf« ta pratite Inscrati vcijajo: petcrostopna petit vrsta za enkrat po 20 vio, za dvakrat po 18 vin., ta tr.krat tli večkrat po 16 Wn. Parte bi zahvara vrsta 25 vio. Poalano vrsta 30 viit Pri večjih biserci jah po dogovora. • UpiavnBtvu naj te pošilja-o narodne, rcklamadje, inseritl Ltd, io je administrativne stvari —-——— Posamezaa iterilka wl\* 10 visar|«v. —m—— Na pismena n^rovila brez istodobne vposlatve narodni ne m ne ozlfav »naredna tlakama« telefon *t 85. i »Slovenski Narod" velja v Ljnblisnl na dom dostavljen: • v upravništvu prejeman: ćelo leto aaprej . . . • K 24 — ćelo leto naprej . t . . K 22*— polleta . .....12-— pol leta „ .,..., 11*— četrt leta m , . • • » 6-— četrt leta m • • . . » 550 aa mesec m • • • , 2*— na mesec . • • • • • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se cc vračajo, Vre4ni*tvo> Knaflovs ulicm tL 5 (v pritHčju levo,) telefon št 34. ie urađna 0Bk Dunaj, 7. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razgiaša: VZHODNO BOjlSCE. Pri Oršovi so naše čete zepet pridohife tal. Južno od tiatszega so izgubili Remuni obmejno £&ro Si-gleu, v gorovju Fogaras pa goro Su-ruf. Avstro - o^rske in nemške kolone, ki so korakaie skozi gozd in gorovje Persanv, so zlomile v za-sledovaniu slaboten romunski cdpor. Tuđi ob sedmograški vzhodnl fronti smo sovražnika na vec tockah vrgli nazaj. V Galiciji je prišlo med Nara-jovko in Zloto Lipo ter v prostora jugo - zapadno od Brzežanov opetovano do ljutih bojev. Sovražnik je zavze! neki eksponirani j£rek, sicer pa je dcživel zopet ooaclen neuspeh. Avstro - ogrski oddelki so z napadom zopat zavzeli dne 30. septembra izgubljeno visino. Bo!j proti se-veru ničesar OGmembnega. ITALIJANSKO BOJIŠĆF. Moćni ftaliianski ogenj na Kra-ško visoko planoto je včeraj nekoliko popu stil. Nefcaj pododsekov pa so od čssa do čs*z zelo silno obstre-Ijevali. Do infanterijskih napadov ni prišlo. Na fleimstalski fronti so stale Fassanske alpe. pozicije v pokrajini Lusi;e ter fronta ssverno od doline Pe'egrino do Marmolate pod silnim ognjem vseh ka:!brov. Opetovane napade na GardinaK Bušo Alto In Cimo di Cece smo zavrniii. Severno od doline Pelegrino se je po stopnje-vanju ognja zvečer začel splo^en napad na pozicije pred Costo bello do skrbe Marmolate, ki ie bil do 10. zve-čer krvavo zavrnjen. JUGO - VZHODNO BOJIŠCE. Pri c. fn kr. četah nobene izpre-membe. • » • Dunci, 8. oktobra. (Kor. u rad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BO.IIŠČE. Avstro - ogrske in nem^ke čete so vdrle včerajl zveČer v Braševo. Druge kolone so dospeJe v dolino Alute, vzhodno od eozda Persany. Osrski domobranski huzarii so za. sedli Szekely - Udvarhely. Tuđi v gorovju Gorgenv se je sovra^'k umakni! pred avstro-ogrskimi četsmi generala von Arza. Ob ruski fronti ničesar pomemb-nega. ITALUANSKO BOJIŠCE. Silno obstreljevanie naših pozicii na Kraški visoki planoti se ie zopet pričelo. Včeraj ]e trajalo ves dan z vso silo. Južno od Nove vaši je po-f-kusila okrog poldneva sovražna in-fanterlja v skupinah prodreti. Naš artiljerijski ogenf jo ie vrgel nazai. Ob flesmstafski fronti je staf zla-bti odsek Gardinaf-Coldose r-od trajnim sovražnhn ognism. Moćan noćni napad na to visino smo krvavo zavrniii. JUGO - VZHODNO BOjlSCE. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generainegi štaba pl. H o f e r. fmi. Berolin, 7. oktobra. (Kor. urad.) V/olffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Fronta generalfeldmar- Šala prestolonaslednika RuprehtaBavarskega. VeUka artHJ^riJska bitka ob Sommi traja, KazSirila se ie tuđi na fronto severno od Ancre ter se oja-čila jifžno od Soinnie, zlasti na obeh Siraneh VermandoviiSersa. Naš zaporni ogenj je skoraj skozi.iskoz iz-podvezal sovrižne napa-Je med An-cro in Som ino. Francuski napad iz fronte De-niecourt-Vermandovillers in Lihons proti odseku generala v. Kathena je dovedel pri Vermandoviilersu do ljutih bližinsklh bojev. Ti so so odlo-čH? našim lirabrifn šleziiskim polkam v prilog, ob katerih žib.vem odporu so se bili že ves juli v oni pokrajiri ponesrecifl vsi franeoski napor!, v ostaiem so ?e tuđi tu v zapornern ognju zloinili sovražni nap^da'ni valovi. VZKODNO SOJIŠCE. Armadna fronta generala princa Leopolda Bavarske g a. Število dne 5. oktobra pri Harkovu ob Seret'j v.ietih Rtisov se J£ zvifalo na veC kekor 30C. Zopet smo krvavo zavrnlH ruske napade, ki so jih včeraj zlutraj na obeh straneh Zlote Lipe nada^avalL 'iajhno pred-njo pozJciio južno cd M?ečičkov smo opusi;?!. Južno cd Brzežanov smo v naskoku zopet za\z^!i dne 30. septembra Oil nasprotnika zasedeno visino. A r H: a d n a fronta generala konjenice najd vojvode Karla. Nobenih posebnih poniembrili dogedkov. SEDMOGRASKO BO.!!§CE. Na vsei front? so zavezniške če*e na?redov2le. Oštra so za^ledc-va!e skozi j:ozd Per>any se 'fmikaio-čega sovražnika. Zadnje čete smo vrgli. Pri obramhi romun.ckih napadov na obe'i straneh prelaze Veres Toronva srao vieli 2 častnfka in 133 mož. Južno od Hslsz^sa snio iztr^a-!i Romcnom Sigleu. Pri Oršovi snio zopet pridobili ta!. BALKANSKO BOJIŠCE. Armadna skupina gfm. v. Mackensena. Na več točkah med Donavo !n Crnim mcr'eni ie sovražnik napadni. Zavrnin smo g-. MAKEDONSKO BO.HŠCE. Ražen mailmih brez^spešnih S'jnkov se }e zlomil sovražni napad zapadno od že!ezn»ce Bitoli - Florina pred botearsklmi pozicij^mi. n-^ea- 4 p#^«|-~'rFZ'ZJr toafaW i £■&%■ Smrt psa. Franeoski spisa! Octave Mi rbeau; preložil A. G r a d n i k. < Njegov gospodar ga je klical Turko. Bil je mršav, žolt in klavern. Čelo je imel nizko in gobec špičast. UŠesa kratka, slabo odrezana in vedno krvava. Rep se mu je vihal na zadnici kakor garjev vprašaj. V poletnem času je hodil Turko na polja, čuval krave in lajal po ce-stah za vozovi in potniki, kar mu je donašalo obilo brc in obilo kamenja. Najvcčje njegovo veselje je bilo, e iz!oči! tridesete-ga sovražnika iz bo|a. VZHODNO BO.HŠCE. Poročati ni ničesar pomemb- nega. Bofišče na Sedme graške m. Romuni se umikaio na ćeli vzhodnš frop*?. Zavezniške čete so si !7?:!ile Izh^d ?z gozda Persanv v doli'? o Alule ?n v pokrajino Eurzov. V hitrem zamah-t so vrgle sovražnika nsdaPe nizai. Brasevo ie zavzeto. BALKANSKO BOJIŠCE. Armadna skupina general-feldmaršala von Mackensena. Na fronti nobenih dogodkov. *'"**& letalF^e H^ti'ie so narasle že-teziirške naprave severozar»adno od Bukače? te z hom^an??. MAKEDONSKO BOjlSCE. Na r::;ogih tockah med Prespan-skhn jezerom in Vardaicm živahni artiljerijski hoH, Na obeh straneh že-leznice Bitolj-Elorina smo zavrniii posamezne sovraž^e šunke. Prvi generalni kvnrtirni mofster v. Ludendorff. prestal ves dan zvit v kiopčič, ali pa se je iztegnjen praskal. Dobivai je borno in smrdeče kosilo iz loja in poniij. ki so mu ^a donasali vsako jutro v ilnati. oškrtani skledi. In če je kdo, ki ga ni poznal, stopil na dvo-rišče, se je kokama zagnal proti njemu, kolikrr ic dopuščala veriga in je renčaje kazal svoje oštre zobe. Spremljal je tuđi svojega go-spodarja na trge. ko je ta imel prodati tele ali kupiti prašiča. ali ko se je ustavljal po jrostilnah v mestu. Sicer pa udan, zvest in nesrečen kakor psi. H. Nekoč. pozno v večer, ko se je vrača! z daljnega trga s svojim go-spodarjem, ki se je zakasnil v vaški gostilni, se je izgubil. Medtem ko je gospodar praznil koza'rček za ko-zarčkom, se je pes klatil po bližnji okolici, kjer je brskal pohlepno po kuoih gnoja, da bi izgrebel kost ali kaj podobnega. Ko se je vrnil v go-stilno, ves oplašen zavoljo svojega izleta in rebra že pripravljena za udarce, je našel y nji samo dva na-pol pilana kmeta, ki sta mu bila do-cela neznana in ki sta ga z brcarai pognala preko praga. Turko jo je odkurfl. Vas je stala ob križpotju. Šest poti se je stekalo v nji. Katero naj ubere? Ubog! pes je bil »početka v Braševo zopel v naših r^Scah« Braševo so naše čete zopet za-vzele. Szekely Udvarhely je v naših rokah. To sta dve tako pomebni dej-stvit kakor jih že dolgo nismo doži-veli v tej vojni. Ko so vdrli Romuni takoj po napovedi.vojne na Sedmo-graŠko, jim je bilo Tahko zasesti ob-mejna mesta. ker se jim naše čete nišo dosti upirale. marveč jih Ie ustavijale in prisilile, da so se postavile v bojno crto, nato pa so se zopet umaknile. Na ta način so zamu-dili Romuni časa za prodiranje, naši pa so pridobili časa zbrati na Šedmo-graškem močno armado. Takoj, ko je bila zbrana zadostno velika vojska na naši strani, je zapustila Ro-mune vojna sreča. Ob vhodu v Do-brudžo je stala pripravljena nemško-bolgarska vojska, dosti močna. da hraai Romanom in Rusom prekcd čez mejo. Tcxla sovražnega šunka tu takoj prve dni po vojni napovedi ni bilo. Z?.to se je Mackensen odlocH, đa izvrši sam sunek. Vojaski izrek, da je prva in hitra odločitev najbolj-§aT se je izka.zal tuđi tu kot resničen. Romunske fronte so začele omaho-vati in sledil je poraz za porazom. Sedaj so Romuni ob ves svoj uspeh na južnem Sedmograškem in priča-kovati ie, da ne bo trajalo dolgo. da se bodo umakniH popolnoma s sed-mograških tal, kakor se ie to že takoj po njih vpadu v deželo z vso go-tovostjo obljubljalo. Nič ni bolj naravnega. kakor da vzbuja ta romunski Doraz v centralnih državah največio radost, čudno pa se sliši, da občutiio ćelo pri enten-ti nekako zadovoljnost s porazom Romunske. To je popolnoma naravno. Naj bi bila Romunija edina, ki ne bi bila poražena od centralnih držav, ona Rcmunija. ki se ie vsilila entent-nim velesilam kot velesila? 