ajte v )ljšem
;nskem
)PISU
ic.
o TsakoTTsiiii.« iskoTlne
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZAi SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER *
Commercial Printing of All Kinds
XV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 8, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 134
JOSEPH BOLDIN
Kakor smo včeraj poročali, je po večletnem rahlem zdravju preminil v Huron Rd. bolnišnici poznani Joseph Boldin, star 70 let, stanujoč na 15814 Trafalgar Ave. Bil je vdovec. Doma je bil iz vasi Krka na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 53 let in je bi član društva Dvor Baraga katoliških borštnarjev, društva Blej sko jezero, št. 27 SDZ in podružnice št. 3 SMZ, ter delničar Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Delal je 24 let pri Morrison Products Co., zadnja tri leta pa je bil na penziji.
Tukaj zapušča štiri otroke Antona, Mrs. Mary Debro, Mrs Ann Muhič in Rudy a, osem vnukov, dva pravnuka in več sorodnikov. Žena Mary je umrla pred tremi leti. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri ter nato v družinsko grobnico na
pokopališče Calvary.
*
TEREZIJA URBANČIC
Nagloma je preminila na svojemu domu, zadeta od srčne kapi, Terezija (Rose) Urbančič, rojena Šinkovec, stara 65 let. Stanovala je na 15016 Cardinal Ave. Doma je bila iz vasi Veniče, fara Leskovec na Dolenjskem. V Ameriki se je nahajala 39 let in je bila članica društva Sloboda, št. 235 HBZ, podružnice št. 10 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete.
Tukaj zapušča soproga Johna St., doma iz Tolmina, sina Johna ml., dva vnuka in Več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30 uri ter nato na
pokopališče Calvary.
*
Pogreb
Pogreb pokojnega Mihaela Jerše se vrši jutri zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na pokopališče Calvary.
Poročni obredi
V sredo zjutraj ob 9. uri se vrši v cerkvi sv. Vida poročna maša za Mr. in Mrs. Joseph Hočevar (bivša Miss Mary Prince), 6602 Bliss Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k obredom. V nedeljo se novoporočeni par poda na potoyanje in se za nekaj dni ustavi v Christiana Lodge, Edwardsburg, Mich., nato pa pri bratu ženina, Mr. Jim Hočevar v Battle Creek, Mich. Želimo jima mnogo zabave!
Mlad. pev. zbor SDD
Nocoj ob 7.30 uri se vrši seja staršev Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prosi se vse starše in one, ki se zanimajo za zbor, da gotovo pridejo, ker je več važnih stvari za ukreniti.
Ne bo seje
Mrs. Josephine Praust, tajnica podružnice št. 18 SŽZ, ki se nahaja na potovanju, poroča, da se seja podružnice ne bo vršila ta mesec, pač pa prihodnji mesec. članice so prošene, da tozadevno upoštevajo.
TUDI V FRANCIJI NI SREČE ZA GENERALE
PARIZ, 7. julija—35 poslancev francoske narodne skupščine in 20 članov francoskega senata, ki se formalno imenuje "Svet republike," je odpovedalo pokorščino generalu De Gaullu in se izjavilo za to, da se osnuje nova politična stranka.
Francoski general De Gaulle,
ki je vodil v zadnji svetovni vojni vojaško politično uporniško gibanje zoper nemške naciste v Franciji, je v mirni dobi po vojni ustanovil politično gibanje, ki se je dalo prestaviti v "Francozi,
stopimo skupaj!"
Toda general De Gaulle ni zna razviti sodobnega politično socialnega programa, marveč je smatral francoski nacionalizem,
podprt s francosko armado, za višek vse državniške modrosti
V vladi, kateri sedaj načeljuje Pinay, je del De Gaullove parlamentarne skupine podpiral vlado,
čeprav je politična skupina De Gaulla v formalni opoziciji proti vladi.
De Gaulle je razpolagal v na rodni skupščini s 115 sedeži in je bil najmočnejša skupina v francoskem narodnem predstavništvu. Za njim so sledili francoski socialisti, ki imajo 106 sedežev, tem pa sledijo komunisti s 100 poslanci in za njimi katoliška politična stranka "francosko republikansko gibanje," ki razpolaga s 86 glasovi.
Sklep upornikov je v zvezi z zadržanjem nekaterih poslancev de Gaullistov, ki podpirajo vlado Pinaya. Pinay, katerega zunanji minister je znani Schuman, autor evropskega načrta za skupno upravo zapadno evropskega premoga in jekla, glasnik nemško francoskega zbližanja, gladi pota, da francoski parlament sprejme nedavno podpisano posebno mirovno pogodbo za Za-)adno Nemčijo. General De Gaulle se je tej pogodbi uprl, je napadel tako vlado, kakor tudi Amerikance in Angleže, ki da hočejo imeti Francijo le kot slepo orožje uboganja ia je brenkal na strune francoskega šovinizma.
Politiki zunanjega sveta vidijo v De Gaullu slej ko prej generala, ki zapoveduje. Tudi dosedanji člani, vsaj 55 od njih, so do sedaj poslušali navodila vodstva stranke, pa jim je bilo diktiran je iz glavnega stana odveč in so se uprli ter izjavili za ustanovitev nove sodobne nacionalne francoske stranke.
Ne bodimo lahkoverni
NEW YORK, 7/ julija—Ameriški admiral Alan G. Kirk, ki je bil nedavno tega ameriški poslanik v Moskvi, je svaril Ameriko in svet pred tem, da bi bilo mogoče računat - notranjimi spremembami v k, ' "ki zvezi. Te spremembe bi bile možne le, ako bi se popolnoma spremenile razmere v Kremlinu, kar pa je zopet možno le, če se vržejo sedanji diktatorji. Kirk je govoril na kongresu Ukrajincev, katerim je zatrdil, da Amerika računa na Ukrajince, ki naj pomagajo kon čno prevrniti sovjetski diktatorski režim.
bilanca praznikov
Agencija UP zatrjuje, da je bilanca praznikov, računano s polnočjo od pondelj-ka na torek pokazala, da je bilo s končanjem tedna, ki . se je začel s praznikom Ameriške neodvisnosti, ubitih 589 oseb. Od teh je prišlo ob življenje 345 pri cestnih nesrečah, 170 pa jih je utonilo; sedem je bilo mrtvih vsled letalskih nesreč, dvoje je prišlo ob življenje v ognju, 65 pa ob drugih različnih nesrečah.
Ameriški varnostni svet je bil napovedal, da bo v nesrečah prišlo ob življenje preko 400 oseb in je bilo zaznamovati redko priliko, da se ta napoved v dobrem smislu te besede za enkrat ni uresničila.
Kjer se prepirata dva,
tretji naj dobiček ima?
MAŠINERIJA REPUBLIKANSKE KONVENCIJE IN NAPOVEDI
CHICAGO, 7. julija—Na republikanski konvenciji so se nekateri sprijaznili z mislijo, da bi rešili razkol v republikanski stranki na ta način, da bi imenovali na mesto Eisenhowerja oziroma Tafta za republikanskega kandidata tretjega in se v tej zvezi imenuje governor Californije Warren. V ostalem upajo tako pristaši Eisenhowerja, ka kor tudi Tafta na zmago, če ne v prvem, pa vsaj v nas lednjih glasovanjih.
Amerikanci prvi
Zaroka
Zaročila sta se Rose Mary Mršnik, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. John in Albina Mršnik, ki vodijo restavracijo in gostilno na 30200 Euclid Ave., Wickliffe, Ohio, in Sgt. 1/c Joseph John Sapuppo, gin Mr. in Mrs. Carmen DeCamillo iz 28840 Euclid Ave., Wickliffe, Ohio. Zaročenec se nahaja v armadni službi ter je nastanjen v Indian-;own Gap, Pa. Zaročenka je vnukinja našega zastopnika Mr. John Renkota. Bilo srečno!
Posojilnica St. Clair Savings & Loan napredovala za tri milijone dolarjev v enem letu
Slovenska posojilnica St. Clair Savings and Loan Association, ki je letos v svojemu 35. letu obstoja, zaznamuje v zadnjih 3^ mesecih napredek za več kot i;ri milijone v imetju. Od te vsote je bilo vloženih nanovo nad dva milijona dolarjev v hranilne vloge. To dejstvo samo na sebi potrjuje upravičenost in potrebo novega bančnega urada, ki ga je posojilnica otvorila s 1. januarjem na 813 E. 185 St.
Ta jnik-blaga jnik slovenske posojilnice, Mr. Paul J. Schnel-er, je ob prihki objave finančnega poročila z 30. junijem, opozoril na porast v vseh skladih. St. Clair Savings and Loan Co. ima danes imetje, ki znaša skupno $11,230,274.52, v primeri z imetjem pred enim letom, ki je bilo $8,235,071.67. Hranilne vloge same znašajo okrog devet milijonov dolarjev v primeri z lanskim letom, ko je bilo v tem skladu okrog sedem milijonov dolarjev; posojila na vknjižbe so se zvišale za okrog dva milijona dolarjev, da danes znašajo okrog osem in pol milijona dolarjev.
Posojilnica je tudi zvišala svojo rezervo na $400,000, da kaže sklad kapitala in preostanka okrog $900,000. Poleg tega posojilnica lastuje vladnih bon-
dov za $1,150,000 in ima delnice Federal Home Loan banke za $123,900. To je bila zelo dobič-kanosna investicija v prid 6,000 vlagateljev, ki so tekom minulega leta prejeli nad $140,000 v obrestih.
Mr. Schneller je dalje dejal: "Otvoritev našega urada na E. 185 St. je bila posledica našega nenehnega prizadevanja, da postrežemo našim odjemalcem, biva jočim na severovzhodnem delu okraja Cuyahoga, kakor tudi, da smo na uslugo vsem prebivalcem tega okrožja v raznih bančnih zadevah. Z veseljem zaznamujemo, da se sedaj nad 5,000 oseb tega okrpžja poslužuje našega novega bančnega urada."