2e Ttali-}o so AngJija, Francoska in Rusija prav nerade sprejele v svoj krog. Romunija se jim je vsilila, ni se pa hotela pokoriti skupnemu nacrtu, ravno tako malo kakor Italija, ter je za-slcdovala svoje separatistiene cilje. veliki zaUregi. Vlekel je na uho, kakor da bi hotel uloviti v vetru od-mev znanih in domačih korakov, voha! je po zemlji, kakor da bi hotel najti v nji še topel vonj sledu, nato je dvakrat kratko vzdihnil in naglo odhitel. Ali kmalu se je usta- j vil, zbegan in tresoč se po celem te-lesu. Hodil je zdaj na pošev, oprezno, in se je skoro dotikal tal z nosom. Le za nekaj metrov se je zate-kel na prečne poti iztekajoče se na glavno cesto, plezal je po obronkih, voha! mrhovino ležečo ob jarkih, obračal se in se povraćah in prebr-skal najmanišo skupino dreves in najmanjši grmič bodičevja. Noč se je delala; na desni in na levi strani ceste so se potapljala polja v vijoličastem mraku. Ko je vstal mesec in se pojavil na nebu ploščat in brez oblakov, je Turko sedel na svojo zadnico in z iztegnje-nim vratom, glavo obrnjeno narav-nost proti zvezdnati krogli je dolgo, dolgo tulil kakor v obupu: »Houon! Houou! Houou!« Samo psi sosednih pristav so odgovarjali iz globočine noći stokom uboge živali. Mesec je vstajal vedno više, ble-steč in čaroben in senca psa se je vlekla po beli esti Rusija je hotela pot v Carigrad, Ro-munsko je boli skominalo po Sedmo-graški in zaigrala je eno kakor drugo. Ni sicer misliti, da bi bila imela večji uspeh na bolgarski fronti, toda Rusija ji to lahko danes očita. Ofici-jalni krogi Srbije in Crne gore upajo še vedno, da bodo dobili s pomočjo entente svoje dežele nazaj in jih ce-Io na račun Avstro-Ogrske in Bol-garske razsirili. Romunska s svojimi velikimi zahtevami po deželah, za katere se interesira tuđi srbski mi-nistrski predsednik, jim je bila zelo neljuba soseda, posebno če bi se na-pihnila v velesilo. Od toonnet Rouge pravi: Slabi položaj Rornunske je izzval jezo proti Romuniji, ker Je izgubila 5 tednov s svojim svojeglavim prodiranjem v Transsilvjnijo. Itaiijane je radi Romunlje strati. »Popolo d% Itaiia« objavlja o po-ožaju v Romuniji poseben članek. v iaterem priznava. da so \emci in \vstrijci izvojevali na Sedmogra-»kem resne uspehe. Vedno bolj jasno postaja, da hoče Nemčija Rommrjo spraviti s poti. To dokazuiejo tuđi .mena generalov, ki vodijo sedanjo >fenzivo z dveh strani. Romunija je mala^dežela. ki takemu navalu ni kos. Že sedaj se govori, da bi poraz Romunije ne pcirenil mnogo. Temu lasproti pa je poudarjati, da bi imela cmaga Nemčiie nad Romunijo nedo-^ledne moraličr-e posledice, brez ozi-ra na to. da bi potem na gospodarsko izoliranje (italijanski list ima v •nislih izstradanie Op. ur.) ne bilo več misliti. Napravila bi najslahši ^tisk. ako bi se pokazalo, da po-stane jo vse male države, ci se pridružijo ententi, htve tega koraka. Vsa od-tovornost zadene entento. njeno ne->dločnost in obotavljanje. Briand je jpoznal veliki pomen balkanskega bojišča. Zveza z Rusijo se mora vzpostaviti preko Soluna in Čez So-fijo. Radi te^a ie bila sestavljena ^riientska annada. Ako ta armada se ne razpolaga z zadosfnimi sredstvi. lih je treba nenuidoma dati. Ako Pes je šel mimo fontane, ki stoji sredi šeiaiišča in se ni ustavil. *Joj! joj! si je delal gospod Bernard, ta pes, ki ga ne poznam. se e stavi pri fontani. Joj! joj! ta pes je stekel. oeitno je stekeU . . . Tresoč se. je pobral velik kamen. Pes pa je prihajal bliže, počasi cepetaje, s sklonjeno glavo. »Joj! joj! je zavpil gospoc! Bernard in obledel kakor zid, »jaz vidim sline. Joj! joj! Na pomoć . . . sline! ... na pomoč!« In izza platane izbrane za zaklon, je zagnal kamen. Ali pes ni bil zadet. Pogiedal je notarja s svojimi sladkimi ocrni, se naglo okrenil in se oddaljil. IV. Naenkrat je bil ves trg na no-gah zavolio te bedaste novice: stekel pes! Obrazi se nabuhli od sna so se pojavili na oknih: gruče moških v rokavcih in žensk v spodnji jopi in z no^no čepico na glavi, so se skupljale razburjene na hišnih pragih. Najbolj korajžni so se oborožili z vi-lami, sekirami, lopatami, kosami in grabljami; mizar je mahal po zraku s svojim obličem, mesar s svojim se-kalom, čevljar pa, majhen gjbavec z nečistim nasmehom, ki je čital mnogo petkrajcarske romane, je pred-lagal strahovita in rafinirana trpin-čenja. »Kje pa je? Kje pa ie?« Med tem ko so se tržanl pripravljali na obrambo, in si netili drug I drugemu pogum, je gospod Bernard zbudil župana in mu sporočil strašno j zgaiko: ______ erttenta Se pred zimo a« porazi Đolgari)o in Tur* kov ter j£h tetoči kot faktorjev ev-ropejske vojne, potem to leto sploh ne bo iirojevala omembe vrednega nspe-ha, ki bi ft bilo smatrati za začetek konfine z m a g e. Zato ni sedaj zamuditi niti trenotka. Na ramah četverozvemiti vlad leži strašna odgovornost. Narodi jih bodo klicali na odgovor za zagrešene hibe, ki lahko postanejo fatalne. DROBNE VESTI IZ ROMUNUE. Independancc Roumaine« pravi, da sta romnnski kralj in kraljica iz-Kiibite vse svoje premoženje, ker Je bilo v Nemčiji zapjenjeno. Vse blago iz Avstrije, Ogrske in Nemčiie narrenjeno na Bolearsko in v Turčijo, ki je v Romuniji ohlef alo, je vlada zaplenila in je bo ta tdden na javni dražbi prodala. Boji v DobrudžL Romansko uradno poročHo. 4. o k t o b r a. V Dobntdži je naš napad kljub žilavemu sovrainemu odporu in silnemu ognju njegove tež-ke artiljerije napredovah Na levem krilu smo prodrli, zavzeli pozicije pri Amuzači ter vplenili sedem topov, vjeli nad 1000 sovražnikov in vple-r.Hi mnogo vojnega materijala. Rusko uradno poročiJo. 5. oktobra. V Dobrudži je rusko - romunska vojska nadalje prodirala. Mi smo vplenili 6 topov, Romuni pa 7 topov. Srtsk! bataljonl v Dobrudži znova uničen?. Poročila iz Dobrudže pra\ijo. da s<> bili v bojfh 4 ;n 5. oktobra ob cesti Topraisar - Kara Omar in oh že-leznici Medžidije Karaomar srbski bataljoni popolnoma uničeni. Nem-ške in bolgarske čete so jih obkolile in ker se nišo hoteli vdati, skorai ck> zadpje^ra posekale. Kakor znano, so bili baš na tem delu fronte že enkrat nekateri srbski oddelki popolnoma potolčeni. Uspeh nerasklh hidroplanov. Berolin, 7. oktobra. (Kor. urad.) \Volffov u rad poroča: Nemški hidro-plani so 5. oktotra napadli močrte oborožene transportne parnike v Čmem morju vzhodno od Tuzle ter zadeli parnike. Drugi nemški hidro-plani so uspeŠno metali bombe na sovraine municijske kolone in ko-njenico v severnt Dobrud^i. Kako ie naša donavska flotilfa raz-rušila ronianski pontonsfcl most Dunai, 7. oktobra. (Kor. ur.) O delovanju naše donavske flotilje med 1. in 5. oktobrom sporoča armadno vrhovno vodstvo uradno: Dne 1. oktobra smo spoznali, da gradi so-vražnik pri Rahovu most. Popoldne so se odpeljali patruljski Čolni, kate-rim je s!eđil ođdelek monitorjev. To brodovje je predrlo od sovražne artiljerije obvladani pas med Zimnico in Gjurgjevom ter je pričelo obstrelje-vati kraj, kjer se je nahajal most. Drugi dan so prispeli novi monitorji; opoldne se je navzlic romunskemu zapomemu ognju, plavaiočtm minam in torpedom posrećilo napraviti most s streli in plavajočimi rr.inami neporaben. Poles: tega Je naše brodovje obstreljevalo na severnem bregu se nahajajočega sovražnika. Ponoći so ostali naši patruljski ćolni blizu mosta ter so preprečili njega popravo. V torek, 3. oktobra, se je pričel sovražmk, ki ni mogel porab-Ijati mostu za nadaline prehode. umi-kati. Posamezne enote naše flotilje so neprestano križarile nad mestom prehoda ter so prizadejale Romunom z ofrniem za hrhet in z boka^ težke izgube. Ponoći od 4. na 5. oktober ie vplenila flotilja v pristanišču Ojur-gjevo 4 vlačilne Čolne za nafto in tri z« premog. Po^kus romunskih monitorjev priti ni pomoč je preprećil zaporni ogenj nemSkth baterij pod Sili-strijo. Vrhovni poveljnrk armadne skupine gfm. von Mackensen je izreke! hrabri v vnjni preizkušeni c. m kr. donavski fintilfi svoje posebno priznanje za njene izvrstne službe. Nevtralna sodba o romanski donav-skl akcig. Stoktaolm, 7. oktobra. (Kor. nr.) V članku o ponesrečenem prehodii ronransldh Čet čez Donavo piše vo|a-skl sotrudnik lista »Svenska Dag-bladet«: Z udarcem v zrak se ne da-jo izvojevat! odločitve. Pri Rihovu so Romuni udarili v zrak. Napram sovražniku. ki ne zna nič boUlega, se lahko čuti Mackensen precej mirne-ga. Prehod čez Donavo pri Ratiovu prav gotovo ni pripomogel rehabilitirati romunsko armadno vodstvo, ki se ie vsled krttko pred tem izvricofli m mm mum. V petek je bti nasUl kratek odmor v kraški topovski bitki. Le posamezne odseke je obstreljcvala ita-lijanska artiljerija zelo srdito od časa do časa. Ker je popustila srdito stre-ljanje iz topov, se je pričakovalo in-fanterijske napade, ali ten ni bilo. Sovružnik se je pripravlja! na nov se siinejši artiljerijski napad, katerc-mu so sleaili infanterijski juriši. V soboto ves dan so obstFdjevali Ita-lijani silno naše pozicije, južno No-vevasi pa je nastopila infanterija In skušala v skupinah prodreti. Poskus pa se jej ni posrečil, marveČ 2a }e zavrnil že naš artiljerijski ogenj. V glavnem torej divja na Krasu artiljerijski boi in počasi stopa na boji-šče infanterija. Čuli smo že o manj-ših sunkih, o znatn^jših napadalnih poskusih, snočno uradno poročilo pa nam že slika italijanske infanterijske napade v skupinah. Stojimo torej pred veliko infanterijsko bitko. Žesti dan topovske bitke na Krasu je bil v soboto. na kar se je sele poiavil ob-sežnejši intanterijski napad, ki pa je bil odbit, topovsko delovanre pa je trajala dalje in se ie najbrže razteg-nilo tuđi na včerajsnji dan. tr>ko da bi imeli danes za seboj že cei 'eden najljutejšega topovskejja obstrelje-vanja. Italiiani so mislili, da vstrahu-jejo avstrijske branitelje že s svojim strasnim topovskim osrnjem.ali potek bitke nam kaže, da fzhruhne strahovito infanterijsko borenje: Italijani so se pripravili, da udarijo z ogromno silo svojih infarrteriiskih čet, branitelji so pa tuđi prinravljenl in Že slutimo po izvršeni najrazsežnejšl artiljerijski pripravi napadanje In odbijanje, krvave boje moža proti možu. ki končujeio neuspešno za na-nadalce. Ako so naši branitelji prestali sedmo ofenzivo, katero slika major .Moraht za najstrašnejšo. potem je pričakovat! opravičeno. da tuđi osma ne prinese Italiianom pre-bitja avstrijskih pozicil. Gotovo pa je, da bo bitka izredno huda. Došle} najtežta In najbol} krvava bitka italfjamke vofne. O vsaki italijanski ofenzivi do sedme je bilo polno poročll, o sedmi ofenzivi pa so Italijani čudovito mc4-Čali. samo par izgovorov je bilo vr-ženih v javnost in poročato se je ćelo, da se je vojvoda đ* Aosta sprl s Cadomo. zapusril armadfio vodstvo na Krasu in ođ5el v Rim. Nekoftko več jasnosti o rtalijanskem porazu v sedmi ofenzivi na Krasu podaja znani major Moraht, ki piše v berolin-skem »Tageblattu«: Neki članek v »Secolu« dne 24. septembra vzbuja vtisk, da je v šir-ših plasteh Italije naraslo spoštova-nje do avstro-ogrske armade in iz-recno se poudarja. da žilavost ob-rambe je neprekociHva. O pred kratkim končani in za Italijo nesrečno potekli sedmi soški bitki se razpravlja s temi pomembrrani besedami: »štiri dni in štiri noči brez kakegra odmora se je bila morda najtežja in najbolj krvava bitka vse naše vojne.« Ako se hoče to pripoznanje prav ceniti, se moramo spomniti, cfa so Cadornova poročila o zadnji ofenzivi skoro popolnoma mrtfčata in (Ja se je izjalovil napad vojvode d* Aosta. Sedaj poročajo švicarski listi rz Italije, da se bliža pričetek osme ofenzive v soškem ozemlfu. Torej imafo veliko zaupanje do mnotfoime-novaneg-a, pa večkrat brezusoešnega vojvode d' Aosto, tako da mu hoč*- jo poveciti novo operacijo. Kakor se govoru se bo vriDa nova operacija z meianimi četami in napadalna artiljerija, kakor tuđi municija sta znatno ojačeni in pomnoženi. Armadne-mu vodstvu naSega zaveznSca Je naravno namen Cadornov že davno znan in posebne prednosti presene-čenja natfbrž« ne bodo na italijanski strani. Pogled na pretek!! teden. PretekH tedea }e vladalo na italijanski fronti v Primorju jako silno artiljerijsko delovanje, ki kaže pričetek nove, to je osme ofenzive, naše uradno poročilo od petka ozna-Ča to delovanje za artiljerijsko bitko na Konieflski planoti. V petek )e italijanski ogenj nekoliko ponehal, ali do većjih infanterijski\t bojev še ni prišlo. Na tirolski fronti je trajalo ob fronti FJajmske doline so-vražnikovo artiljerijsko In infanterijsko delovanie, ne da b! rmi prines-lo uspeha. Po dolerem času so se zhbi-nih Italijani tuđi ob koroški fronti, kjer je njihova artiljerija obstrelje-vala razne kraje Ziljske doline. Jako uspešno je bilo pretekli teden delo-vanje naših letalcev, ki so obmetali z bombami voja^ke z^radbe Itali-janov ob izlivru So6e. med temi pomorsko letalsko postajo pri Oradežu. Na§ us«>eh ob Colbiiconu, Preko Lugrana poročajo: Av-striiski uspeh ob Colbriconu. kateri je moral tuđi Cadorna priznati, vzne-mirja v Italiji, tako da so čutili potrebo podati dodatno poročilo, ki mora zmanjšati sovražnikov uspeh in na široko opisati kak neznaten delni Italijanski uspeh. ITALUANSKO URADNO POROČILO. 6. oktobra. V dolini Travig-nolo (Avisio) se je omejil sovražnik včeraj po težkem neuspehu, ki ga je vtrpel dne 2. m 4. oktobra, na ljuto artiljerijsko delovanje, na katero Je naša artiljerija krepko odgovarjala. Mi smo obđTžali svoje pozicije med prvim in drugim vrhom Colbricona trđno v svoji roki. V maleni sedlu med obema vrhoma smo našli števil-na sovražna trupla, Bolj severno v dolini Sv. Pelegrlna smo ravoje-vali s sijajnim napadom svojih planinskih lovcev močan okop in so-vražno taboriSČe na pobočjih Cime di Costabella. Vjeli smo 102 moža in vplenili jedno strojno puško in obilo orožja in municije. Na osta-lem delu fronte artiljerijsko delovanje posebno ljuto na strani sovražnika. Na Krasu so vjeli naši potevedo-valni oddelki tekom malih bojev 30 mož. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Prefekt v Genovi je izdal dekret, po katerem se devajo pod državno nadzorstvo družbe: sevemo-nemški Llovd, Crta Hamburg - Amerika, Unione tramvai elettrici in Offteine eletrice genovesi. Italijanska vlada je izdala novo plačilno prepoved na sovražne ino-zemce iz avstrijskega ozemlia,katero je zasedla Italija, to v smislu znane-ga odloka vrhovnega armadnega vodstva z dne 29. avgusta 1916. »Times« poroča iz Milana: Protest Vatikana proti zaplembi bene-ške palače je vzbudil v ItallH ratl! svoje oblike in vsabine veliko ogorčenje. IzvzemŠi katotiške liste vse drugo časopisje odkanja in obsoja protest. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROCILO, 5. o k t o b r a. Od Vladimira Vo-linjskega - Bolšaka do Onjestra se nadaljujejo trdovratni boji. Na več točkah so se polastile naše čete so-vražnih pozicij ob bregu Bistrice. V okolici Bohorodčanov smo razpršili nekaj najsprednjih sovražnih posto-jank fn vjeli nekaj sovražnikov. — V Vzhodnem morju se Je moralo dne 3, t. m. pri napada sovražnih hidro-planov spustiti na tla morje letalo. Pri otoku Runo v Rišketn zalivu smo je vze4L Povodom popolnoma posračene trdovratne ofenzive angleških in franeoskih armad proti crti P«ronn#-Bapaume te poslal vrhovni poveljnik angletkemu kralju in predsednikv franeoske republike brzojavne čestitke. Brzojavko anglelkerrm krali^ ie poročilo Reuterjevega urađa dne 30. septembra objavilo. Brzojavka predsednika franeoske republike pa se glasi: Prosim Vas, gospod pred-sednik, da spre)mcte izraz molega likega uspeha franeoskih armad ob Sommi. Podpis: Nflkolaj. — Predsed-nik franeoske republike je poslal tale odgovor: Prisrčno se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu za Čestitke, ki bodo toplo zadele franeosko vojsko. Prosim Vas, da sporočite hrabri ruski armadi izraz mojega sočutnega veselja. Poćpis: Poincare. Netnškf cesar na vznodtil fronti Notniki cesar Je prišel dne 5. t. m. na vzhodno fronto in sicer je šel najprej v Kovel, kjer sta mu vištf poveljnik fronte in vodja armadne skupine Linsingea poročafa o vojaškem položaln. V Kovelu so bila zbrana odposlanstva raznfti nemških in av-stro - ogrskib đviz«. Dne 7. oktobra Ie prišel cecar Vilietn na poti na vzhodno fronto skozl Lvov. Netnlki cesar Je imenovaJ generala kavaljertle von der Marwitz za generaladiutanta, vendar ostane general na svojem meetu. Oeneralobersta von Đ5hm - Er-molliia je nemiki cesar odlikoval z redom Pour le merite«, enako tuđi generala von Cbnsu Popoldne se je nemlkl cesar vr-ai nmhn Uavi, Iz ObIIcB©. »Le Journal« pravi: General Brusiiov je naletel ob gališki fronti na najveće težkoče. Zlasti Brzežani mu delajo velike skrbf, ker ima ukaz, da za vsako ceno prodre preko Zlote Lipe. Dosedanje žrtve na tej fronti so zelo velike. V VottnijL London, 7. oktobra. (Kor. urad.) »Daily Telegraph« poroča iz Petro-grada 5, t. m.: Poluradna poročila svare občinstvo, da naj ne pričakuje-jo hitrega razvoja dogodkov v Voli-niji in Vzhodni Galiciji. Za vsak me-ter se morajo vršiti boji. če bi bilo v interesu skupnega nastopa z za-vezniki na drugih frontah.. bi Rusi brez ozira na izgube energično na-daljevali boje v Voliniji, Galiciji in Gozdnih Karpatih. Rusija Da upa na skorajšnji odločilni uspeh na Balkanu. Kovel - Ltov. »Daily Mail« poročajo iz Petro-grada, da se Hindenburg pripravlja končati Brusilovovo ofenzivo. Zlastx med Kovlom inLvovom se Nemci silno pripravljajo. Vojska, ki so jo tam zbrali, je zelo velika in izborno* opremljena. Domneva se, da se bo vršilo v najkrajšem času na tem delir fronte glavno delovanje, dočim bodo imeli dogodki na ostali fronti le na-videzen značaj. Boji u Makedoniji. Sarrailovo levo krilo, kjer se poleg Srbov bojujejo tuđi Francozi in Rusi, se se vedno trudi prodreti v Bitolj, ki ga branijo Nemci in Bolgari z vso žilavostio io uspešno trdovrat-nostjo. Boj se vrši sedaj na crti Pre-spansko jezero - Kenali - Krača ob Crni reki, pod vrhovnim zanovedni-štvom generala Cardonnierja stoieče čer\rerozvezne čete se nahajajo torej §e 15 km od Bitolja. Tada generalni štab v Solunu se zaveda, da je razmeroma kratka pot do Bitolja se silno težavna. Bolgarska artiljerija, ki je nameščena na vrhovih za mestom, zadržuje srdite napade sovražnikov. Ententa hoče, kakor poročajo italijanski listi, vse storiti da dobi Bitolj še pred zimo v svojo pest: pričakovati pa je v bitoljski dolini še hudih bojev. — Na ostali makedonski fronti nič posebnega. An-gležem se je sicer posrečflo izvojevane uspehe na levem bregu Stram« razsiriti, toda zaenkrat je to brez po-mena za splošni položaj. Na Belašici se boreče italijanske čete ne morejo nikamor. »Az Est« poroča iz Sofije: Severno Florine se borijo srbske čete z neverjetno hrabrostjo in junaštvom. Iluzija, da bodo mogli osvojiti Bitolj ter tam postaviti prva vidna znamenja svoje neodvisnosti, Srbe naravnost fanatizira. Kakor sodl-Jo vojaškl strokovnjaki, Štejejo v boju se nahajajoče srbske čete 60.000 do 70.000 mož. Vsi srbski vojaki so izvrstno opremljeni, imajo franeoske čelade, anerleško orožje in amerikansko municijo, častniki so skoraj iz-ključno Srbi, izvzemši pri tehničnih četah in pri težkih baterijah, katerim zapovedujejo franeoski oficirji. Med vsem sovražniki, s katerimi imajo opraviti Bolgari, se borijo Srbi nai-bolj srdito in najbolj junaško, zato zaslužilo bolgarske čete. ki branijo Bitolj ter odbijajo vse srbske napade, kar največjo pohvalo. Franeosko uradno poročilo. 