Vešče vodstvo posojilnice nalaga denar svojih vlagateljev v najbolj varne investicije, ki obenem prinašajo vlagateljem čim več obresti. Hranilne vloge so zavarovane do vsote $10,000. Poleg ugodnosti, ki jih uživajo vlagatelji, nudi St. Clair Savings and Loan posojilnica razne druge posluge v bančnem oziru. Tako se tu dobi posojila na zemljišča, posojila za gradnjo novih domov in poslopij ali za izboljšavo domov, G. I. posojila, po-slugo pri prepisu prodanega in (Dalle na 2. mtranO
na morju
NEW YORK, 7. julija—Ameriška potniška ladja "United States," ki plove na svoji prvi vožnji prek6 Atlantika, je dosegla rekord brzine na morju. Preteklo rekordno brzino z nagrado "modrega traku" je nosila britanska veleWja "Queen Mary." Ameriška ladja je preplula ocean z brzino približno 35.659 vozlov na uro, kar pomeni 40.9 milj na kopnem. Brzina britanske ladje pa je bila 31.9 vozlov na uro.
Ladja "United States" je prispela v Anglijo v treh dnevnih in desetih urah, oziroma je za isto razdeljo rabila 10 ur manf kot "Queen Mary" na ;voji rekordni vožnji pred 14 leti.
Ladja S. S. United States je prispela v francosko pristanišče Le Havre. Dobila je modri trak, ker je prevozila Atlantik v treh dneh, 10 urah in 40 minutah. S tem je pobila rekord britanske ladje Queen Mary za 10 ur in dve minuti.
Predsednik Truman je poslal poveljstvu ladje svoje čestitke.
Pristaši Tafta zatrjujejo, da bo dobil Taft nominacijo pri dru gem glasovanju. Pristaši Eisenhowerja zatrjujejo, da bo dobil Eisenhower nominacijo vsaj pri tretjem oziroma četrtem glasovanju.
General Eisenhower se je Zavzel za Jug Amerike in obljubil popolno obnovljenje ameriškega Juga, če bo dobil republikansko nominacijo in če bo naknadno izvoljen za predsednika. Republikanska stranka da se mora organizirati tudi na Jugu. Eisenhower obljublja južnjakom, da bo iztrebil iz Juga vse, kar diši po demokratih. Previdno pa se je dotaknil raznih razmer na Jugu in dejal, da mora imeti vsak državljan, vsako pleme enake pravice. V koUkor pa ustava določa kaj drugega, pa se je ne bo dotaknil.
Eisenhower se zavzema za po štenost tako v javnem življenju kakor v življenju strank,
Eisenhower in demokrati
Eisenhower ni prijazen ideji da se je sprožilo oboroženo ko rejsko vprašanje. Svoječasno je državni tajnik Dean Acheson sam najavil, da je Amerika neza interesirana na Koreji. Če se je torej začel na Koreji oborožen spopad, je bil ta spopad name ren.
Warren v ospredju?
Govemer Californije Warren se smatra, da bo kandidat v sili če ne bo prišlo do možnega kompromisa med Eisenhowerjem in Taftom. Po izjavah istega War-rena. Warren sam naj bi ne ra čunal na to možnost, ker je sam zatrdil, da je delegacija republikancev iz Californije pripravlje-
Enajsta obletnica upora Jugoslavije
zopet četvorčki
PORTLAND, Me., 7. julija— Mrs. Elizabeth Pinkham, stara 35 let, je porodila četvorčke. Ti četvorčki so v New England drugi po vrsti v 19 dneh. Mož Pinkham, star 45 let, je sprejel novico na znanje in nadaljeval s svojim delom.
Pozdravi
Pozdrave iz San Francisco, Cal., pošiljajo uredništvu Enakopravnosti in čitateljem, Steve, Leopoldina in Milan Vozel, Albert Hrast ter Big Tony in njegova žena.
Tople pozdrave iz dežele divjega pelina pošiljajo Anton Ve-har, Ann Kershisnik in Mary Kershisnik, ki pišejo, da se imajo prav židane volje.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile 29, junija v Huron Rd, bolnišnici in pustile krepkega sinčka-prvoro-jenca pri družini Mr. in Mrs. Robert Gospich iz Saranac Rd. Srečni oče vodi gasolinsko postajo J Ci B Service Station na vogalu E. 152 St. in Westropp Ave. Tako so postali "grandpa" in "grandma" Mr. in Mrs. Major iz Saranac Rd. ter Mr. in Mrs. R. Gospich iz 14819 Sylvia Ave.
BEOGRAD, 7. julija—Jugoslavija je praznovala dan 7. julija kot prvi dan, ko se je začel pred enajstimi leti upor zoper beograjsko vlado in zoper okupacijske sile v Jugoslaviji—nemške naciste in italijanske fašiste.
Predsednik vlade maršal Tito je naglasil, da imajo Avstrija, Grčija in Turčija z Jugoslavijo skupne interese. Povdaril pa je istočasno, da Jugoslavija ne bo sklenila s temi državami formalnega obrambnega pakta.
(Zadeva razmer med Jugoslavijo in Grčijo je znana, predvsem potem, ko je v Grčiji propadla državljanska vojna. Poročali smo že, da se je nahajal v Beogradu na uradnem obisku avstrijski zunanji minister Gruber, ki se je mudil v Jugoslaviji več dni, da se z jugoslovansko vlado sporazume o vseh visečih vprašanjih med Jugoslavijo in Avstrijo, to je s tistimi zonami Avstrije, ki so pod zapadno zavezniško okupacijo. Ker ne more priti do splošne mirovne pogodbe z Avstrijo radi splošnega negativnega ruskega stališča, je Av-
strija odločena, da sklene, kakor pravi diplomatski izraz "modus vivendi," to je način, da se i danih razmerih da shajati, v ko likor je pač možno glede Avstrije in tistih delov, ki nis® pod rusko okupacijo. Gruber se je mudil tudi v Rimu in se je raz-govarjal z italijansko vlado v istem smislu.)
Tito je nadalje naglasil, da je nasprotnik formalnih pogodb, ker da se te morajo poroditi v ljudski duši. Jugoslavija se ne bo vmešavala v notranje razmere Avstrije, Grčije in Turčije. Ne bo pa tudi dopustila, da se te države vmešavajo v notranje razmere Jugoslavije. Omejene države skupaj pa imajo mnogo skupnih interesov, ki jim vele vajo, da skupno sodeljujejo.
Titov govor je sovpadel v čas, ko prihajajo poročila iz Rumu-nije, da tamkaj Rusi koncentrirajo svoje močne vojaške čete. Ena od teh poročil pravi, da so Rusi v enem mestu izselili 20, 000 prebivalstva, ki se je moralo umakniti ruskim četam, ki so se tam nastanile.
TAJNOSTI NA KOREJI
SEOUL, Koreja, 7. julija—Zavezniška in komunistična delegacija vodita obnovljena pogajanja o izmenjavi vojnih ujetnikov že četrti dan. Vsebina pogajanj in razgovorov se drži v strogi tajnosti. Ameriški delegat je o pogajanjih izjavil samo to, da gre kakor bi šlo za poslovno stva^. Tudi ostali člani povpra-šani, kaj je vsebina pogajanj, so izjavili le to, da gre za glavno točko vseh visečih vprašanj, to je za izmenjavo vojnih ujetnikov in po katerem ključu naj se ti
ujetniki izmenjajo.
*
OTOK KOJE, Koreja, 7. julija —Zavezniške oblasti so priznale, da sta bila v preteklem tednu dva komunistična vojna ujetnika ubita in osem ujetnikov pa
ranjenih, ko je šlo za izvršitev povelja generala Clarka, da se ujetniška taborišča razpustijo in da se ujetniki porazdelijo v manjše skupine.
Nadalje se poroča, da je tekom preteklega tedna ušlo 28 vojnih ujetnikov, da pa so zavez-nikUl od teh zopet ujeli.
Zavezniški častniki se sprašujejo, kaj bi bil prvi razlog za nove upore. 'Tisti pa, ki so se spoznali po bližje z direktivami, ki jih imajo posamezni vojni ujetniki, ali pa jih dobivajo od zunaj, so se sprijaznili z idejo, da gre za temeljno komunistično doktrino, kako se morajo vojni ujetniki obnašati pod sovražnikom in kako morajo imeti kontrolo nad drugimi vojnimi ujetniki.
na za vsak slučaj, da podpre generala Eisenhowerja. •
Kandidatura Warrena na republikanski strani bi ne bila tako osovražena in reakcijonarna, kakor Aa primer kandidatura senatorja Tafta, tako se trdi.
Program zborovanja
Konvencija, ki brodi preko formalnih težkoč, je včeraj v pondeljek predstavila generala MacArthurja, ki je imel otvoritveni govor.
Danes v torek se bo po opoldnevu nadaljevalo s formalno proceduro, v kateri bodo nastopali različni cerkveni govorniki in bodo podali posamezni načelniki odborov svoja poročila. Med temi poročili bo najvažnejše poročilo predsednika odbora, ki overovlja posamezne delegacije.
Samomor republikancev?
Pristaši senatorja Tafta so trdno prepričani, da bo dobil nominacijo senator Taft. Trezni republikanci, predvsem pa njihovi nasprotniki, pa opozarjajo, da bi bilo imenovanje senatorja Tafta za ameriškega predsedniškega kandidata isto kot samomor republikanske stranke in da bi bi-a republikanska stranka pod kandidatom Taftom pri novem-Derskih volitvah obsojena na neizogiben polom. Zastopnik te -ido-jc pfS^VŠein republilvauoki
kandidat, ki pa ne igra vidne vloge—Stassen.
Republikanci mlajšega pokole-nja stavljajo naslednjo progno-zo. Eisenhower bi vsaj vlekel neopredeljene, dočim bo Taft odbijal mlade repubhkance in vse neopredeljene.
*
General Mac Arthur govori
CHICAGO, lU., 7. julija—General MacArthur je v svojem govoru napadel demokrate, tako demokrata Franklin Roosevelta in njegov New Deal kakor demokrata Harry Trumana in njegov Fair Deal. General MacArthur je bil v svojem izvajanju zoper demokrate zelo oster in je rabil znane fraze, da hočejo demo-iratje socializem in diktaturo. Omenil je Franklina Roosevelta, d je hotel podrediti sebi tudi vrhovno sodišče z imenovanjem svojih sodnikov, in Trumana, ter slučaj, ko je Truman v imenu Amerike zasegel ameriško jeklo,
sodišče pa mu ni dalo prav.
#
Eisenhower zmaguje nad Taftom
Eisenhower je v formalnem pogledu dosegel zmago nad Taftom, ko je šlo za spremembo jravil postopka konvencije. Za spremembo so glasovali pristaši Eisenhowerja in dobili 658 glasov, proti pa' Taftovci in dobili 548 glasov.
kaznjenci so moderni
JACKSON, Mich., 7. julija— V državni kaznilnici so se znova uprli kaznjenci. To je njihov drugi upor v dveh mesecih. Zadnji upor je bU meseca aprila, ko se je uprlo kakih 150 obsojencev. To pot so kaznjenci vzeli dva stražnika za talca. Ker je Dila uprava kaznilnice že seznanjena s taktiko kaznjencev, ji ni bilo težko, da je ta ponovni upor hitro zadušila. Upor je bil zadušen v dveh urah.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
it
ENAKOPRAVNOST
9f
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sunaays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 . 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
"NOVE LJUDI V BELO HIŠO?"
(2)
Ko poslušamo in analiziramo sedanji republikanski volilni program iz ust dveh vodilnih kandidatov—senator ja Tafta in generala Eisenhower]a, lahko pravimo: Repub likanci očitajo demokratom, da so uvedli v javno upravo korupcijo. Čutijo pa istočasno, da s to parolo stojijo na slabih nogah. Korupcija v kolikor se je pojavila tudi v zad nji dobi, v Ameriki, pa bodimo odkriti, tudi drugod po svetu, ni pojav modernega datuma. Zadnje občinske v o litve v ameriških mestih so pokazale, da so bili republikan ski župani nosilci korupcije in so radi korupcije morali zapustiti županovanje. Eisenhower kot republikanec je javno iznesel očitek "korupcije v vrhovih republikancev,' ki da mu kradejo delegate za konvencijo. Očitanje korup cije, ki je teoretično in praktično lahko lastna eni ali drugi stranki, ni program vreden resnega ameriškega pred sednika.
Republikanci so se spravili nad davke, to pot po obeh kandidatih Taftu in Eisenhower ju, da rabimo mili izraz, skrajno nerodno. Prvič je dejstvo, da je ravno sedanji kongres v vprašanju državnih financ, naložitev novih davkov, odobritev raznih kreditov, postopal nestrankarsko, to je ni šlo za stroge demokrate na eni in za stroge republikance na drugi strani, marveč za slučaj nostne demokratske republikanske koalicije v opoziciji ali za vlado. Dalje —menda ga ni vladarja, predsednika republike ali pa predsednika vlade in njegovega finančnega ministra, ki bi užival in rad nat ;^al davke. Tudi ga ni predsednika, ki bi namerno tjošil več iz javne blagajne kot smatra za poti	it., utj Ivo samn ra drugi strani, da sta oba Taft in Eisenhowei že sedaj sprevidela, da sta bila nerodna v programu "znižanja davkov," ko sta začela svoje izjave kasneje omiljevati in rabiti izraze, da bosta davke zniževala po možnosti in od slučaja do slučaja, kaže, da tudi volilna parola davkov samih na sebi, ni tista, ki bi pome nila v bodočem ameriškem javnem življenju res nekaj novega.
Ali bo vleko korejsko vprašanje? Juridično politični ugovor, da demokrat je s Trumanom niso zahtevali odo britve od kongresa, ko so začeli z uporom zoper sovjetsko agresijo na Koreji, je vprašanje, ki se da debatirati z zgodovinsko pravnega stališča in če bi bila taka inštančna pot, naj bi o njem končno odločilo ameriško vrhovno so dišče. Toda dejstvo ostane, da so se sovjetski agresiji na Koreji uprli ZDRUŽENI NARODI, katerih članica je tudi Amerika. Dejstvo je, da ameriški narod ne odobrava so vjetskih agresij in čuti v sebi ameriško poslanstvo v svetu. Z volilno propagandnega stališča pa je brez nadaljnjega več kot gotovo, da se ameriški volilec pri oddajanju svo jega glasu ne bo vprašal po formalnih kompetencah kon gresa ali predsednika, marveč po uspehu akcije Združenih narodov na Koreji. Uspeh gotovo ni negativen.
Z očitki simpatiziranja s komunisti, republikanci sami ne računajo na srečo. Ameriško ljudstvo ve, da je bil ravno demokrat Harry Truman tisti, ki je dosledno odločno zaviral pota sovjetskega imperializma. Gotova dejanja TUDI ameriškega kongresa nosijo naravnost naslov—Tru-manova doktrina. Ta doktrina pa pravi, da se bo Amerika povsod postavila na stran tistega, ki se bo uprl sovjetskemu imperializmu in ne samo, ko je šlo za slučaj Grčije in Turčije!
Zunanj epolitično vzeto, Amerika še nikdar v svoji zgodovini ni uživala in imela v svetu take pomembne vloge, kakor jo ima sedaj po dvajsetletnem vladanju Amerike po demokratih. Prikrito ga ni v Ameriki republikanca, ki bi si ne želel uveljavljanja Amerike v svetu. Naravno je, da bo Amerika to zunanjo politiko nujnim potom nadaljevala in spopolnjevala. Kaj imajo republikanci skupnega, kar bi lahko imenovali velik zunanje politični program in bi z njim lahko tolkli po demokratih?!
En program je Taftu in Eisenhower ju skupen—program na splošno vzeto reakcije, program, ki bije v obraz vsem principom, na katerih sloni ameriška politična demokracija in potom katerih je Amerika zrastla kot velika, principom Jeffersona, Lincolna in Franklina Roosevelta. Torej program ukinitve, pa vsaj omejitve socialnih pridobitev ameriškega delovnega človeka. Toda ali se obrača kolo zgodovine nazaj?—Po slovenskih domovih v Ameriki visi slika Franklina Roosevelta kot pozdrav in program: "As my friends—CARRY ON."	L.Č.
ZAPOSTAVLJANJE PROSTORIH
Večina Amerikancev smatra za samoposebi umevno, da lahko obiskujejo prostore kot gostilne, hotele, gledališča, delavnice in da se jih tam postreže. So pa, žal, nekateri Amerikanci, za katere to ne velja. Radi njih plemena, vere, barve ali narodnostnega izvora jim je se vedno zabra-njen vstop v nekatere prostore in se jih slabše postreže. Na ju-gozapadu, na primer, Mehikanci splošno ne smejo v nekatera zabavišča. V nekaterih kmečkih in polkmečkih občinah nočejo po-streči lastniki kavarn, pivoto-čilnic, gledališč, brivnic nikake-mu latinskemu Amerikancu. V letovoščih na severu je nahranjen Judom vstop v nekatere hotele. V drugih delih dežele so Amerikanci drugih kultur in plemen glavne žrtve takega zapostavljanja.
Tekom zadnjih let je 18 severnih držav izdalo razne postave glede državljanskih pravic, da se prepreči zapostavljanje v "prostorih, ki so ljudstvu na razpolago," kot imenuje postava gostilne, delavnice, gledališča itd. Treba je pa tudi krajevnega delovanja in letos je postavilo največje mesto v New Mexico, Albuquerque, za celo deželo prvi vzgled z obširno krajevno postavo glede "prostorov, ki so ljudstvu na razpolago." Albuquerque, katero se je imenovalo tako že pred več kot dvemi stoletji v čast nekemu španskemu knezu, je zgodovinsko bogato na indijanskih, španskih in mehi-kanskih kulturah.
Postava, ki je v Albuquerque sedaj v veljavi, prepoveduje ple mensko in versko zapostavljanje v "vseh prostorih, ki so ljudstvu na razpolago," in izjavlja, da ima vsak državljan pravico posluževati se jih. Odlok ne samo prepoveduje zapostavljanja, temveč tudi vsako oglaševanje zapostavljanja. Kršenje postave se kaznuje s zaporom ali denarnimi globami. Poleg tega se odvzame kršilcem, ki potrebujejo za vršenje posla dovoljenje, ako se jih je obsodilo dvakrat tekom dobe 12 mesecev.
Sedaj je že mnogo krajevnih postav glede plemenskega in verskega zapostavljanja, poseb no v mestih, kjer države ne nudijo obrambe tako zvanim manjšinskim skupinam. Večina teh postav pa velja le v slučajih zapostavljanja glede stanovanj in zaposlen ja. V državah, postavno varujejo pravico Amerikancev, da se napram vsakemu enako postopa v "prostorih, ki so ljudstvu na razpolago," se pa ne deluje vedno glasom postave. In ako se kdaj te postave izvede, je kazen navadno nizka in le redko kdaj se napram kršilcu v drugič postopa.
Poleg tega je mnogo načinov, kako se postavi izogniti—na primer pustiti nezaželjenega gosta čakati dolgo na postrežbo ali ga na razne načine javno smešiti, ali mu zvišati cene. Tako je na primer Črncem mnogokrat težko najti sobe v hotelih v nekaterih delih mesta na severu.
Da .se slične položaje zboljša, je postavodaja države postavila gostilne, hotele, delavnice, bolnišnice v področje urada State Commission Against Discrimination—zastopstvo, ki je vi šilo postavo izza leta 1945, katera je prepovedovala zapostavljanje pri zaposlenju in bilo je zelo uspešno. Dosedaj se je obdelovalo slučaje glede zapostavljanja v javnih prostorih le malokdaj na podlagi postave za državljanska prava, katera določa, da se kaznuje kršilca z zaporom ali globo in ki tudi zahteva, da plača kršilec odškodnino. Na podlagi nove postave ima urad State Commission Against Discrimination pravico preiskati obdolžitev gle-
v JAVNIH
de zapostavljanja v gostilnah in sličnih prostorih; skušati poravnati zadevo mirnim potem; sklicati obravnavo, ako ni mogoče priti do sporazuma mirnim potem in ukazati kršilcu, da neha zapostavljati. Slične postave so uvedle države New Jersey, Connecticut, Massachusetts in Rhode Island.
Demokratično delovanje, katero skušajo državne in krajevne postave izvajati v polni meri, temelji na dejstvu, da so posamezni Amerikanci sprejeli moralno načelo, na katerem se je to deželo ustanovilo—načelo, ki je izraženo v naslednjih besedah—Vsi ljudje so prosti in enaki. In, praviloma, posamezni Amerikanci lahko delujejo v svojih občinah najbolj uspešno.
(Common Council for American Unity)
UREDNIKOVA POŠTA
Progresivne Slovenke krožka št. 1 vabijo
CLEVELAND, Ohio—V nedeljo, 13. julija priredi krožek št. 1 Progresivnih Slovenk piknik na lepih rekreacijskih prostorih SNPJ na Chardon in Heath Rd.
Vljudno vabimo vse naše pod-piratelje in splošno javnost, da nas posetite. Za okrepčila bo preskrbljeno v vseh ozirih, za plesaželjne bo pa igrala Tomšičeva godba. Še enkrat, vabimo, le pridite in navžijte se svežega zraka, saj poletje je kratko. Pa tudi veselje pomaga zdravju, torej se vidimo v nedeljo, 13. julija pri Progresivnih, kjer je vedno luštno!