6. oktobra. Ob Strami se sovražnik umika pred Angleži v okolici Červnevice. Boi na ćeli fronti Mesdžidli - Kenali - Gradešnica. Za-vezniska letala poročajo o močnem prometu na sovražnlh železniškib progah. 7. oktobra. Angleži so zavr-nili silne protisunke Bolgarov. An-gleži so zasedli Nevoljen. V okolici Dutkovskega jezera so prešli Italiia-ni v napad. Srbska ofenziva se razvija ob višinah Vetrenika in Stopola. Eksponirani oddelki so dospeli v dolino Belevode. Ob Crni in zapadno od tam živahno artiljerijsko delovanje. Francozi so zasedli German ob Prespanskem jezeru. Angleško uradno poročilo. 6. oktobra. Fronta ob Stru-mi. Zavzeli smo vaši Agomah. Ko-marjan, Hiristina* Kamila, Kupuluk in Elisan. OeneraOsinius Žekov. Ob obletnici bolgarske vojne je imenoval kralj Ferdinand generalisi-ma Zekova za generallajtnanta. Mackensenov manifest prebivalcen) vzhodne Makedonije. Z ozirom na ra^irjajočo se agitacijo solunskih revoluciionarjev v vzhodni Makedoniji ki se nabala v rokah nemSkih in ho!crarskih č^t, ic iadti tftaL Mackenscn Biaattett ■• 231. štev. .SLOVENSKI naroo-, bomb na Belfort. Ubit ni bil robeden. stvarna škoda je malen-Vostna. Tekom včerajšnjega dneva 0 izvršHi francoski letaka* številne :.:\ idne polete ter so imeli stiri boje. •ckom katerih je pade! poleg" južno •d Peronna zbitega letala še neki afbatros« navpično v nemške crte "užno od Haudronvilla. Vrgli smo 34 1J?centimterskih granat na novi nern-^ki kolodvor v Vignenllesu. ANGLEŠKO URADNO POROClLa 6. oktobra popoldne. Pre-cejšnje čelovanje artiljerije na fronti i'ižno od Ancre. Svoje pozicije smo DOtisnili severovzhodno od Eaucour-ta naprej. V odseku pri Loosu in južno od Arrasa mo izvršili upešne ne-nadne napade. 7. oktobra popoldne. Za-vrnili smo sovražne napade na svoje nove pozicije v Eaucourtu V Abha-veju. Uspešno smo presenetljivo na-nadli sovražne strelske jarke v od- 1 ekit Loos - Armentieres. Velika ofenziva na zapadu. »Corrlere della sera« poroča iz Pariza, da je pričakovati ob Somrnj Jaljše pavze. List pa namigava, da 2 mogoča na drugih frontah v tem -asu ofenziva. »Secolc* poroča: Zaveznikom ■«e je posrećilo prepreciti sovražne kamene na Francoskem. S tem, da je ta cilj dosežen. je dosežen tuđi cilj ofenzive za Francasko in Anglijo. »Vossische Ztg.« poroča: Fran-cozi in Angleži so do sedaj zastavili ob Sommi 90 divizij, to je pol drugi :nil:jon mož; polovica je bila izločena iz boja. Angleški oklopni avlomobill. Berolin, 6. oktobra. (Kor. urad.) \Volffov urad je priobčil Doročilo o engleskih oklopnih avtomobilih, ki pravi po njih opisu: Izkušnje z oklopnimi avtomobili so bile že pri prve nastopu slabe. Zdaj Je obtičal rak avtomobil med žičnimi ovirami, /daj zopet — severno od Flersa — je >JI tak avtomobil v polno zadet od granate. Municija je eksplodirala, avtomobil je zgorel. Tretji in Četrti -ivtomobil sta poskusila 15. septem-Va napad ob cesti Ouillemont-Com-'^■les. Eden je zapelial do 30 m pred omške jarke ter smo ga pognali v 'rak z navadnimi ročnimi granata- V zadnjem trenutku so odposlali : te moderne Noetove barke golo-sa pismonošo. Šest strojnik pušk rno vplenili. Drugi tak avtomobil :e prilezel iz kota gozda Leuze ter :e tuđi zgorel. Samo ena taka avto-l'r.obilska križarka je zdrčala preko ;eke razbite nemške pozictfe. Pelja-.i se je v vražjem tempu ene angle-|ške milje na uro do Flersa, na cesti •' Legny - Thillov pa jo je stre! arti-. ■■erije težko poškodoval. Anglesko -rodovje na kopnem bo kmalu šteto amo Še razvaline. Rekrutje na Aagleškera. Na Angleškem nameravajo vze-l iz poljedelstva toliko za vojaštvo kožnih moških, kolikor potrebujefo ^ izpolnitev vrzeli v vojski. Kar bi }olledelstvo vsled tega trpclo, na- Novi angješki vojtri kredit AngleŠKi parlament bo v torek raztnotrival o novem vojnem kreditu 250 milijonov funtov šterlingov (6 milijard kron). Nov angleškl državni podtaHilk. Na mesto Pageta, ki je bil nedavno knenovan za poslanika v Haagu je bil imenovan Ronald Gra-ham za državnega podtajnika in ad-junkta v angleškem zunanjem mini-strstvu. Portugalska poraoč. Portugalski poslanik v Rimn je izjavi!« da so sedaj tri portugalske divizije priDravljene, da odidejo na francosko fronto. Irct Rotterdanu 7. oktobra. (Kor. ur.) »Nieuwe Rotterd. Courant« poroCa iz Londona, da se je vodja irskih na-cijonalistovr Rednront včeraj v govoru v VVaterfordu bridko pritoževaJ nad vlado. Izjavi! je, da se v bodoče ne bo udeležil zaupnih pogajanj. Sta-Iišče Ircev napram vojni se ni izpre-menilo. Dežela ne bo storila ničesar. kar bi moglo zavleči zmagoviti ko-nec vojne, uvedba brambne dolžno* sti na Irskem pa bi prinesla s seboj silno bedo. Vsaka vas v deželi se bo proti temu branila. Prostovoljno re-krutiranje ni zaspalo. Od vstaje sem se je oglasilo še 6000 mož za službo, Sedaj pa je grožnja z brambno dolž-nostjo dovedla do tega, da so te pro-stovoljne priglasitve prenehale. Boji na morju. NEMŠKI VOJNI PODMORSKI COLN V AMERIKI. Berolio, 8. oktobra. (Kor. urad.) Zastopnik Wolffovega urada poroča iz Newporta: Podmorski čoln »U 53« iz Wilhelmshavna je dospel sem. Vozil je čez ocean 17 dni. Ameriški podmorski Čoln »D Z« ga. je spremil v pristarrišče. Poveljnik Rpse je iz-menjaval z readmiralorn Knightom in poveljnikom mornariike Stacije obiske, pri čemer je sporočil, da se pripravlja za večer na odpotovanje. Dve uri pozneje je podmorski čoln pristaniiče zopet zapustil. Kakor iz-ve WoJffov urad z merodajnega vira, gre za vojni podmorski Čoln, ki je po preiskanju Atlantskega oceana prispel v ono pristanišče v Zedinjenih državah. Odplul je. ne da bi bil na-domestil gorivo ali drug materijal. Washifigtofi. 8. oktobra. (Kor. urad.) Angieški veleposlanik je obi-skal državni departement. Baje je protestiral proti prihajanju nemških podmorskih dolnov v ameriška pri-stanišča. Podmorski čoln! in nevtralne države- Četverozvezne vlade so izročile raznim nevtralnim, ob morju ležečim ckžavam spomenico glede postopa-nja s poUmorskimi čolni vojskujočih se ctržav, kadar se muđe v nevtral-nih vodah. V spomenici Je rečeno: Spričo razvoja brodarenja pod nior-jem in z ozirom na dejanja, ki jih je v sedanjih razmerah pričakovati od sovrainih podmorskih čolnov, smat-raio četverozvezne vlade v varstvo pravic vojskujočih se držav in v interesu svobode trgtxvskega brodarstva, pa tuđi, da se onemogočijo pre-piri. za potrebno, siliti pri nevtralnih državah na to, da ukrenejo, če se to še ni zgodilo, izdatne odredbe, da podmorski čoini voiskujočfh se držav naj služijo katerenmkol nonvenn, ne bodo tnogfi rabiti nevtndiMh ▼oda, potov in pristanov. Na vporabo mače! mednarodnega prava rpivate ?Iede podmorskih čoteov šc posebne okolščin*: 1.) Dejstvo, dft m kd|c, ki se lahko drže pod morjem in se tara tnđi voxtjo, odte^nejo s tem kontroli in nadzorovanju; 2) deistvo, da ni mogoče dognati njih identitete k narodnosti« 5e 9o nevtralne ali ne, na* menjene zt boi, tll m. in dafle. ker ni mo^oče preprečtti. da bi tald Solin ne storili Ikode. Poudariti )e tr%-la. ib povtflt siak krai Ubc doti I lak čoln daJeč od svoiega domač*-I ga kraja priliko za počivanje in ia I popolnitev svojih zalog, bojno zmož-nost čoinov v taki meri, da postane tak kraj baza za čolnove operacije. Z ocirom na to stoje zavezniške vlade na stafišču, da mora biti od koristi predpisov mednarodnega prava iz-ključen vsak podmorski čoln, ki je last kake vojskujoče se države, in priđe v nevtralen pristan, ki se more tam zadržati. — Spomenica govori izključno samo o podmorskih čolnih vojskujočih se držav. V Ledenem moriu. KodanL 6. oktobra. (Kor. urad.) *Politiken« poroča iz Christfanije: Tekom zadnjega tedna Je bilo v Ledenem morju od nemških podmorskih čolnov potopljenih 10 novrve-ških pamikov s skupaj I3.0lX) tona-mi. Vojno zavarovanje je izgubilo s tem 10 milijonov kron. Vsled števil-nih torpedirani je sklenila tuđi družba »Nordensfieldske Dampskipsselskab« v Bergnu, da ustavi promet v Ar-hangelsk. Christiania, S. oktobra. (Kor. u.) Iz Vardoja porpočajo: Parnik »Fan-cy« iz Tonsber^a je bil 3. oktobra v severnem Ledenem morju potopljen. Moštvo so pripeljali v Aleksan-drovsk. »Finmarkcns Amtstidende* izve da je mnogo angleskih križark na poti v Ledeno morje. Nekaj anj?le-ških in franeoskih vojnih ladij se mudi že v Belem morju. Neki nemški podmorski čoln je potopil 1. t. m. norveški parnik »Maline (479 ton). Poleg tega so bili še potopljeni norveški parnik »Cede-rik« (1128 