Za odbor:
Mary Mezgec.
t
XOVI GROBOVI V DO«
Kdo so gospodarji celovške Mohorjeve družbe
Mohorjeva družba v Celovcu, ta najstarejša slovenska knjižna založba, ki je bila včasih ponos vseh zavednih kulturnih Slovencev, je danes postala gnusna rak rana na narodnem telesu koro-škfti Slovencev. To pa od takrat, ko je postala gnezdo tistih, ki so v najtežjem času izdali slovenski narod.
Svojo stoletnico je ta družba omadeževala z izdajo knjig, katerih avtorji so nekdanji slovenski domobranci in fašistični pri-repniki. Te knjige, ki jih danes na mile viže ponujajo po Koroškem, Zedinjenih državah in Argentini, kamor so se izdajalci pred pravično ljudsko sodbo zatekli, niso nič drugega, kakor hujskaška politična propaganda in onemogel bes do vsega naprednega, kar danes doživlja in preživlja nova Jugoslavija.
V hiši Mohorjeve družbe je tudi sedež Krščanske ljudske stranke, ki se imenuje tudi "Narodni odbor" in izdaja glasilo "Naš Tednik-Kronika," ki je prav tako verna in vredna slika svojih gospodarjev in izdajateljev. Teden za tednom izliva ta "Tednik" golide smradu in strupenega žolča na vse slovenske napredne organizž^cije in njihove prireditve na Koroškem ter ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi skušal razbiti enotnost koroških Slovencev, v zadnjem času na primer enotnost Slovenske kmečke zveze in to čisto po receptu, kakor so avtorji letošnjih Mohorjevih knjig v najtežjem času skušali razbiti enotnost slovenskega ljudstva v narodnoosvobodilni borbi.
Kdo so ti ljudje, ki danes oblačijo in vedre v celovški Mohorjevi družbi, ki pišejo njene knjige in ski'be "za ohranitev vere in miru med narodi" kakor si je nekoč Mohorjeva družba zapisala v^voj program.
Eden izmed njih je dr. Stanko Kociper, ki je bil med vojno Rupnikov osebni tajnik in pozneje njegov zet. Bil je dober prijatelj gestapovskega sodelavca dr. Šmajda in najvnetejši domobranski propagandist. Vodil je posebne tečaje za domobranske propagandiste, ter je vec-
krat tudi sam predaval po radiju in na zborovanju.
Kreisleiter dr. Hochsteiner ga je večkrat povabil v Kranj, da je tam predaval na posebnih vojaških tečajih. Politični in gesta-povski vodja Leissner je počastil Kocipra, da je kot edini Slovenec smel predavati na specialnih tečajih. Ko so leta 1944 partizanske enote že z veliko silo navalile na nemške postojanke, da so morali nacisti za zavarovanje graditi posebne utrdbe, je bil Kociper največji priganjač nasilno mobilizirane delovne sile.
Navsezadnje pa ta Rupnikov "ministerček" in gestapovski agent, ki je v svojih govorih na povedal "neizprosen boj" celo Churchillu, ni z vso svojo priza devnostjo nič opravil, ter jo je tnoral strahopetno popihati pred zmagovito partizansko vojsko.
Tudi dr. Tine Debeljak spada v to čedno druščino. Tudi on je sodeloval v propagandnem od delku Rupnikove nacistične pokrajinske uprave, se družil z ge-stapovcem Šmajdom ter vohunil v okolici Škofje Loke.
Stanko Janežič, ki je pri Mohorjevi družbi izdal "Mlin ob potoku" ter napisal še več klavrnih sestankov v zbirko "Gor čez izaro," je kot semeniščnik in bodoči duhovnik, zamenjal mo-litvenik s puško in se kot domo braneč boril proti ljudem lastne krvi do leta 1945. Bil je tudi vztrajen političen predavatelj, ki so mu Nemci in domobransko vodstvo zaupali zastrupljanje šolske mladine.
To so le "tri cvetke" iz čednega šopka pisateljev letošnjih Mohorjevih knjig, ki jih kljub vsiljivi propagandi in krošnjar-skem ponujanju napredni Slovenci na Koroškem in tudi v Ameriki z ogorčenjem odklanjajo.
(Slovenska izseljenska matica)
Posojilnica St. Clair Savings & Loan napredovala za tri milijone dolarjev v enem letu
Don't gambfe with fire— the odds are against you I
(Nadaljevanje s 1. strani) kupljenega posestva (escrow), vam menjajo ali prodajajo U. S. Savings bonde, prodajajo denarne nakaznice, imajo božične klube in sprejemajo plačila za račune za plin, elektriko in telefon. Podružnica na E. 185 St. lahko postreže tudi z takozvanimi "travelers" čeki in ima na razpolago varnostne shrambe..
Zasluga posojilnice jo, da danes lastuje svoje domove mnogo bivših vojakov, kateri so dobili v skupnem nad en in pol milijona dolarjev posojila.
K zaključku je Mr. Schneller ob tej priliki izjavil; "Mi pri St.
Clair Savings, uradniki, direktorji in uposlenci si štejemo v čast, da imamo priliko biti mnogoštevilnim našim odjemalcem na uslugo. Zagotavljamo vam vsem, da cenimo vaše zaupanje v nas in da bomo tudi v bodoče stremili za tem, da bomo v vsakem oziru vsem nudili najboljšo postrežbo."
Drugi uradniki posojilnice so: Joseph Plevnik, predsednik nad 30 let; Frank J. Kern, 'M. D., podpredsednik, in Joseph T. Bergeron, pravdnik. Direktorij tvorijo: Math Braidech, Leopold Kushlan, Frank Oglar in Joseph Smrekar.
Nenadoma je umrla Ančka Kožuh, ki je bila pokopana 15. junija z Žal. Zapušča sestre, nečakinje in nečake.
Umrla je nenadoma Marija Govek^r, delavka sindikalne podružnice Gradiš, gradilišče Medvode.
Pogreb Jakoba Dolenca se je vršil 13. junija z Žal. Zapušča ženo, sina, hčer in druge sorodnike.
Pp mučni bolezni je umrl dolgoletni član in funkcionar Sindikalne podružnice dimnikarjev, Vinko Stopar. Pokopan je bil 14. junija z Žal. Zapušča ženo, sina, hčerko in druge sorodnike.
Dne 10. junija je tragično preminil Karel Medvešček, član sindikalne podružnice SUDUJ Trbovlje. Pogreb je bil 13. junija.
Umrla je Frančiška Furlan, rojena Vitez, ki je bila pokopana 5. junija z doma na Brezovici pri Ljubljani (kolodvor). Zapušča moža, otroke in druge sorodnike.
Umrl je Janko Kramarič, posestnik iz Črnomlja, ki zapušča hčer, vnukinjo in druge sorodnike v Črnomlju in Ljubljani.
Po dolgem trpljenju je umrl Jože Reven, rudniški upokojenec. Pogreb je bil 6. junija iz Jožefove mrliške vežice z Žal. Zapušča soprogo, hčerke in druge sorodnike v Ljubljani in Argentini.
V	80. letu starosti je umrl 1. junija Franc Strniša iz Dolenjskih Toplic št. 8. Zapušča ženo, sinove, sestre in druge sorodnike.
Dne 1. junija je umrl zlato mašnik Franc Stuhec.
Pogreb Milana Sušnika, sodelavca sindikata Splošne trgovine Kamnik, se je vršil dne 31. maja.
Po kratki bolezni je umrl Jože Flerin, mesarski mojster v Mengšu št. 80. Pogreb je bil §. junija. Za njim žaluje soproga in hčerka.
Pogreb Franca Tillerja, ki je bil apelacijski sodnik v pokoju, se je vršil 6. junija z Žal. Zapušča ženo in sorodstvo v Celju, Ljubljani, Brežicah in New Jersey.
Umrl je Josip Bricelj, ki zapušča ženo in hčer. Pogreb je bil 6. junija iz Andrejeve mrliške vežice z Žal.
Nenadoma je umrla v bolnišnici Ivana .Koželj, rojena Erjavec, v 38. letu starosti. Bivala je na naslov.u Tabor št. 6, po poklicu uradnica. Mož ji je že preje umrl. Zapušča hčerko in sinčka ter druge sorodnike in sta-riše.
Umrl je šolski nadzornik v pokoju Ivan štrukelj, ki je bil pokopan na pokopahšče na Viču. Zapušča ženo in otroke ter več sorodnikov.
V	89. letu starosti je umrla Franja Paternost, rojena Požar. Pogreb je bil v Postojni. Zapušča otroke, vnuke in pravnuke.
Dne 7. junija je umrl v Trstu odvetnik dr. Josip Abram, predsednik društva Pravnik, v starosti 87 let. Zapušča ženo Milico, rojeno Cerkvenič, hčeri, zeta, vnuke, sestre in druge sorodnike.
Umrla je Terezija Sajovič, žena bivšega čevljarskega mojstra. Pogreb je bil 12. junija iz Andrejeve mrliške vežice.
Pokopan je bil 13. junija Franc Koščak, bivši posestnik, trgovec in gostilničar, v Velikih Laščah. Pokopan je bil na Krki. Zapušča otroke in druge sorodnike v domovini in v Zedin jenih državah.
Pri delu se je smrtno ponesrečil Otmar Prasnikar, član Sindikalne podružnice transformatorske postaje Laško.
Nenadoma je umrl Julij Vorz-nerc, nadpreglednik finančne kontrole v pokuju. Pokopan je bil 11. junija v Škof ji Loki na pokopališče v Stari Loki. Zapušča ženo, sina in hčer.
Dno 12. junija je bil pokopan Jože Božič, Šentjernej. Pogreb
Danska je pogumna
COPENHAGEN, Danska, 7. julija—Danski zunanji minister Kraft je izrazil svoje soglasje z ameriško zunanjo politiko, da se strateško važno blago ne pošilja i v Sovjetsko zvezo. To je prin-cipielno stališče Danske.