ton), anjrleški parnik »Išle of Hastin^s« (1575 ton) in grški par-nfk >Samo5;« (1186 ton). Norveški parnik »Pisholm van Orimstad« je bil pred Brestom potopljen. Nizozemska ladja »Egrberdi-ne« ]e zadela ob mino. »Admiral Charner«. Civilno sodišče v Toulonsu Je proglasilo 427 mož in častnikov dne 8. februarja ob sirijski obali potopljene franeoske vojne ladje »Admiral Charner« za mrtve. »Lusitanla«. »Petit Parisieiv« poroča iz Wa-shingtona uradno, da ie vlada Zedinjenih držav pripravljena zopet pn-četi s pogajanji glede slučaja »Lusi-tanije«. Republikanci pa vidijo v tem baje volilni manever Wilsona. Zanleniefie ladje avstrijskega L!oyda. Izmed ladij avstrijskeg"a LIoyda so bile ob izbruhu vojne tri v angle-ških pristanih. Parnik »Franz Ferdinand« je bil še pred izbruhom vojne v Adenu zaplenien in ga bo angleška vlada po vojni baje vrnila. Zdaj se rabi za transporte med Adenom in Bombavem, za kar se bo po vojni plaćala odškodnina. Parnik »Mar-quis Bacquehem«, ki je že 33 let, je bil spoznan za dober plen in je zdaj v posesti angleške vlade. Parnik »Koerber« je bil spoznan za slab plen, končna odločitev še ni izrečena. Llovd je spravil svoj moderni parnik »Marienbad« v pristan Pa-tras. Tam je stal dve leti, pred nekaj tedni pa ga je zapjenila francoska vlada. Portugalska In nemlke fadfe. Iz Lizbone poročajo, da je prepustila Portugalska pretekli ponede-Ijek 15 i^plenjenih nemških ladij An-gliji. Turska vojna. TURSKO URADNO POROCILO. 7. oktobra- Kavkaska fronta. V sploŠnem manjši boji med izvidnimi patruljami ter slabot-no streljanje artiljerije in infanterije. Na ostalih frontah ničesar pomemb-nega. — Gališka fronta. Zapadno od Zlote Lipe so obnovili Rusi dne 6. oktobra svoj napad. Vsled junaškega odpora naših čet se je tuđi ta napad ponesrečil s skrajno te-žkimi izgubanii za »ovražnika. Ste-viio vjetih. ki smo jih dobili v boju 5. oktobra, se je zvišalo na 400, med njimi dva častnika. Pod pritiskom entente. Ye*ti masevrt n SradriKen. StocUotm, 6. oktobra. (Kor. u.) Vdoraj so bili končani ▼elikl manevri, Iri so se vršili pod vrhovnim po-v#ljni*tvofn švedai^ega kralja v UpUnda v okolici Stockholma. K manevrom Je bflo vr>okHcamh mnogo letnikov. Uspeh je bil a^oden. Po konca manevrov }e izreke! kralj £e« tam zahvalo ter izjavili Pričaknjem od vas nadalnie zvestobe in dela, ki bo prineslo srećo. Domovina xts UJiko i a bi xsako iiflk Spanska. MadrKL 7. oktobra. (Kor. urad.) Nevtralnostno gibanje zavzema ved-večje dimenzije. Po vsej Spanski ]e bUo ustanovljenih 2540 komJtejev, ki hočejo čuvati nad strogro nevtral-nostjo. Ameriška konferenca. Poleg veleposlanika Gerarda iz Berolina se pripravlja tuđi ameriški poslanik v Haagu van Dyke na po-tovanje v Washing:ton. Nem§kl Amerikanci proti Gerardu. Preko Berolina: Zastopstvo mesta New York namerava priredi- ti veleposlaniku Gerardu slovesen sprejem. Generalno zborovanje vo-jaške zveze nemško - ameriških dr-žavljanov je protestiralo proti nem-ško ameriški udeležbi pri tem spre jemu. MIROVNE VESTL London, 7. oktobra. (Kor. ur.) Peuter poroča iz Novega Jorka: Vesti o miru so zopet oživele in so vpli-vale na borze. Mnogo bančnih kro-gov je mnenja. da se te vesti razšir-jajo samo z namenom, omajati vojne vrednote. Nove nasilnosti proti Grški. Najnovejše po-očilo o razmerah na Grskem. Lugano, 8. oktobra. (Kor. ur.) Italijanski listi poročajo iz Londona: Na sestavo takozvanega nacijonal-nega kabineta na Grškem je malo računati. Po razgovoru s kraljem je Diamandidis ministrstvo odklonil, in ravno tako tuđi drugi Venlzelist Tha-tsos, ki je bil povabljen, da \rstopi v novi kabinet. Sedaj se naznanja, da bo morda prevzel ministrsko pred-sedništvo SOletni general Vassos, ki je dobro znan izza grŠko-turŠke vojne radi Krete. Cetverozvezno Časopisie zopet razpravlja o baje intenzivni politični propagandi za centralne države, ki jo mesto pregnane-ga barona Schenka z vseml sred-stvi uspešno vodi Nemec Enslem, ter poudarja rx>trebo radikalnih proti-sredstevt da ne bo o^ro^ena varnost solunske armade. rTntentnf listi za-htevafo, da naj izvrši primerne proti-ukrepe Cetveroz vezno v o i a § t v o. Tz poročlla »Agenzie Stefanl^ o seji franeoskega zborničnega odseka za zunanje za deve je razvidno, d a s o taki .p r o t i u k r e p i že odre i e n i. Venizelos je proglasi! Sa-mos za ^edež svote provfzorične vlade. Kakor poročak> >Evening Niew?"'. je bila lad?a, na kateri se je vozil Venizelos, od turskih baterij tezko zadeta. Izkrcanfe ententenih Čet v grških pri- stanlščih? Curih, 7. oktobra. »Seco^o« p°-roča: četverozveza ie v vseh važ- nejsih grških pristanih Izkrcala oddelke svojih čet. Mobilizacija 1. fn 2. gri&ega armađ- negra zbora. Curih, 7. oktobra. Iz Aten poro-čafc>: Jzšla je kraljeva naredba, ki kliče fetnike 1877. do 1883. ter gotove kategorije !etn?kov I8S3. do 1895. pod orožje. Ti vpoklici se nanašajo na volaške obvezance v pođročfn l. m 2. armadnega zbora. Grški ni več pomagat!. Carigrad, 7. oktobra. Poročrla iz Aten pravrjo, da je položaj Grske po-stal popolrroma nevzdržen. 2eJja gr- škega naroda, si obraniti mir, se ne to izpolnila. Računati je treba, d a se bo drška sredi oktobra morala pridružiti en-t e n t i. Mlnistrska kriza bo dofzo tralala. Bern, 7. oktobra. Voss. Ztg.-poroL*:», da bo imenovan za miiiistr-ske^a predsednika bivši minister Dragumis. Venizelos na defu. Atene, 6. oktobra. (Kor. urad.) »A^ence Havas«: Iz Kaneje poročajo: Provizorična vlada je pozvala en razred orožništva pod orožje. Obvezan ci so se pozivu odzvali. 200 grških kolonij v Rusiji in Egiptu je poslalo Venizelosu pozdravne izjave. Prebivalstvo na Samosu mu je priredilo ovacije. Za gubernatorja na Samosu bo imenovan Sofulis. Ententa priznava Venizelosu oficijalni značaj. London, 7. oktobra. (Kor. urad.) »Dailv Telegraph<- poroča iz Samo-sa: Poveljnik angleške vojne ladje. ki se nahaja v tamkajšnjem pristani-šču. je v smislu dobljenih inštrukcij napravil Venizelosu o f i c i j a 1 e n obisk. Ententa ne zahleva grške intervencije. Curih, 7. septembra. »Agence Hjvas« poroča: ćetverozveza ne zahteva več akti\Tic udeležbe Grške na vojni, temveč hoče le garancije za varnost svojih orijentskih čet s tem, da ji Grška izroči oblast v deželi. Avstriiski parlament Poteklo je že drugo leto vojne, ko se ni v Avstriji nihče resno oglasil za sklicanje parlamenta. SploŠen vtisk je bil, da so vse stranke prav zadovoljne, da okrene vlada na svojo odgovornost, kar smatra za potrebno in kakor vć in zna. Tuđi na Ogrskern se ćeli dve leti ni nihče spomnil ne delegacij, ne nagodbene, različno tolmačene določ-be o ustavnosti v Avstriji. Zdaj naen-krat pa vidimo, kako se vse mogoče stranke ogrevajo za sklicanje avstrij-skega parlamenta in delegarij, da, začela se je tuđi že resna akcija. Go-sposka zbornica, to se pravi, člani vseh tren skupin gosposke zbornice so sklenili in so izročili vladi sledečo izjavo: »Splošni položaj zahteva so-delovanje parlamentarnih korporacij. Posvetovanje o znnanji politiki, o gotovih notranjepolitičnih rprašanjih, zla-sti o aprovizaciji, je nujno potrebno. Ugladit je treba pot za parlamentarno razpravljanje o teh stvareh in treba je ustvariti predpogoje, ki zago-tavljajo uspešen razvoj razprav. Tako je torej možno in neizogibno potrebno, sklicati delegacije, katerih sklicanje je že zato nujno, ker je Ie po njih mogoče vzdržati in udejstviti v nagod-benih zakonih določeno obliko zajob-ravnavanje o skupnih zadevah monarhije.* — O po5vetovanjih, ki so se vršila med skupinami gosposke zbor-mec, ni natančn«j4ih poročil. Daje so Aekateri češki Člani zahtevali zagoto* vilo, da bo zajamčena svoboda govo-rov ta njih objavljenje v Čaaopisib. V nemškem 9Nationatv«rbanđ«fl> nrcnda ni pravega soglaafa, ker je odstopfl mačelnik dr. Oroas, nenda mm so nem-Ski radikaiđ nasorotni sklicanjtt državnega zbora. Tuđi češki klerikaka pra-rijo, da B€ avidevajo potrebe zboro-vanja državnega zbora. Koočno aaj bodo še omenjena poročila, ki pravijo, da vlada uvažuje sklicaaj* delegaci^ Iz dunajskih političnih krogov se nadalje poroča: Za enkrat gre le za sklicanje delegacij, ki so bile izvoljene leta 1913. Vlada tej zahtevi ne na-sprotuje principijelno, zahteva pa primerne garancije, da se bo debata gibala v onih mejah, ki so jih ustva-rile posebne razmere in se osobito izogibala vsega, kar bi vzbudilo pri sovražnikih napaćen vtisk o notranjih j razmerah monarhije. Te garancije mo-{ rajo podati parlamentarne stranke, ka-j terih načelnike je sklical predsednik poslanske zbornice dr. Svlvester na 23. okt. na posvetovanje. Ministrski predsednik bo počakal na rezultat tega posvetovanja ter bo sele potem zavzel definitivno stališče napram onim stremljenjem, ki hočejo obnoviti parlamentarno življenje vsaj v skromnem okviru delegacijskega zasedanja. Kazne politične vesti. = Neniško vojno posolilo. Na peto nemško vojno posojilo je bilo podpisanih 10,590.000,000 mark. = Gospodarstvo v TurčifL So- trudnik »Lokalanzeigerja« poroča iz pogovora s turskim ministrom zuna-njih del Halil bejem, kaj mu je pove-dal glede gospodarskega položaja Turčije. Miniiter je rekel, da je pri-šel dovoz iz Rorminske samo glede Carigrada v poštev. Preskrbovanje glavnega mesta je zdaj zagotovljeno na drug način. Zaloge nišo pošle. Mf nismo samo v položaju, skrbeti za svoje