Vendar pa je po zatrdilu istega : zunanjega ministra Krafta, Dan- i ska zvesta danim obljubam, ki so > bile dane, predno se je začela od : strani Zapada blokada Sovjet- ' ske zveze. V tem času je Danska sklenila trgovinsko pogodbo s Sovjesko zvezo, pp kateri pogodbi bo Danska izročila Sovjetski zvezi neko petrolejsko ladjo. Ko se ta ladja namerava dejansko izročiti, je prišel nenadni protest Amerike, da se ladja ne izroči. Toda Amerika, ki je bila obveščena o razmerih med Dansko in Sovjetsko zvezo, naj bi bila stopila na noge preje. Sicer pa se je j zadeva vlekla leta in je Danska | poguma, bodisi da izpolnjuje sprejete obveznosti, bodisi, da se 1 upre agresiji, kar je pokazala ob j 'žadlijfH ftiOtenj pb Sovje' | tih, ki si lastijo kontrolo nad : Baltiškim morjem in ki so sestrelili dve švedski ladji.
je bil na Otc sina in hčer.
Po kratki in umrla Pavla ČeL pokopana 11. juniju,
sv. Jožefa na Žalah. Zapu^^^c. rodnike v Ljubljani, Slovenj Gradcu in Parizu.
Dne 13. junija se je v Celovcu smrtno ponesrečil Mitja Kuna-ver, pilot-jadralec, član Aeroklu-ba "Milan Urnik." Pogreb je bil z Žal.
Nenadoma je umrl Anton Ci-zelj. Pogreb je bil 15. junija z Žal. Zapušča ženo, otroke in vnuke ter druge sorodnike.
JJmrla je Marija Štefancioza, ki je bila pokopana 16. junija iz Marijine mrliške vežice na Žalah. Zapušča sorodnike.
NADALJNJA POGODBA V JEKLU
.. PITTSBURGH, 7. julija— Jeklarji na stavki so podpisali s podjetjem American Chain & Cable Co. pogodbo o novih mezdah. Stavka je s tem v tem podjetju končana. Na delo se je vrnilo 5,400 delavcev. Pogodba se je podpisala na osnovi priporočil urada za stabilizacijo mezd. V celoti se je vrnilo do sedaj 60,-000 jeklarjev nazaj na posel.
V CHICAGU VROČINA IN VLAGA
CHICAGO, 7. julija—Republikanski delegatje, ki so zbrani na konvenciji, se pritožujejo nad i vročino in na^ vlago, ki vlada i nad mestom ravno v dneh ziboro- j vanja. Vročina je dosegla 92 sto- -pinj. Ko poslušajo delegatje vre- j menskega napovedovalca, imajo pričakovati še nevihte. Bivanje v Chicagu za časa konvencije torej ni najprijetnejše.
OČE UTONIL, SIN SE UBIL
MT. CARMEL, 111., 7. julija— V družini Curtis Dill se je primerila težka nesreča. Oče, star 55 let, je utonil prejšnjo soboto zvečer. Njegov sin Joe Dill, star 27 let, je' bil v Big Lake, Texasu, ko je bil obveščen o očetovi smrti. Podal se je na pot proti domu, ko se je zgodila avtomobilska nesreča v bližini San Angelo, Tex., v kateri je postal žrtev Joe Dill sam.
POLIO v AKRONU
V Akronu, Ohio, so morali sprejeti v bolnico ob koncu zadnjega tedna 11 oseb, ki so bile prizadete po poliu. V tej bolnici je na zdravljenju 96 na poliju obolelih oseb. V istem času jih je bilo v letu 1951 le 11. Starost ne dela razlike, vendar je predvsem prizadeta mladina.
enakopravnost
STRAN 3
^vetje in trnje
MUTASTI BIRIC
(Nadaljevanje)	I
Sodnik ga je vprašal, ali nima ničesar pametnejšega povedati, in ko je Štrukelj odgovoril, da zanj ni bolj pometne stvari, kakor je ta, ga je kratko odpravil. In jezilo ga je, da mu ni branil onega končka smodke—ali je bilo prepozno.
Preteklo je par dni in prišle so povabljene priče: natakarica z Jezerskega in Anžurjevi—že v petič so imeli to pot. Ogledovali so si štruklja od vseh strani, s klobukom na glavi in brez klobuka, in so zmigovali, dokler da jim ni sodnik povedal, da ga je orožnik Križman določno spoznal za sumljivega gosta iz usodne noči. Potem so drug za drugim pritrjevali, da bo res pravi.
Stvar je slabo kazala za Štruklja—že so se mu v ne preveliki dalji ponujale vislice. Pa je dospel k sreči še pravi čas izpisek njegovih dotedanjih kazni in ta ga je rešil. Tam je stalo črno na belem, da je Janez Štrukelj na svetega Florijana dan tega in tega leta in tri dni prej in tri dni pozneje sedel v tesnih zaporih novomeškega sodišča, kamor so ga bili vteknili zaradi beračenja. Potemtakem pri najboljši volji ni mogel na svetega Florijana večer tam nekod na Gorenjskem pobijati krošnjarjev, ropati in pri Anžur ju popivati.
Morali so ga torej izpustiti. Pa je bil siten človek, ta Štrukelj; zahteval je ona dva goldinarja za vsak dan in rekel, da ne gre drugače iz hiše.
Sodnik mu je nevoljoA, očital, čemu ni ko j sam povedal, d!a je bil na svetega Florijana dan zaprt in kje, tako si je sam zakrivil zapor in pričam pota in državi stroške; Štrukelj je odgovarjal, da ni dohtar, da bi vse svoje kazni v glavi nosil,—in da se ga izlepa odkriža, mu je dal sodnik kar celo smodko, le prav malo je bila ob strani natrgana, gorela bi bila bolj slabo, ali Štruk-Ijevim namenom je ustrezala docela.
Potem so počivali spisi. Drugega ni prišlo novega poleg nego par nujnih prošenj Janeza Štruklja, pisanih od znane zakotne roke. V teh prošnjah je priganjal plačilo odškodnine dveh goldinarjev na dan, hkratu pa dovoljeval, da se od vsote odtegne vrednost smodke, ki jo je dobil na račun. Če deželna sodnija sama ne bi mogla ali hotela ugoditi tej prošnji, naj jo predloži višji sodni ji.
Posvetna pravica je bila pri kraju, s svojo modrostjo in spisi so šli v rpgistraturo. Zapadel je prvi sneg, nikdo ni več govoril
C umorjenim in oropanem kroš-njarju Fajdigi.
3.
Tačas pa nenadoma pride od sodni je v Kranju brzojavka, da se je morilec javil sam; za brzojavko s prvim vlakom so ga pa tudi že prignali. To pot je bil pravi, dasi ni imel zelenega klobuka, ampak kučmo, in ni bil kosmat, ampak obrit.
Sključen je sedel pred preiskovalnim sodnikom, povešal oči in tiho in trudno odgovarjal. Res je umoril in oropal krošnjarja; od tedaj mu vest ne daje več miru, umorjeni krošnjar ga preganja, zato se je sam ovadil, da sprejme kazen in pokoro.
Tako je gladko priznal. Vse podrobnosti dejanja pa je moral preiskovalni sodnik z neštetimi vprašanji iz njega izvleči. Bolelo ga je, ko mu je roka člp-veške pravice neusmiljeno odpirala stare rane, trpel je kakor pod nožem zdravnika. "Čemu vse tisto," je rekel "saj ne tajim, skj se ne branim kazni."
Trikrat sta se v pozno noč razgovarjala s sodnikom, pred-no je bilo od vseh strani razjasnjeno krvavo dejanje.
Nace Kuk je bil izučen strojarski pomočnik, pa mu niso dišale kože in obrt. Bolj so ga veselili konji in cesta in vožnja in nazadnje je služil v graščini blizu šent Pavla na Koroškem. Mezda ni bila velika, ali večkrat mu je kanila v roke kaka napoj-nina in prilike je bilo precej za pijačo, to ga je mikalo.
Pa je neki dan pozabil njegov tovariš, konjski hlapec Tine, v hlevu na oknu svojo denarnico in Kuk jo je našel. Sam je bil, pogledal je vanjo, notri je bilo 23 goldinarjev. Pa ga je premotilo in jo je vtaknil v malho. Tolažil se je, saj mu jo se lahko vrnem; rad bi bil pošten in rad bi imel denar—oboje hkrati. In je odlagal vračilo, da so zagnali krik zaradi tatvine—zdaj je bilo prepozno, sram ga je bilo, da bi se izdal.
Zoper tujo imovino se ni bil do tedaj še nikdar pregrešil, šteli so ga za poštenega, zato ga tudi niso sumili, marveč so storilca iskali drugod. Pekel ga je pa krivični denar, žal mu je bilo zapravljene poštenosti, pa je skušal omotiti nadležno vest v gostilniškem hrupu. Brez pameti je trosil ukradene novce, tako je sam nase obračal oči in sum. In ko je nekoč pozabil zakleniti svoj skrinjo, jo je okradenec prebrskal in res notri našel svojo denarnico, žalibog je bila prazna. Prijel je Kuka, pa ta se mu je izvil iz rok in popustivši vse svoje stvari pobegnil.
(Dalje pr modu j iS)
BRICI IN ČEŠNJE
SLIKA IZ PRETEKLIH DNI
Nekoč so bile Bricem češnje žitje in bitje. Revnejši in premožnejši so videli v češnjah prvenstveni vir dohodkov, poravnavo dolgov, sploh prve eksistenčne pogoje. Mlado in staro, vse je viselo na češnjah, brez njih ni bilo obstanka, ni bilo zadovoljstva in ne veselja. Brici in češnje—to je bila in je še vedno nerazdružljiva vez. Brici in češnje—ne da se jih ločiti.
Le poglejmo v preteklost, v zgodovino briških češnjarjev, tja v čase izpred prve svetovne vojne še pod avstrijsko vladavino in vsaj na kratko orišimo, kako so se Brici pehali s svojimi češijjami.
Budnica češnjarjev
Zvečer in pozno v noč so Brici češnje "vabirali," kmalu po polnoči so pa že šumeli in "rumoni-rali" po vaseh, po stezah in klancih, zastavne Brike so vzdignile košare ("čestelce") in jerbase na glavo, vozovi, karete in koši so zaškripali, dekleta, none in nonci so se klicali, češnjarski živžav se je z Brd premaknil in zavalovil proti Gorici in Krminu. Ko so kosi peli briške jutranjice, so Brici že odlagali težka, a sladka bremena na trgu v mestu.
Ugotavljamo nepovedl jivo življenjsko silo, izreden pojav: največ češenj so Brici znosili, ženske na glavi, moški na hrbtu (kakor se danes hribovci prenašalo seno, zlasti beneški Slovenci). Krepke Brike so naložile "čestele" do 60 kilogramov in na glavi prinesle najlepših in ne-razrahljanih češenj v Gorico, Kr-min v Palmanovo, Videm, Čedad (takrat je bil med Avstrijo in Italijo prost prehod). Tudi so češnje nosile na "buincih" (na povezkih), kakor je to bolj običajno pri Furlankah. Ali so bile žilave te Brike, kaj ? Utrjene, vajine se niso ustrašile dolge poti. Koliko prečutih noči in koliko
stopinjic! Ni bilo še kamijonov, ki bi prišli po blago v vas.
Kdo bi še od mladih žensk nosil na glavi sadje v daljna mesta? Pač! Že srečujemo gorenje Brike, ki jo bose udrajsajo čez Vrhpolje v Plave. Ali se je v njih spet vzbudila tista stara podzavestna briška težnja, ki jih goni in sili zdoma na prekupčevanje s sadjem?
Tudi so zvozili češnje na kare-tah s "šuštami' 'vozovi s peresi), da se niso pretresle, da ne bi bile "zmakalane" ali "stremu-lane," vsi pa niso imeli takih vozil, tudi se takrat niso posluževali dvokčles za prevoz, kakor so jih pozneje uporabljali kot praktično prevozno sredstvo. In kaj še ljudje povedo? Da so nekateri imeli tudi osličke, ki so počasi potegnili "baroce" (vozičke) do Gorice in celo do Trsta.
Največji češnjarski šum je vzdignila Kozana. V Kozanah se je pretakala in gotovo še danes pluje po njihovih žilah nemirna kri prekupčevalcev. Kozana se je nahajala v največjem trgovskem prometu, imela je pošto in edini briški brzojav ter je bila tako povezana z vso nemško Avstrijo.
Moški so ostali doma, svoje brihtne žene, ki so znale "ein bis-schen deutsch," so poslali v Leoben, Bruck, Judenburg, Gradec, Semmering, Dunaj, Celovec, Beljak, Innsbruck, Salzburg in še v Ischl, kjer je imel cesar Franc Jožef svoje letovišče. (Kozanci se bahajo, da je cesarica Elizabeta kupovala pri njih sadje).
Po deset do 15 "karet" ali "brišč," pokritih s šturijami (platnom), je zdrdralo vsak dan proti Gorici, težko naloženih z žlahtnimi češnjami. Za Kozanci so začeli po malem prekupčeva-ti že Vipolžnje.
Kozanci so v Gorici sami nakladali sadje, tudi so ga nakupovali na goriškem trgu ter ga od-
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena, nepozabna sestra
v blag spomin
ob prvi obletnici odkar je prerano umrl naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat in zet
ANTHONY "ANTE" MAROLT
Svoje mile oči je zatisnii za vedno dne 8. julija 1951, zadet od srčne kapi.
Zakaj si, pi'edragi, šel od nas,	Spomini k Tebi vedno nam hite,
samevamo, brez Tebe dolg je čas,	kol večna luč nam svetijo v srce,
pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj,	ko tudi nas zagrne groba noč,
zaman, zaman Te kličemo nazaj,	združila nas bo v raju božja moč.
Žalujoči ostali:
Albina, soproga; Linda, hčerka;
. Rudolph, sinček; Margaret, mati;
John, Ludwig, Stanley, Rudolph in Albert, bratje Frank in Mary Vidmar, tast in tašča
Cleveland, Ohio, dne 8. julija 1952.
rojena SMOLE
Zatisnila je svoje blage oči dne 22. junija 1952.
Pogreb se je vršil dne 25. junija iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek v cerkev sv. Vida ter od tam po opravljeni zadušnici in cerkvenih obredih na pokopališče Calvary, kjer smo jo položili v .naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojna je bila rojena v vasi Kremenca št. 2, Ig pri Ljubljani, podomače Kovačeva Micka. Ob smrti ji je bilo 78 let.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja napram njej nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokojnice.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Srčna hvala onim, ki so se prišli poslovit od nje ko je ležala na mrtvaškemu odru, in vsem onim, ki so jo sprejmili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Lepa hval? ppgrebcem, ki so nosili krsto. Hvala Rev. Tomcu za opravljene cerkvene obrede, kakor tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za prvovrstno poslugo in lepo voden pogreb. Isto naj sprejmejo zahvalo sosedje iz E. 47 St. za darovane cvetlice in za maše.
Končana je Tvoja zemeljska pot, draga sestra. Položili smo Te v hladni temni grob, ki bo Tvoj večni dom. Naša srca pa so polna bridosti in oči polne grenkih solz, vsaj si bila dobra ih gkrbna ter smo Te vsi ljubili. Ohranili Te bomo s hvaležnostjo in ljubeznijo v spominu do konca naših dni. Spavaj mirno, večno nezdramno spanje.
Žalujoči ostali;
FRANK SMOLE, brat URŠULA PONIKVAR, sestra JOE SMOLE, polbrat v Kanadi J ERA, HELENA in PEPCA, polsestre v Jugoslaviji
Cleveland, Ohio, dne 8. julija 1952.
premili svojim ženam po nemških mestih. Večinoma so se ukvarjali s prekupčevanjem, doma pa so najemali delavce za škropljenje trt, za spravljanje sena in druga poljedelska dela ter jih dobro plačali, tako da so bili oboji zadovoljni. Na jesen so se vrnile opitane žene, vesele Ko-zanjke, žvenketale z goldinarji in vmes žlobudrale tudi po nemško "hinder, hunder."
Občudujem naše prednike, njihovo iznajdljivost, žilavost, pehanje za obstanek in potem še njihovo notranje zadovoljstvo po dobri kupčiji, dasi je tako življenje zahtevalo včasih nečloveške napore. Ni bilo v njih še zavesti socialne naprednosti in v Bricih samih ni bilo še pogojev za gospodarsko osamosvojitev.
Na "placu"
Od sredi maja notri v junij so pordeli sadni trgi. Kot glavna izvozna trga na Goriškem sta pod Avstrijo veljala v Gorici in Krminu. Ves "rdač" je bil češ-njev trg. Košara pri košari, če-stelca pri čestelci, Brika pri Bri-ki, Vipavka pri Vipavki, cele dolge vrste na več strani, vmes pa so se gnetli trgovci-prekupčeval-ci. Goriške češnje ("Goerzerkir-schen") so slovele v daljnem severnem svetu. Prišli so vq^etr-govci, največ z Dunaja in Varšave, ki so se za dobo češenj nastanili v Gorici in Krminu. Brici so jim rekli "Nemci," v resnici pa so bili skoraj vsi Židje.
Ti so v Gorici in Krminu odprli velika skladišča. Najeli so delavke "žavdarice," prve kot domače izvedenke, nekake prednice, da so nakupovale češnje na "placu," druge, da so kot znane izvežbanke z gibčnimi prsti, z ostrimi pogledi bliskajočih se oči ponovno nabirale češnje, jih
delikatno zlagale v belopletene jerbaščke (pet do šest kilogramov) in te košarice z dolgimi iglami diskretno zašile. To jim je šlo gladko in spretno izpod rok, kakor bi doma nogavice ple-tle.
Teh "žavdarc" je bilo največ iz Spodnjih Brd, iz Škrljevega, Neblega, Fojane in Medane. Skladišča so se nahajala na dvoriščih, v Gorici "Pri Luni," "Pri Miha Maltu," v Krminu "Pri Roži," "Pri Kodovki," "Pri Loli" itd. Zaslužek je bil lep. Žavdarice so prejemale: mlajše po kroni, starejše do dva goldinarja na dan, zlasti nakupovalke so odnesle lep izkupiček.
Cena češnjam je bila različna. Češnje prvence so imele prvi dobitek—50 krajcarjev, to je po eno krono, za njimi so prispele "drugoberence" (napačno na-zvane "dornberence"); te so bile najbolj mesnate in najslajše, ali cene so že padale povprečno na 25, na 20 in na 15 krajcarjev po boljši ali slabši kakovosti. Prednost pri ceni pa so imele češnje, prinesene na glavi—ker so bile najmanj zrahlane in pri odkritih čestelah so zablestele kot rdeče piramide.
Če so trgovci našli slabo pokrito blago, so ga zavrnili. Nastal je včasih spor, ki so ga rešili tržni komisarji. Včasih so se veletrgovci sporazumeli z domačimi prekupčevalci, da so določili dnevno ceno, ki Bricem ni odgovarjala. Trdovratni Brici so tudi sadje rajši po več dni zadržali, kakor bi ga dali pod ceno. No, pa so se le trgovci vdali.
Za drugoberencami so prispele čufarce, črnice, pontevke, du-gorepke, rekarce, cepike, divjaki, samosevke, na koncu tercin-ke. Kdo jih zna vse našteti? Vse so Bricem mile in drage. Trgovci
Naznanilo in z^ihvala
z žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena sestra in sestrična
jframg
rojena BATIČ
Zatisnila je svoje oči po mučni bolezni dne 15. maja 1952.
Pogreb se je vršil dne 19. maja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na Highland Park pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku.
Blagopokojnica je bila doma iz vasi Ustje pri Ajdovščini.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem za lepe vence cvetja, ki so ga položili k njeni krsti. Iskrena hvala vsem, ki so darovali v dobrodelne namene, in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Zahvalo izrekamo vsem, ki so se prišli poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji poti.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb, nosilkam krste. Progresivnim Slovenkam krožka št. 2 in članicam društva Collinwoodske Slovenke št. 23 SDZ za izkazano čast.
Prav posebno zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so stali pokojni v tolažbo in pomoč v bolezni in poslednjih urah življenja.
Počivaj v miru, draga Frances. Bila si poštena, dobra žena in ohranili Te bomo v blagem spominu do konca naših dni.
Žalujoči:
LOJZE BATIČ, brat KATARINA ČERMELJ, sestra oba v Jugoslaviji Tu zapušča sestrično MRS. JENNIE CODINA
Cleveland, Ohio, dne 8. julija 1952.
so jih nakladali v vagone, te vagone so priklopih k brzim vlakom, ki so z gornjega kolodvora v Gorici odbrzeli proti severu. V enem dnevu so prispele na Dunaj, v petih dneh v Varšavo (takrat v Rusiji).
Po opravljeni kupčiji
Čim so Brici odprodali češnje, so šli, da so jih zalili "Pri kotlar-ju" ali pri "Bigecu" v Krminu, "Pri Ahacu" ali "Pri Miha Maltu" v Gorici. Pod večer so veseli pripeh na svoje trge.