lastne potrebe, nego borno tuđi našim zaveznicam lahko cfajali neke pridelke. Žetev olja je posebno iz-datna in je bodo tuđi zaveznice de-ležne. = Prevrat v AbesiniiL Iz Adena poročajo: Lklža Jeasnja imajo v Ha-rar|n vjetega. Njegovi priStaSi 80 zavzeli Biredano ter tam pretrgafl ^ele^niško progo. Stian 4. »SLOVCiNotvi inakou*. oac 9. oktobr* Ulio. 231. ftfev. = Za krlstiane v SlrBL »Petit JournaU poroča, da je dospcl ame- riški parnHv »Demoines« z rdravili za kristjane v Siriji v Aleksandrijo. = Voina nevaraost ▼ Aziil. »Gaulois« izve iz VVashingtona, da vlada tam velika nervoznost zaradi grozeče vojne v Aziji. Imenovanje grofa Tera^chifa za iaponskega nri-nistrskega predsednika znači trdno voljo prodre:: z vojunni cllfi Japon-ske ćelo proti odporu lastnega parlamenta. = Navi l^nonski mmistrski pred-sediiik gro! Teiauchi si ]e izprosil nekaj ćni za sestavo kabineta. = Zlato ćet.erczveznih držav. Že začetkom vojne je bilo čitati, da bodo ćetverozvezne države »ložile zlato svojih notrfh bank, a stvar se ni mogla koj resiti. Zdaj pa je franeoski iinančni ramister Ribot naznanil, da se ta projekt v kratkem uresniči. „Times* poroča, da posije Francija v London za 192 milijonov frankov s*er« ilngov zlaia, Rusija 155 milionov, Italija 45 miljonov, Angicška pa doda 55 miljonov. S tem hoče Angleška podpreti svejo banko, ki plaču je vse četverozvezne obveznosti v Amerilci. Će bi Rusija, Francija in Italija ne poslali tega z'ata v London, bi Angle-Ska ne rnogia financirati njihovih vojnih naročii in bi se iaozemski kredit silno podražil. Za nas ye ta transakcija zategadel važna,' ker je vsled nje zavezništvo četverozveznih držav postalo skoro nelcćljivo. Zdaj so Rusija, Francija in Ita:;ja za dolga leta vezani na Angleško in bodo primorane tuđi po vojni ostati vsaj v gospodarskem oziru z njo solidarne. M\ IZ HriHtii tSL Umri ie za težkimi ranami blizu Italijanske rronte Josip Benko iz Trsta, znani prvi dirkač kolesarske-ga društva »Balkan«, star komaj 24 let. V itaiiianskem vjetm&vu se napaja Ignacij Mištgoj iz goriškega gla-varstva, in sicer v Asinari. Misigoj je bU vjet v Srb!jL Služil je pri 27. domobranskem pešpolku. V ruskim vjstirištvu se nahajajo poleg seznama izgrub št. 438: Albin maver, črnovoj. dfdelek, iz goriške okolice, v Paviovskijcvem Posadu, tam ie tuđi Jakob Alavrič s Toimin-skega, ki je služil pri istem đelav-sketn oddeiku. Josip Možina 28. domobran skega pcspolka, iz geriškega glavursiva ie v Voronežu; Avgust Pavlin, 29. črnovej. bat. 39, iz Gori-škega, je v Samarkandu; Anton Pe-•ic v Volsku, oba 27. domebranskega pešpolka. Josip Podbršček, 47. pol-fca, je v Bosučaru, Alofzij Rijavec Istega polka v Kustanam. Vrč Ivan 11. domobranskoga pcšpolka v Oren-burgu. Besane! s Pr'morskega. V No-vein mestu in bližnji okolici je pre-napolnjsno z hegimci. Tuđi na;rnani-šega in najpriprestejšega stanovanja tuđi za dra#i denar ni mogoče vec dobiti. Da se besunci sitnostim in znatnim stroškem izogneio, priporc-ča se, da begunci v priha&n;e ne prl-haiajo v Novo inesto. Istim se nasve-tuje, da se pođa;o ali na Krko, ali v Zagrcdec, ali v Žuzeniberk. ali na Dvor, — za vse te kraje služi želez-niška postaja Zatična, — ali v Do-bmiče, — ždezniška postaja Velika Loka, da postnja tuđi iahko za 2u-žemberk in Dvor, — ali v Sernič, ali v Crnome!], ali v Gradac, ali v Me-tliko, — vsi ti kraii imalo železniske postaje. — Ti kraji do sedaj se nišo prenapolnjeni z beg^inci. — Toliko v vednost! Posredovalnica za goriske begunce v Novem mestu, dre 7. oktobra 19^6. Jos. Kovač, predsed-nika nainestnik. V Trstu ^,e prlcnanikovak) krom-pirja. To priliko so izkoristili razni preknpcevalci živil ter so zahtevali za kilo krompirja do 60 vinarjev. Se-dai ie zagotovlieno mestu, kakor se čuje, 2400 želczniških vozov, 80 yh je že na potu. Ta krompir se bo pro-da*a! po 20 vlnarjev kilo. Tuđi večjo pošiliatev kave dobi Trst v kratkem. Neresnlčita vest glede Družbl-ttili šo! v Istri. Iz hrvatskih listov se je raznesla vest. da je istrska de-želna upravna koitMsija prevzela v svejo upravo Družbini soli na Cresu in Maiem Lošinju. Ta vest ne odgo varja pravemu stanju stvari. Res je. da je istrska deželna upravna komisija sklenila otvoriti 40 novih hrvatskih sol v raznih krajih_Istre in tuđi na Cresu in Malem Lošinfu, ali za sedaj ie ostalo samo pri sklepti, do gotovejja čina pravik) pa da je se daleč. Soli na Cresu hi Malem Lošinju ste torei še većino v Družbini upravi. Družba fiosi rse stroške za vzdrževanje. Na Maiai Lošu* v Istr! proda jaio Ječir.en po 2 K 40 v kilogram, koruzo po 76 v kgf mast po 20 K, slanina po 14 K. testenine po 6 K, govedina po 9 K 80 v, krompir po #8 v, moke ni; pravijo, da kruha nišo bila ugodna. Pomaajkan)e modre > galice ia žvepk ie imičilo skoro polovico letine v vstm okralu. Vtno ic rekvirirano aa vojaitvo. Naroćbe anKriikik trt za primorske vinogradnlke. Iz državne trtne zaJoge na Primorskem se na spotnlad IDI7. proti pjačftn oddajo ameriike trte. Naročiti je trte najkasneje do 30. novembra t. 1. potom občino, pri kateci se nahaiafo v to svrho potrebne t*kov«c. Trte se oddajo samo primorskim vinograclnikorn, trgovci s trtarm so od dobave izključenl. Prošnje ki brezplačno prepustitev ameriskih koretijakov je vk>žiti nar ravnoiit pri namestništvu. Drva franeoske tvrdke aa Reld prodana na \a\iH dražbi. Na Delti se je vršila dražba drv iraneoske tvrd-ke »Societe de bois de Hongrois et Slavonic«. Vrednost drv je bila ce-njena na 155.500 K, prodana so tvrd-ki DraR. Pavlovi, za 205.500 K. Na dražbi je bilo navzocih okoli 20 po-nudnikov. Francosko tvrcko je za-stopal dr. A. Vio, mestni župan. Da so se prodala drva po relativno visoki ceni. je vzrok pomanjkanje drv in veliko rovpraševanje po ni'h. Darovi za gorske be^unce. Pobili smo nov izkaz darov ?a jonske bc^Hnce» ki izkazuje nekatere že objavljene darove in prua, c'a se na vseh straneh med Slovenci dobijo dobre duše, ki darujejo rnatne svote za. trr*^e nesr©cne ecoriške besunce. Izkaz obsc^a darov v cenarju okoli 2700 tn darovane je tuđi več ohleke. Srčna hvala vsem darovalcem! Naj se j'h oglasi še mnogo v prld nesreč-nim goriškim bratom! Darove ^pre-jema Posredovalnica za goričke be-^iince v Ljubljani. Rnzgtes ^odškesa dež?ln-22a odbora. Pri 13. srečkanju ohve-znic de-žefne^a posolila iz leta 190?. v zne-5kn 1,OOf>.nno K. ki se je vršilo 2. ok-v hra 1016. so izžrebane te-ie obveznice: Št. 193 za 2000 K. ^t. 2S6 za 200 K. št. 155 za 1000 K. otom, da se ob\ eznica št. 1S1 za 200 K. ki se je *zžreba:a dne 2. oktobra 1911 in plačljiva dne 1. januarja 1912, se ni predložila za iz-plačik>. Dnevne vesti- — Odlikovanje. Nj. Veličanstvo cesar ie podelil dne 22. oktobra 1914 pri zavzetju sovražne visine na čelu svojega polka padlemu c. in kr. pol-kovniku Alojziju V e 1 k a v r h u že novembra 1914 vi teški križec Le-opoldoveisra rede z vojno dekoracijo, in z Najvišjo odločitviio z dne 9. aprila 1916 še dedno avstriisko plemstvo s predikatom von Tyszkowice, kraja kjer je padel junaške smrti. — OdHkovan?q. Ce^arievo po-!ivalno priznanje Je bilo izrečeno pol-kovnlku 17. pešpolka Kugonu piem. Ventourju, poročnikoma Matiji Grabmajerju in Adolfu Lack-n e r j u ter kuratu dr. Francu Kulo v c u. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: štabni stražmojster 5. dra-^onskej?a polka Jakob Senčar in narednik pri evidenčnem skladisču v Gradcu Ivan K a v č i 5. — Padef Se dne 30. septembra t. 1. Franc Š e t i n c, enoletni prosto-vcljec, narednik 6. st-nije, 87. pešpolka, sin nadučitelia Franca Setinca na Prevorju. Bodi mu časten spomin I — Umri Je po daljsi bolezni v bolnici na Poljskem peospod Ivan V e r b i č, član ugledrih nr.roJnih rodbln. sedaj narednik. Blag mu spomin! — Nadporočflik dr. To^e Gosak je prišel po silno težkih bojih v itaJi-ian^ko vjetništvo 16. septembra. Cglasil se ie svojf gospe soprogi dne 17. septembra iz Palmanove. — V ruskem vjetnistvu se naha-ja narednik Marko Banda, ki je dolffo časa služboval kot trgovski sotrudnik pri tvrdki F. Stupica v Ljubljani. Vjet je bil dne 7. julija t. 1. — Ađamrč Emil, slovenski glas-benik, se je oglasil iz ruskega vjetni-šfa v Taškentu (I. polk, II. bat.) Odposlal je dve karti z isto vsebino goix>dii okrajnemu sodniku De\ii, ki sta potovali 3 mesece in 9 dni. Ptše. da je prejel njegovo karto z dne 10. septembra 1915 dne 27. junija in se mu tisočknrt zahvaljuje. »Ne veš, kako se čuti človek z*pa55»nega« — piše — »ako «• dobi \z domovine ni-kakega poročila. Potrebujem denar-ja, zeio, z^o, zck>. Lopo Te prosim. pošlji mi tobak i« cigarete« Denar. pis-ma — lobak se ml naj poiliejo pod nasTrvvom: Fr. Tuma. Petroffrai Petr. Star. Polozova 28 Ko. 54. Kal grimio (k. CtaMr Krak tafrU*** kaj Svab? Od Tebe «fin«n *mm preM mio edioo karto. Mop kifli gotovo ne boš prejel, ker ta kar vi-nejo. Tisoć poidravav TeH, prijateljem in znancem. — Novi vpokllori tenaM za omovoMke. Uradno se razflala, da moraio črnovotniki lttnikov 187U 1S70,- 1869.. 