Doma so računali. Koliko imajo dolga? Koliko imajo "na upanju?" "Brici, kdaj plačate dolg?" "Kadar bo ki pod pe-rom!" In pod perom je bilo dovolj. Češnje so zravnale in pognale Bricem potek življenja.
Kamioni
Že po prvi svetovni vojni je kamion prišel počasi v javni promet in prevzemal blagovne prevoze. Kamioni iz Trsta, Vidma in Gorice so zaropotali v mirne briške vasi, niso odpeljali vseh če-šeni, še so jih Brici radi sami vozili na kmečkih vozovih, še so radi sami šli na "plac" v Gorico, v Krmin. Kdo bi pozabil na ta živžav?
Kdaj se bodo še srečali "Pri Ahacu" v Gorici, "Pri Bigecu" v Krminu?
Čas dela svoje. In češnje bodo še zorele! —Ludvik Zorzut.
("Slovenski Jadran")
POZOR!
Zidan trgovski prostor z groceri-jo in mesnico je naprodaj v središču slovenske naselbine v Collin-woodu. V tem prostoru se trguje že nad 20 let. Podrobnosti poizve-ste ako pokličite
GL 1-6316
HIŠE NAPRODAJ PRODA SE HIŠO
za eno družino; 6 sob. 3 spalnice, gorkota na vročo vodo. Dve garaži. Vse v prvovrstnem stanju.
Vpraša se na 1250 E. 175 SI._
HIŠA ZA ENO DRUŽINO
s štirimi šotami, se proda po zmerni ceni. Je prazna in se lahko takoj vselite. Nasproti cerkve sv. Vida. Vpraša se po 4. uri popoldne na
1391 E. 45 Si.
zadaj, zgoraj
V	NAJEM
SPALNO SOBO SE ODDA
V	NAJEM.
NIČ KUHE. • Za naslov se poizve v uradu tega lista.

"Certainly I didn't mind giving blood—I hardly felt it. But the hig thing is I know I've done something unselfish — I've helped a wounded fighting man. Maybe I've saved his life. You'll never know what a thrill it is— until you give so that a man may live."
WHAT HAPPENED TO THAT PINT OF BLOOD YOU WERE GOING TO GIVE?
CALL YOUR RED CROSS TODAY!
Contributed at o Public S#fvlc# lo Ih* Armed Force* Meed Doner Program by
ENAKOPRAVNOST
Oglašajte v Enakopravsiosti
STRAN S '
ENAKOPRAVNOST
i JANIZ JALEN
OVČAR MARKO
POVESTJ '
(Nadaljevanje)
"Hotel sem te le opozoriti, kako lepo jutro je danes. Ko bi znal in mogel ujeti jezero in grad, Babji zob in Črno prst in nad vsemi to nebo z barvami na platno, tako, kakor sedaj vse vidim—"
"Lepa bi bila taka podoba."
"Lepa, lepa!—Vem pa, da bi podobo in mene poznali tudi v mestih, o katerih se kranjskim vozarjem, kakor pridejo daleč, še ne sanja ne. In bi rekli možje, ki razumejo, kaj so barve na platnu: "Zna, zna; Anton Janša!"
"Že mogoče," je odgovoril Marko, ki ni razumel, kaj so barve na platnu.
Oprtala sta znova krošnji in zamišljena vsak v svoje molče nesla hrumeči tovor navzdol in čez Završnico zopet navkreber.
V jelovcih so že šumele bečele.
Tonej se je tako podvizal, da je Marko prišel precej kasneje k
bečelnjaku. Tonej, vse jutro tako zamišljen, je bil razposajeno vesel : "Lansko leto mi je razmetal medved bečele, da sem moral potem vse noči kuriti pred bečel-njakom, letos mi jih pa ne bo. Sem ga uganil, strica. Haha! Poglej, Marko!" In mu je razlagal, kako je ob straneh pred izletav-niki postavil seženj visoka in poldrugi seženj široka plotova iz kolov, kamenja in trnja in vmes z verigami pripel za poltretjo ped od tal za dva tramova debelo bruno: "Haha, sem ga uganil. Te za vire ne more preskočiti, ker bi z glavo butil v bečelnjak Če, bi bilo bruno pritrjeno, bi je prelezel ali se pod njim splazil do panjev. Tako pa, kakor poskuša, se mu vse ziblje in misli kosma-tina, kdo mu nagaja, in se ujezi. Poglej! Dolgo se je moral premetavati z mojo nastavo, da je travo tako steptal in si toliko dlake ogulil. Pa sem ga res pre-modril, tata kosmatega. Haha!"
"Tonej! Ali si bil že katere
Za fine in najnovejše mode
STERLING SUKNJE. SUITE
in garantirano najfinejše in trpežne FUR. SUKNJE (Kožuhe)] direktno iz tovarne, po nižjih cenah kakor na katerikoli razprodaji, se obrnite na
BENNO B. LEUSTIG-a
1034 ADDISON ROAD
ali pokličite EN 1-3426 za čas, da vas pelje direktno v TOVARNO, kjer si boste lahko izbrali na WILL. CALL, kakor želite po
vaši volji.
\ Karen, dobičkanosen ia priročen način za Hraniti ali investirati Henar
Pričnite s Hranilno vlogo pri nas in zaslužite obresti po VISOKI lestvici, ki je varna.
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.
Vloge napravljene na ali pred 10, julijem bodo dobile obresti od 1. julija.
Posvetujte se z nami o varnih, cenenih posojilih za kupovanje, gradnjo, modernizacijo ali refinanciranje vašega doma,
St. Clair Savings & Loan Co.
- DVA PRIROČNA URADA
St. Clair urad
6235 St. Clair Ave.
HE 1-5670
E. 185tH urad
813 E. 185th St.
IV 1-7800
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
IL
^ Enakopravnost

Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
svoje podobe tako vesel kakor te nastave?"
"Nak. Še nobene ne,"
Postavila sta prinesene panje v bečelnjak. Tonej je odpiral končnice, razkazoval in pripovedoval o kraljci in delavkah in o trotih, ki matico opraše in ne donašajo vode. kakor se nekateri motijo. In da bečele ob jelovi paši počrne, in da—"
Marko bi ga bil poslušal ves dan in vso noč. Pa se mu je mudilo na Jezerca k jarcem, da jih žene na pašo: "Škoda. Po vem ti pa, Tonej, če ljudje zvedo kako ti poznaš bečele, bo, ime Anton Janša še po vsem svetu
zaslovelo.—Srečno!"
*
Marko ni silil, da bi hodila Manica z njim na pašo. Res se je rad pogovarjal s sestrico, še rajši pa je mislil na svoje dekle: 'Ančka me ima rada—Ančka se ne bo možila, pa bi se lahko tako bogato, kakor nobena druga ne. Ančka bo čakala name." In, da jo čimprej prisluži, ni prišel prav noben dan več praznih rok h kočam. Ali je nabral gorskega mahu, ali je nasekal kresilne gobe, ki jo je potem kuhal v pepelu, ali pa je prinesel češminovo metlo: "Če dobim pest kaše zanjo, je več kakor nič."
Manica se je pri kočah vsem priljubila. Edino Tevž je zare-žal nad njo, kadar koli je mogel, Tudi Poklukar se ni zmenil za deklička, češ, da je že doma otrok čez glavo sit. In njegov Ravs je Manici že parkrat pokazal zobe.
Planšarice so jo pa vse od kraja imele silno rade. Preveč. Če je Manica sedla v travo in poslušala zvonkljanje oddaljenih tropov, ali če je skrita za kako skalo opazovala, kako lovi in donaša borovčica, ki je gnezdila v zidu Urbasovega tamora, »mladičem muhe, ali če je trgala ri-geljce v muravi, da ši je iz njih spletla venec okrog las, jo je kmalu poklicala katera izmed deklet: "Manicaaa! Pridi v vas.' In če ni hitro odšla, jo je navadno prišla klicat še Reza in še Mica in še Franca: "Manica! Ma niča! Manica!" da otrok ni vedel v katero kočo naj gre, da ne bo zamere. Mica ji je že večkrat prav posebno postregla. Ko je Jok to zvedel, je godrnjal, da bodo ženske otroka preveč raz vadile, pa ni pomislil, da sam ni prav nič drugačen.
Doma po polju so peli srpi polnili stogove s snopovjem in izpreminjali valujoče njive v bodeča stmišča, ki so klicala konje in vole s planine, da bo jeseni kaj jede v kašči in repe v kleteh.
Konji in voli na Zelenici so od počitka in sočne trave tako odebelili, da so se kar svetili Kakor bi vedeli, da jih čaka do ma komat in jarem in od truda penasti boki in slinasti gobci in muhe in gmajna in rudna v par-nah, so se obnji ustavili na Zgornji Oglenici in niso hoteli z Ze lenice. šele, ko je zaskelel To mažev bič, so se prestopili konji In voli, ko je Zorga v vsem tro pu najglasneje mukal. Obotav Ijajoč se so prizvonkljali na Je zerca, konji naprej, voli tik za njimi.
Manica, ki je pomagala Franci širiti, seveda bolj z očmi kakor zares, je smuknila od ognjišča na prag; "Žrebetki, žrebetki žrebetki!" Stekla je naproti To maževemu tropu, tako zavero vana v živahna, okrog kobil po skakujoča žrebeta, da je morala Franca, v skrbi za otroka, zavpiti nad .njo, preden jo je usta vila in priklicala nazaj in po učila, da so v planini vse žre betne kobile hude: "še Volkun si ne upa med konje; če pa slučajno zaide mednje, ga tako na padejo, da jim s povešenim re pom uide. Za žrebetke se boje ki se sami še ne znajo braniti zato brcajo in popadajo, da ima včasih še Tomaž dovolj opravi ti, če mu je treba ujeti kakega žrebeta."
"Ne pojdem preblizu. Res ne. Franca?" Manica je tako proseče pogledala planšarico, da ji ni mogla odreči.
"Od daleč jih glej. Pa pazi." "Bom."
Manica se je pa kaj hitro sprijaznila s Tomažem in konjar ji je pripomogel, da je pobožala oba Podlipnikova žrebeta. Tudi na konja bi jo bil posadil, pa Manica ni marala, si ni upala.
Ker je tako lepo prosila in ker je Tomaž prevzel varstvo nad njo, je smela Manica spremljati konje proti Kmiškemu mostu.