1868., 1867. ta 1806. od-riniti pod orožjo dne 3. novembra, črnovojniki letnikov 1892., 1891., 1890., 1884., 1883., 1882., 1881. in J8S0. pa 16. novembra. Po«a-mezni obvezanci letnikov 1892. do I89O. in 1884. do 1S8O. bodo poklica-ni s posebnimi pozivnicami ž« prej. — Kon&kripciia letiilka 1899. »Primorske Novine« poročajo, da se bo v novembru in decembru izvršila konskripeija letnika 1S99., ki bo v slučaju potrebe poklican prihodnje leto pod orožje. — Pred časni zrefostoi izpitL Glede letosniih predčasnih zrelostnih izpitov je odredilo vojno ministrstvo sporazumno z naučnim ministrstvom sledeče: Srednješolskiin dijakom. ro-jenim do \šteteg:a leta 189S., ki se nahajajo v vojaški službi pri nado-rnestnih krdelih, oziroma v zaledju, ie na prošnjo dovoliti štiritedenski dopust, da morejo obi skovati v tem času zadnji razred dotičnega sred-nie?.o!ske^a učne^a zuvoda in na istem napraviti zrelostni rzpit. Na to-zndevne prošnje diiakov-vojakov. ki ^e nah?iajo na fronti, se ne bo ozira-!o. Prošnje za štiritedenski dopust se morn?o vložit! pri poveljst\ru dotič-nepra n^^nme€tne2:n krdeTa v zaledju, nri katerem opravlja prošntik voja-sko služ^->. — DnevI darovania v LiobljanL V dnevih darovr.r.J.i v l.tublj^ni se je nabralo na ja\Tii prodaji po mestu v sobotr* m nede^jo ter ob prodbi v 7.VC7/.V. 4. t. m. skupno okoli 10.000 K, kpr priča o vel'ki nožrtvovalnosti iiubliansVetra prehivalstva. piiaki prve drža\Tie primnazije so nabrali v gotovini nad 35C0 kron. — V Korist c3nii darovanja so na- niesto vencev i\a krsto pokoinega gospoda Leopolda harona Lichten-ber?:a darova^ grof in grofica Attems 30 kron in prozdni in domenski ravnatelj Kenrik pl. Scho11mayer - Lich-tenber? 20 kron. — Za natnene dnij darovanja je 'zročila gospa soprocra veletržea Josipa Zidana jrospe grofici Mariji Attems H^soto 400 kron, ter 30 kron iz hranilnih pošle njetiih treh otrok. — Za na^e čete. Gospodu dežel-• •efiiu pp_dsedn;ku grofu Attemsu je zročil dobrotnik, ki uoče biti imenovan, 500 kron v korist darovnih dni m 500 kron za nn$e čete na soški fronti. Zaćnje navedena vsota se bo nporabiia za boz'čna darila. — Rdeči kri?. Gospod Ivan Ro-^er, ravnatelj sDlošne zavarovalnice »A^sicurazion! Generali^ v Ljubljani ie darova! Rdecemu križu znesek 20 kron namesto venca urnrli g. Mariji Droferiisr- — Đarilo. Družina Verderber-Pollack je mesto venca na krsto umrle teosoe Drofenig darovala 20 K za namene dnevov darovanta. — Na Uitrlšnli koncert »Glasbene Matice« opozarir.mo s srčno željo, da bi ga naše ohčinstvo mnogobrojno posctilo in če možno, napolnilo uni-onsko dvorano, saj se vrsi koncert v blag! n^men, Dodpirati naše ljubljene, prezaslužne bolne in invali-dne vojake ter vdove in sirote na^ih pad-lih junakov. Pole^? čuta dobrodelno-sti bo v>ak obiskovalec imel tuđi velik oseben urnetniški uftitek, nasla-iati se na naičisteisi glasbi. ki ga dvigne za nekaj časa v višje sfere estetične lepote in miline. Mojstra Tkalčić in Gruss bosta zadovo-■iila in navdušila vse občinstvo. Spo-red obsepa vcT«zantmive skladbe, ki sto^e na višku sedanje vijolončelske in klavirske literature. Saint-Sacns je zložil dva koncerta za čelo. Oba spa-data med najbotise skladbe te vrste, ustrezata najvišiim zabtevam izobra-ženega cclasbenec:a občlnstva. Koncert v A-molu razvname in navduši po?lu§alca že z ognjevitim živim za-četnim stavkom, kojemu po invenciji, lepoti glasbenega zvoka in po-polnosti oblike v čehki literaturi ni para. Sledeči allesjretto je orisinalen v svojem plesnem ritmu, napravlja vti5?k kakor bi plesali sami razposa-jeni srozdni skrati. Čajkovskega skladba na rokekosti tema se naslanja po obliki na klasike, posebno na Scbumana m Choriing. tada vsehina je povsem izvirna. samostojna, skladba velike vrednosti m originalna. Izvrše van je te skladbe je tako težko, da je mulo umetnikov, ki bi jo mogli podati dovršeno. H. Oruss spada med redke pianiste, Id se je priljubn Ijubljansketmi občin^vu že v prv«m nastoou izvanredno. IgraJ bo z najtinei5irn okusom odbrano Chopinovo saniavo nokturno in njegov blaarozvočni valček (As-dur) ter Usztove »ljubavne sanje* in efektno rapsodijo. T k a 1 ć e v »flajd u kolo« IJljJB^jjihUp Umc kerataki tmo4m ClMbe. Ootovo oikoor » bo žal, W po$oti ta koncert. — PoMecnttia rređao. K pod-lettenu ki v stdanJHi teftit testti ne pozaJbtMo svoflh nasUvliencev, spa^ da tndl torama barv A. Zankl sinovi, podružnica v LjubijaaL Dne 30. septembra dobili so vsi nastavljane* z deUvstvora vrad v Um tata že ponovno dvojno itmečno doktado. — C. kr. potredoTafailea za delo ▼oinln Invalidom. Dežekd orad LjiihUani Na bosansko-herceffov-tldh deželnih Železnicah Ie popolniti već službenih mest za poduradnike in sluge v telegrafski, prometni, skla-di«čni in pisanriški službi. Pravico do teh služb imajo v pfvi vrsti invalidi podčastniki, ki so odpuščeni od vojaike službe in so telesno zinožni za železniško službo. — Nastavljeni invahdi dobe najprvo dnevno mezdo, pozneje pa se stalno nastavijo, ako so preizkuševalno dobo ugodno pre-staH. Prošnje je poslati potom »Er-tanzungsbezirksk.«, ki leži najbliŽ-je bivališču prosilčevemu, na ravnateljstvo bosansko-bercegovskih de-želnib železnic v Sarajevu. Prošnji je priložiti personalne dokumente in zdravniško rzpričevalo o sposobnosti za železniško shjžbo. C. kr. posredo-vralnica se nabaja v ravnateMski pi-sarni c. kr. državne obrtne sole, Gck rupova ulica 10./I., vrata 33. Uradne ure od 9. do 12. in od 3. do 5. — Iz seje magistratnega gremija dne 6. oktobra 1916. Mariji Žive:, zakupnici gostilničarske koncesije Ivane Tomihove, se dovoli prenesti koncesijo iz hiše št. 4 na Tržaški cesti v hišo št. 7 na Rimski cesti. — Gostil-ničarske koncesije se podeli Jerneju Černetu, ki je po umrli Ani Štruklje-vi podedoval hišo št. 155 v Dalmati-novi ulici (hotel Strukelj>; Karlu Tausesu. lastniku hiše št. 9 na Sv. Petra cesti št. 9 (hotel Lloyd) in zakupniku gostilničarske koncesije Karla Počivalnika, ki se njemu v prilog odpoveduje svoji koncesiji, in »Jadranski banki«, ki je kupila od Antona in Milana Deghenghija hišo št. 7 v Selenburgovi ulici (hotel pri Maliču) in v koje korist odlaga Anton Deghenghi svojo koncesijo. — Od kl oni se prošnja Ivana Zakotnika, s katerim ima mestna občina pogodbo glede dobavljanja stavbnega lesa, naj se mu dovoli k prvotno pogoje-nim cenam, h katerim se mu je bik) dovolilo že pri stavbnem lesu po 10% in pri deskah ter drugem žaganem 'esu po 20% poviška, zopetni povi-šek. — Stavbno dovoljenje se podeli barvanu in posestniku Adolfu Raichu za postavljenje novega provizorne-ga kotla v sedanU kotlarni in sicer Ie za dobo 4 let, za dvignjenje dimnika na visino 20 m in za napravo novih uvoznih vrat s Poljanskega nasipa; Franu Komanu, posestniku na Mirju št. 6, za napravo odprte lope. Mariji Rozmanovi, posestnici Pred konjuš-nico št. 1, za prezidavo notranjosti hiše, in Franu Ravnikarju, mestnemu tesarskemu mojstvu v Linhartovi ulici Št. 25. za prizidek k šupi, ki jo uporablja provizorno za delavnico. — Uporabno do\roljenje se podeh* Maksu Zalokerju za novo betonsko streho in druge naprave pri stran-skem poslopju njegove hiše št. 28 na Krakovskem nasipu. — Trgovcu in posestniku Viktorju Robrmannu se podaljša dosedanja najemna doba 10 let za pobiranje divjega koštanja po vseh javnih rnestnih nasadih za na-daljniih 5 let proti plačilu letne na-jemšcine 150 K. — Polovice dvekronskih ban-kovcev sprejemajo* oziroma zame-njujejo tuđi poštni uradi. — Umri }e v soboto v Ljubljani zdravnik iz Št. Vida na Dolenjskem dr. Rudolf R e p i č, narodno zaveden mož, dobrotnik Ciril-Metodove družbe, vzoren in požrtvovalen zdravnik. ki je bil splošno priljubljen in spoštovan. Zadela ga je kap. Pogreb se vrsi v torek ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na poko-pališče pri Sv. Križu. — Poročll se Ie v Kranju mor-nariški podčastnik g. Albin Kokalj z g:dčno. Marijo Oogalo. Obilo sreče! — Na Brezlah se Je poročll 8. t. m. posestnik in dimnikarski moi-ster Mirko S t r i c e I j iz LJubDan« z gdčno. Marico Presfnger x Vranskega. — Zssrrupll se ie v hotelu Union polkovni zdravnik dr. Rejmo«. Pre-peljali so ga v opasnem stanju v bol-nišnico. Zdi se, da gre za nesrečni slučaj in da Ie dr. Relmon zaužil preveliko množino uspavalnega sredstva. — Čevliarska zadruga t Lhib-ljani naztMuiia slavnmin občlnstvu, đi ni noben Cevljarski mojiter odgo-voren zaradi trpežnostl ali močnosti podplatov. ker iih v sedanjem iaiu še za visoke cene ni mogoče dobiti. Skupa] zlimani podplatl se drnne* prodajajo po 26-^30 K kHogrank ls tega Je razvidno« da so te cene pri I takem blagu pretirane. Prepričani i to tevHarati moifrU da ti faula aiž|i »radnikU ttčitelji kakor iwM ■službeoci in delavci sa svoje dm£~ ne nebodo mogli preskrbed obavaj pri taicih conah. Storila Je zivlruga že več korakov glede usnja ali do sedaj brez uspeha. Edino se zahvaljuje tr-govski in obrtniški zbornici za naklonjeno usnie, katero Je bilo naklonjeno čevljarskim mojstrom v Ljubljani. Obraća se zadruga s prošnjo na merodajne kroge, da bi se tuđi v tem slučaju kaj preskrbelo za čev-Uarski obrt in za občinstvo, ter na kakšen način ođpravilo to izkorišče-vanje. katerega ne morejo ne čev-ljarski mojster prenašati. kakor tuđi naročniki ne, ker tuđi cene od dneva pe Pcrmchetti, ki je deloval ie pred kratkim kot svetovaJec ar-rnadne^a vodstva in voiaški pisatelj. je umri. Perruchettf je ustanovil zbore alpfnov. 