Ali se je otrok zagledal v konje ali je konjarja zmotil otrok? Prepozno se je vrnila. Ujela jo je ploha in do kože premočena je pritekla h kočam. Preobleči se je morala, piti vroče mleko, da se ne prehladi, in ožet natrst zoper božjast, in leči je morala pod odejo na frči, da se segreje.
Franca je zunaj nekje molzla krave. V kočo pa je prištorkljal tretjinek Tevž: "Kaj ni nobene doma? Manica?"
Manica si ni upala oglasiti se, tako se je bala Tevža. Še ganiti se si ni upala. Skoraj strah jo je bilo. Videla pa je izpod narahlo privzdignjene odeje, kako je Tevž urno stopil k Volkunove-mu koritu, izsul iz umazanega papirja v večerjo, pripravljeno za psa, rumen prah, pomešal kar s prstom in odkrevsal iz koče.
Planšarica se je vrnila in pri nesla v vsaki roki polno golido mleka.
"Franca!" se je boječe oglasila Manica s frče.
"Kaj bi rada, Manica?"
"Ne bom več sama doma."
"Ne utegnem biti pri tebi. Ubogaj, Manica!"
"Bom, če ne bo več Tevža nazaj."
"Kaj pa je stikal v najini koči."
Manici se je hudo krhko zdelo, ker je Franca rekla "v najini koči" in tudi njo prištela med planšarice. Dvignila se je na ležišču: "Volkunu je vmešal med jed rumenkast prah."
"Res?" se je začudila Franca.
"Res. Prav zares."
"Hudoba, grda. Zastrupiti ga hoče z mišico. Marku povem. Psu pa pripravim drugo, boljšo večerjo." Franca je postavila pasje korito na najvišjo polico, da bi je ne mogel doseči ne Volkun ne Manica.
"Grdoba, grda," se je razhu-dila tudi Manica na frči.
Franca je zopet odhajala z izpraznjenima golidama: "Bom kočo zaklenila, da boš brez skrbi ležala."
Ooo, Manica se je zavedala svoje dolžnosti kot planšarica in je odgovorila odločno, kakor bi še vsaka odrasla ne zmogla: "Le pusti odprto. Če pride še enkrat Tevž, ga bom tako napodila . .
Jezerca je zopet obsijalo sonce. Izpod Bukove peči proti kočam pa je pozvanjala z velikim zvoncem ovca Podlipniko-ve Ančke. Marko je gnal s paše.
"Tretjinek je hotel zastrupiti
SEDAJ JE ČAS,
DA DASTE VAŠO HIŠO PREBARVATI ZUNAJ IN ZNOTRAJ.
DELO IZVRŠIMO V POPOLNO ZADOVOLJSTVO IN PO ZMERNI CENI.
Se priporočamo v naklonjenost.
VICTOR KOVACIC
■ T :
POKLIČITE MED 5. IN 6. URO ZVEČER
1253 NORWOOD RD.
EN 1-2549
Izvanredna delničarska seja
\
DIREKTORIJ AMERICAN JUGOSLAV CENTER,
sklicuje

IZREDNO DELNIČARSKO SEJO . ^ za soboto, dne 12. julija 1952 *
^,	ob 7.30 uri zvečer ^	"
v A. J. C. dvorani, 20713 Recher Ave.
Ta seja je'sklicana radi keglja^kih prostorov, (Bowling Alleys).
Vsi delničarji in zastopniki društev so vabljeni, da se te seje udeleže.
To je uradni poziv za vse delničarje. / Za direktorij A. J, C,
ANDREW OGRIN, tajnik.
Čistilna razprodaja
PRI
A. Brofman's Dept. Store
6806 St. Clair Avenue	EN 1-0150
ŽENSKE OBLEKE .............................$1.00
vrednosti do $8.98
ŽENSKE OBLEKE (vsakdanje): .................$2.00
vrednosti do $3.98	"	' '
ŽENSKE SVILENE OBLEKE po zelo znižanih cenah
ŽENSKA KRILA (se operejo)'..................$2.98
vrednosti $3.98 in $4.98
MOŠKE TEE SRAJCE ....................£ $3.00
vrednosti $1.98
MOŠKE TEE SRAJCE ....................gjg
asortirane barve
OTROŠKE OBLEKE ...........................$1.00
MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE............$1.98 $2.98
Imamo tudi popolno zalogo vsakovrstnih drugih potrebščin in oprave za moške, ženske in otroke.
VSAK TOREK DOBITE DVOJNE ZNAMKE.
A. BROFMAN'S DEPT. STORE *
6806 ST. CLAIR AVENUE	EN 1-0150
Volkuna," je hitela pripovedovati Manica Marku.
"Mi je že Franca povedala." Marko je vzel pasje korito s police in odhajal. Jezen je bil.
Manico je zaskrbelo: "Marko!"
"Nič se ne boj, Manica, saj bom zapri Volkuna k tebi v kočo."
Marko je odšel. Pes je hlastal večerjo iz pomijinika. Manica na frči pa se je čimdalje bolj bala za brata.
Marko je dobil tretjineka pri večerji: "Sem zvedel, da si mojemu psu primešal med jedilo nekakšen priboljšek."
Tevžu je obstala žlica v skledi. Prebledel je in nekaj godrnjal in jecljal.
Marko se je premagoval in mir no nadaljeval: "Veš, tretjinek. Moj pes je že dovolj rejen. Vaše tele hi bilo pa tudi bolj zastavno videti, če bi imelo nekaj funtov več mesa pod kožo. Zato nesem nocojšnjo Volkunovo večerjo s tvojim priboljškom vred vašemu teletu. Saj menda ne boš hud?"
Marko se je zaokrenil kakor bi hotel prav naglo oditi v Rotijin tamor. Tevž je poskočil za njim iz koče: "Ne smeš. Prepovem ti. Seveda, da bi tele crknilo."
(Dalje prihodnjič)
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Hd__KE 1-0034
VAŠI ČEVLJI
16131 ST. CLAIR AVE. BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
Chicago, m.
FEMALE HELP WANTED
TURN those spare hours into dollars — Selling a SURE-FIRB household item to your friends and neighbors at wholesale value. Generous commission. Call for complete details.
CAlumet 5-2082
REAL ESTATE FOR SALE
HERE IS A REAL BUY — 5 room brick bungalow. 1 large bedroom upstairs. Gas heat. Large garage. Storm windows. Insulated. See to appreciate.—GLad-stone 3-1259 after 6 p. m.
8421 River Grove Ave., River Grove, HI.
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance to buy MACHINE SHOP and MFG. CO. Good living quarters. Excellent location N.W. Established 5 years. Selling due to other interests. See to appreciate.
HUmboldt 9-3834
Good Buy — LIQUOR STORE and BAR — Fine location S.W. side. Good established business. Selling due to other interests. See to appreciate.
REpublic 7-0765
TAVERN — Kitchen; fixtures complete; an electric equipment; 3-income flats; corner brick, N.W. side factory district; excellent volume. Owner.
INdependence 3-9610
Good opportunity for right party to take over long established DENTAL OFFICE and EQUIPMENT. Due to death of owner. Excellent location. Good clientele. Small down payment and low terms. Must see to appreciate real value.
Aberdeen 4-3088
ang
Angleški imenovani velike skrb priliki kron bete, ki je dt 1953. Ti plen,
žene, katerih jt oficielno dolžni kronanju, oblečeni v slavi.„ modrordečkaste obleke, obrobljene z drago hermelinovo kožu-hovino in okrašene z zlatimi vrvicami in cofki. Mnogi nimajo takih oblek in jih nimajo s čim kupiti. Posojevalnice takih oblek bodo mogle nekaterim ustreči, pa ne vsem.
Povsem nova taka obleka stane do $1,500. Skromnejša, kjer rajon nadomesti svilo in zajčje krzno hermelinovo, se dobi za okrog $600. Najhujše pri tem je, da se "peers" in njihove soproge morajo udeležiti kronanja kraljice v predpisanih oblekah; edini veljavni izgovor je bolezen. Tako je mogoče, da bodo ob priliki kronanja mnogi angleški plemenitaši oficielno "bolni." Mi v tej svobodni republiki se niti ne zavedamo, kako srečni smo, ker nimamo kraljev in kraljic in kronanj in plemenitašev.
—NOVA DOBA
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, child, urgently need 4-5 room unfurnished apartment. Good location. N.W. prefer. Moderate rental.
Dickens 2-4254
BlUSt vacate fot owftferT family. Present address 9 years. Responsible couple, 6 year old son, desperately need 3 bedroom unfurnished apartment. N. or W. Moderate rental.
SEeley 3-4525
PLEASE HELP deserving couple to get a home. Must vacate for new owner. Responsible couple, 6 lovely children, desperately need 5-7 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental.
■ Michigan 2-7148
3 RESPONSIBLE Adults need 4-5 room unfurnished apartment. Good location West side. Must be near good transportation. Moderate rental.
ROckwell 2-2355
3 RESPONSIBLE Adults, 2 employed, 11 year old child, urgently need 4-5-6 room unfurnished apartment. Will pay for decorating. Moderate rental. Ask for Iverson.
ALbany 2-2638
BUILDING SOLD!—MUST MOVE! Responsible couple, 3 children, urgently need 5 room unfurnished apartment or house. Prefer suburbs, but will take South Side. Moderate rental.
Normal 7-0171
RESPONSIBLE Couple, 3 children, 2 other adults, need 3-4 bedroom unfurnished apartment, house or bungalow near IC prefer. Moderate rental.
PLaza 2-8281
RESPONSIBLE Woman needs 3 room unfurnished apartment. Good location N. or N.W. Can furnish refrigerator and stove if necessary. Moderate rental.
ALbany 2-6286
REAL ESTATE FOR SALE
<311 s, HOUSES , .J# a
LA GRANGE PARK, ILLINOIS
New two bedroom expansible Brick. Ready to move in. Select both floors. Plastered walls. Beautiful large cabinet kitchen. Birch interior doors. Sliding door closet. Cross ventilation in each bedroom. Basement. Forced air oil heat. Automatic hot water. Completely insulated. Lot 50x125. Cement sidewalks. Close to good transportation. Only $3,900 down, $85 per month. Full price $16,900. See MR. VRHEL. Open every day. Open Tuesday and Thursday evenings. Sunday, 1 to 5. Closed Wednesdays only.
E. D. ALEXANDER
7330 WEST OGDEN
(2 Blocks West of Harlem)
Phone Riverside 7-1406 or Riverside 7-2628
i'