5ana?!n#: list obseaa 6 str^nf. Izdaiatdl] \n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastntna In tt^k »Narodne tlskarne« IC Kupim rabljen kotal brzoparilnik. na mi umna, mig. citeljiea , daje privatne ure ▼ preeknetih za Ijud-| ske in meSčanske Sole. 3259 ' Pismene ponudhe na uorav. »Slov. : Naroda« pod „Ponk 3259". molzna l^roua in trije konji ■ po 3 m 9 !<"t rrr 18 mr-"cev iru^eči 1 šrmeljnp Ljubljana, Poganska I c-sta štev. 55. 32St z poštnimi kartami dobe zastonj cenik o krasnih no*o>tih po brezkonkuren^nih cenah. 3161 Zsšoga rszglfdnic M!ros!w Eis*n-menger, Dunaj XV, Lbhrgasse 4. n Jfaprodaj \t v trbovljali .*: S ^vinjalcfim. vrtom, v bliž-ni rudnika, pripravna za zafebn'ka ali tbrtirka. Naslov pove uprav »Siov. Nareda«. 3251 ——. Izvažbano ——— (stenocirafmjo) Sf»rd]ifie 3252 dr. R. Pipuž, odmetnik v Mariboru. Za mnoge dokaze sočutja povodom težke bolezni in smrti njenega nepozabnega soproga i II !• I f t kakor za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu se najprisrčneje in iskreno zahvaljuje Marija Hippolyta baronica Liechtenberg- V Ljubljani, dne 8. oktobra 1916, Vie se smele v „KllfO imnr y ielneni gledaliKa pri prvovrstni burfcJ Potepuhi! Samo ftioneiv ponedeljek ob pol 6n3.m pol 1 zveftr. Jutri v torek do (etrtka: Br«s d«tokttY»v Steart W«kta v Uni Klic na pomoč. Potrt! neoteJene žalosti naznanja^o vsem sorodnfkom, prijateljem in znancem pretresijivo vest, da je naš naavseljubljenij blagi in dobri sin, brat in svak, gospod ing. Viktor Starovašnik l kr. gozdni komisar v Šibeniku in kadetni asoirant v 26. letu svoje starosti v strašnih bojih pri goriškem mostiš u dne 7. avgusta padcl za domovino. KONJICE, đne 30. septembra 1916. ftndtlf in Antonlfa Starovai&ik, Btarši. Baalea Firkmaiar Pavel Staro*.«šni* sestra. Trle Ftrkmaler brat. svak. Ana đr. RepiSeva naznanja v imenn svojih hčera Jeley Mile in Zdenke ter ostalih sorodnikov prežalostno vest, cia je njen srčno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod okrožni in žeiezniški zdravnik v St Vidu pri Zattčni dne 7. oktobra 1.1. ob 10. uri zvečer po kratki mučni bolezni mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 10. oktobra 1916 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, 9. oktobra 1916. Posetaa Bamanlla se ne beie izdala. 2a!ostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena sopioga, oziroma mati, stara mati in taSča, gospa fati Riedi roj. Mk Irgovka In gestUsičarka danes v nedeljo, dne 8. oktobra ob Četrt na 4 zjutraj, po težki in muCirf boteani, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 62 letu starosti, mirno v Gospod« zaspala. Pogreb nepozabne rajnke se bo vrSil v torek, đne 10. t. m. ob 11. uri dopoldne iz niše žalosti na tukajšnje pokopal&če. Sv. maše zadušnice se bodo služile v tukajšnji župni cerkvi Blago pokojnko priporočamo v blag spomin in molitev. TR2IČ, dne 8. oktobra 1916. Barel Bneeh, sorrog, Miči I*w!*fcl, rani Vari, Kika Medica, Aaa Doferln, hćere, Leo L»wlcklf c. kr. adjunkt deželne vlade, Ivan Vari, revident c. kr. drž. "eleznce, Ivan Međica, nadknjigovodja, Aadrei »•krta, zet je, Bari, Frasat, Trici Leirlckl, Nadlaa, Mlraa, Ivko Vari, Vaaaa, IMIfa Mađloa, BlMa, tla, »tefi Soarta. vrraki in vnukinje. (lastnica Jadviga Saro) LJaMJaaa, SeJaaaara^a allea štev. 5. Posteljno životno namizno PERILO Oene imerne. Solidno dalo. 5ptciolni oddcltK za neu«5trn« opreme, perilo za gc5pcde pe meri. 1703 Stran 6. »SLOVENSKI NAROD*, dne 9. oktobra 1916, 231. &t*v. Hhsolventinja trgovske^a tečaja lite priaiorao službe v kaki piaftrnl. 3233 Pismene ponudbe na uprav »Slov. Naroda« pod ,Abet>lventinla 3Ž331. ==— Iruriena =— m©di5tinja se sprejme v stalno sluftbo proti tobri ploči. 3229 Ponudbe pod „dobra plača' 3229" na upravn. »S!ov. Naroda«. &riporo£a najnovjšm Zimske klobuke, Velour, plij> m baršun, oblice. Veliko nbera Šporimh čepić ja dame m đekiice. SKOT* Solidno blago* ćPnsnano niske cene. *Pooraviia toqj2Q m ceno* *^3C MT* perini klobukt većino v zalog i- Zunania naročita na tybtro 3 obratno posto liSem slalbo : natakarice : v boljšo restavracijo ali ka varao. Naslov se izve ▼ upravn. »Slov. Naroda«. 3240 SpreHne te *™ prodololko ▼ boljšo zlatarsko trgovino. Predstaviti se ie od 12. do 14. oktobra pri FR lUDEN, Lf ubijana, Sođaa ulica 6, U. nadstr. fl 1 1 i 1 w# = priporoča = li? Hftmt .naredna kniiuma Mirko Stncelj 8 Marica Stricelj rQJt Presinger poročena. fieve 8 oktobra fSW Ljubljana 3257 y UžiMsls© klobnke i v največji izberi priporoča i MINKA H0RVHT, modistka LJUBU ANA, Stari trg štev. 21. Popravila najceneje- 2954 Popravila najcenej«. Za jesensko sezono priporoča rvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št 9 svojo bogato zalogo izDotovlienih iblek za gospode in dečke ter mične novosti 309 v 'Konfekciji ia dame in tte. Ceniki zastonj in franko Popolne opreme 274 otroškega perlla m zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perllom C J. Hamann LJUBLJANA, Mašini ti-« *tev. 8. Ustanovljeno 1OOO. PerMo lastnaga iadafca. ~^B Katora gospodična U da|ala pouk ia L razred točku v staroitt • lot Ponudbe z nnvedbo zahtevka pod tvLi«bliaaa 3235H na upravništvo »Slov. Naroda«. 3235 Suhe gobe čino in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kokortudi vse vrs*e deže'nih pridelkov knp«l« 8EVER 4b UH-BA1IIC, L ubijana. Walio*a ulica ftt 12. 3 98 Pristen dober ili se dobi pri 11 L SEBEH1K0 q Spol 5IŽRI. sagrade »nema, ki bi moge! dati kake podatke o na?dbi utoplfenke, ki le Izginila 24. septembra pri papimlci v Ocv. Marije v ?oliu pod VOdo« Dotična ie 45 let stara, sivo meliranih las, krilo crno, bluza rdeča, rjavo pisana iopica. 3221 Adolf Kluger, ! __ : I Pri niai mleki! ; M (lj nam li j ', je najbolj zđraTa fn tuđi najcenejša ot hrana za dojeneke. S Slađbunn ne x lahkoto od pomore po manjkatiju mlcka in »lad^orja, pri njrjjovi uporab ce namreč prihranila dve tretiini mlelta in ena tretjina »l.Tdkorin — Od mnogih pr inanj m »amo : ena o»p- Ime yl. Trnk6o«y, teKarnarfeve fflOjl« V Gradcu: Ljubi svak ! Hočem Ti »p.> ročiti, da daicn^o Eliinemu malenu Sladln itladn; čaj > in da se izborno i-Mvija, vsieg ćesar ne SlaH'n lahko najtopieje priporofa D«>bi se nri lekarnarju TmStOO&]']i' V LJvb- l\n& cr*T«n rotoTfa. Cl^vne iaiog<-- Na Dantiu t lekarMb Tmkociv: Schdntnunneritrmsse 10«, Josrf- $a«terstrasse 25, Rađet'kvr!=ti 4; v Orađcn: Sack- j strasse 4. -l^' i Kdor hoče svojim sorodnikom na bojnem polju s posebno praktičnim Ijubezenskim darilom napraviti veliko veselje, ta naj naroči tnojo cene no i vojno garnituro, ki sestoji iz naslcdnjih, za vojaka nepogrešljivih potrebnih predmetov: 1 armađae lanestat aro z radijsKim Kazalom, ki se sveti ponoći, dobro idoča an-kerica s 3 letno garancijo, 1 TOlaJk« tepa* svetllke z baterijo, električna luč v žepu, 1 brlvakeaja aparata* v elegantni izvedbi, s katerim se hitro in dobro obrijc, 1 votm^m tops««s kr—li«, ki da tako] ogenj pri vetru in dežju, brez uporabe bencina, ; i patestlraaeoa petall«#f« pataaa, piše vijoletno, brez tinte, brez svinčnika, z samim povUženjem v vodi i 1 vafaakef« impmt* nol% solinsko jeklo, ! z 2 rezaloma in čepovlakom, 1 vefaAke iimilfi s 3 predald in dobrim zapahom. Ti predmeti, posamezno kupljeni, bi stali 35 K, k radi obila« zaloge dobavljam koaplctno gafrtluio, vk gori onenjene pcedniete, a •amo 20 K po povzttju (vojne pošte s predpUčilom. lakob K8nig9 Dunaj, HI.I222 ipre]me tako) proti zelo egodoi plač! (akordao dolo) xa lx* dolovaolo vcriaikUi čevljev zadruga 3210 Združeni čevljarji v Trsta ia okolici sedaj v Celja ScUlIerJova cesta 3 (poslopje slovenske tiskarne). Krog pol milijoita na roke delanih IV* proda ~9f Opekarna Seeisach pri Seljaku* Vpraša se pri Gčsskl plvovarni delo. drniba v OSssn pri Leobnn. 32&1 Jubilej ne ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjske razpisuje za !. 1916: a.) osemnajst cesarja Fra na Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K> za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske ; b.) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c.) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemegle vdove kranjskih obrtnikov ter d.) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje nai se pošljejo trgovski in ohrtniški zbornici v Ljubliaoi do 10 novembra 1916. Priloži iaj >e jim od občinskega in tnpnilakega orada potrjeno dokazilo, da jje prosllec obrt ali trgovino aamoatol« nO iivrševal| Ga sedai zaradi onemoglosti ne more več delati in da je uboc, oz roma, da je prositeliica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. NA PRODAJ sta pod ugodnerni pogoji v sredini mesta v Krškem U i u lllill L yUil|lllll« |luđlU|ljullle V hišah se nabajajo gostilna9 kavarna in zaloga piva ter zasebna stanovanja. — Gostilniški prostori so zelo pripravno razdeljeni ; poleg hiše se nahaja velik zaraščen senčnat vrt, zidano kegljiŠče. V ejospodarskem poslopju se nahajajo hlevi za dcmaČo in tujo živino, velika ledenica, skladišče in tri sobe za posle. — Radi njih razsežnosti in po legi pa sta hiši tuđi pripravni za izvrševanje meaari]e. pekari je ali kateroai* bodi trgovine. 3224 Ker lastnik radi bolezni posestva ne more nadzorovati, proda isto po zmerai ceni 1 Kupcem daie pojasnila lastnik Valentin ScagnOttlf Llnbljana, Šelenbnrgova ulica št 6. 500 razgledi: le K 28- 2OO umetniških 1OO ljubavnih 1OO ovetli6nih 100 vojatkih 2979 razpošilja trgovcem tat prekapcem Specijalna trgovina raacglednic Marija Ticar, Ljubljana.