GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 17. MAJA 195? LETO IV., štev. 58 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Obrazložitev k spremembam okrajnega družbenega plana Obrazložitev je podal podpredsednik OLO ing. Ivo Klemenčič na 18. skupni seji obeh zborov, dne 14. t. in. Predlagane spremembe okrajnega družbenega plana in proračuna so Pe*t|ltat sprememb _zveznega in republiškega družbenega plana, v bi-stvu »a pravzaprav posledica nudalj-,le decentralizacije upravljanja v Koapodaratvu tor v tej zvezi neposrednega potrjevanja materialne delavskega samoupravljanja, Posredno pa tudi koinunaifnega siste-111 a samega. Nova uredba o delitvi dohodka je rezultat ugotovitev o pomanjkljivo-sl'jh v izvajanju sedanjega sistema Simuliranja neposrednih proizvajal-°ey n« večanju proizvodnje in prečka dela. Zato moramo takoj v za-čl>lku ugotoviti, da uredba ne predstavlja nekaj novega, ampak luora-ll,f> gledati na njo le kot na nadaljnji Premik k pravilnejšemu in boljšemu Izvajanju družbenega upravljanja kot osnovne komponente socialističnega razvoju. Zalo uredba tudi ne določa nekaj dokončnega, ampak Predstavlja eno izmed etap, ki je sicer temeljito, vendair še vedno le “Olno, posegla v nadaljnji razvoj mu-"■riabie stimulacije delavskega samoupravljanja. Bistvo nove delitve dohodka jv v l‘">. da del zveznih sredstev iz gospodarstva prepušča nižjim uprav-111111 enotam, oziroma podjetjem SHniiin Zato deli gospodarske orga-''.'rgeije na dve grupi, in sicer na ‘sje. ki zadržijo dosedanjo delitev 1,mčka, s tem da participirajo na ustvarjenem dohodku s 50®/o, in '\one, katerih dohodek ni več |hkI-pzen zvezni obdavčitvi, ampak se .°eloti deli mesi gospodarsko orga-eL|r*eijr» samo in lokalne upravne "(*te. S tem sv, tovariši, pravzaprav *t.viČ jasneje postavlja princip for-,r«nja lokalnih sredstev na osnovi (/spodarske razvitosti gotovega teri-,ariJa. kar pa velja zaenkrat samo , Podjetju, ker ostaja hudžetiranje Zv ■ .** v okviru istih kvot. V tej tl,"Zl j« gotovo tudi važna ugotovi-(I \ ('a vse ekonomske instrumente Hzln-nega plana postavlja v bodoče n l,m občina, kar preds^vlja nadalj-zv Vbjevanje komune in s tem v f#r*' JHzvezovunje vseh sxlločujočih Ig orjev za napredek komunalnih kuPmxsH. k: J1‘glejmo kako se bodo novi pred-5 ' »oraž.ali v praksi. Udeležba in-(r» ,j'H^ih, gozdarskih, prometnih t, Ze® cestnega prometa) in zurianje-Prkv7"lskil‘ irodjetii. t. j. podjetij - e Snipc na |x>večanju dohodka, List veno poveča. Te gospodarske t|(f;, Plzaeije so namreč do letos par-C 1111 v obliki dobička izka-i itl'ln efektu boljšega gospodarjenja Sr,.(|H,lJ kot tOV. in Se uporaba teh Prf.,1 .v je hila vezana na okorele “PrenT' 7.ato je gotovo temeljna , 'emba v tem, da omogoča tem , 8 >( urskitn organizacijam, da bo-r Costo j no razpolagale e polovico od lani več ustvarjenega dohodka, ki jo bodo lahko samostojno razporedile na plače in na druge potrebe podjetja. Ce predpostavljamo, da bodo proizvodni plani, kakor so zajeti v našem družbenem planu samo doseženi, potem predstavljajo ta sredstva približno 00 V. lansko leto doseženih sredstev za prosto razpolaganje. Podjetju druge grupe, sem spadajo vse ostale gospodarske panoge, delijo svoj celotni dohodek le na lokalne samoupravne sklade in sklada za samostojno razpolagati je. ostanek pa predstavlja plače, od katerih se plačuje lokalni proračunski prispevek. V teh gospodarskih organizacijah je stimulacija še ugodnejša, suj nam izračun ob že pri 100°/» izpolnjevanjem proizvodnih planov kaže, da bodo nekatere gospodarske panoge lahko povečale sredstva zia samostojno razpolaganje kar za 175 odstotkov ob istočasnem povečanju plač za 11 Ve. Vsi ti izračuni so delani, kakor rečeno, le na osnovi izpolnitve planov in še torej ne upoštevajo efekta te stimulacije. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da se bo ta efekt pokazal v nadaljnjem dviganju proizvodnje in produktivnosti dela, s tem V prekoračevanju postavljenih planskih nalog ter s tem tudi v nadaljnjem povečanju razpoložljivih sredstev. Nova delitev dohodka pa ima tudi gotove slabosti. V slabšo situacijo namreč pridejo podjetju, ki so bila oproščena zveznega davka na dobiček v lanskem letu ter so obenem nizko akumulativna. To velja predvsem za gostinstvo in nekatera trgovska podjetja, ki bodo dosegla v splošnem občil trio ma n jše sklade za samostojno razpolaganje kot v lanskem letu. Ta izpad se sicer delno kompenzira s sprostitvijo blokiranega dela amortizacije, vendar bo jx>-trebno to slabost, ki se bo v nadaljnjem razvoju sistema gotovo odstranila, pomagati reševati letos z razpoložljivimi sredstvi v okviru komun, ker se ta sredstva zaradi novega sistema prelivajo itak v proračunske prispevke od plač, ne pa dopustiti, da bi se reševale v dvigom cen. Posebno pozornost bodo morali ljudski odlx>ri posvetiti v tej zvezi pavšalistom. V gostinstvu je bil namreč do sedaj predpisan odstotek od prometa za formiranje sklada za prosto razpolaganje. Ta sredstva pa bi po novi delitvi dohodka absorbiral predvsem proračunski prispevek od plač, podjetjem pa no bi ostalo ničesar za drobne investicije.. Zato predlagam priporočilo občinskim ljudskim odborom, da ostanejo pri višini pavšalnih. zneskov, kot so bili predvideni v planu, vendar pod pogojem, da se gospodarske organizacije obvežejo odvesti v planu določeni od- stotek od prometa v'svoje sklade za prosto razpolaganje. Malo drugačen je problem pri pavšaliranih obrtnih podjetjih. Tu pa moramo v planu predvideno višino pavšalno znižati, če nočemo vplivali na dvig cen obrtnih uslug. Do sedaj sc je pavšal enako delil na družbeni investicijski sklad in proračun. Nova delitev dohodka teh organizacij pa bistveno zmanjšuje prispevek v družbeni investicijski sklad, kar se le delno prelivu v proračunski prispevek od plač. S tem se znižuje možnost formiranja družbenih obveznosti. Zniževanje prispevka za investicijski »klad je posledica po- razdelitve že lani odstopljenega zveznega dela dobička na vse elemente dohodka, ki se je do sedaj v celoti stekal v družbeni investicijski »klad. Ker pri tem bistveno trpijo sredstva, ki so namenjena predvsem za organizacijo in izpopolnitev »služnostnih obrtnih obratov, bi predlagal, da bi se znižani pavšal delil tako, da ostane v planu predvideni prispevek za proračun, pri čemer izgubi investicijski »klad nekaj manj sredstev. Ob tej priložnosti naj omenim, da za podjetja druge grupe določajo občinski ljudski odbori višino formiranju skladov za samostojno razpolaganje. Za bilanciranje sredstev smo v našem predlogu predvidevali maksimalno višino, ki jo po predpisih predstavlja prispevek za družbeni investicijski sklad. Zadnji se seveda izračuna na osnovi posebne stopnje. Mislim, da se bodo tega principa držali tudi občinski ljudski odbori, ker je edino ta v skladu z duhom nove delitve dohodka. Nadaljnja slabost, ki se z nekaterih strani očita spremembi delitve dohodka, je v nevarnosti, da bodo gospodarske organizacije povečevale dohodek in s tem tudi lastna sredstva z dvigom cen. Tu možnost res obstaja predvsem v industriji, kjer posebno udeležita na dobičku dejansko ni s ničemer obdavčena ter je podjetje tudi v celoti lahko uporabi za plače. Vendar če upoštevamo na eni strani delovanje zakona ponudite in povpraševanja, na drugi strani pa kontrolo neposrednih proizvajalcev ter da je že enkrat čas približati se učinkovitejšemu ruz|tolaganju z izboljšanjem dela ustvarjenih sredstev po delovnih kolektivih samih, potem moramo čim prej dati prednost pravilni stimulaciji za ustvarjanje večjega presežka dela. pred bojaznijo nepoštenega prilaščanja dobička na račun potrošnika. Mislim, da mora biti skrb na« vseli, da se bodo principi te stimulacije pravilno izvajali in da »e bodo tudi ustvarjena sredstva pravilno delila. Gre za to, da se bodo ta sredstva uporabila za zvišanje osebnega dohodka v višini kot je to potrebno za pravilno stimulacijo produktivnosti dela, pa tudi za ostale načine dviga proizvodnje preko mehanizacije tehnološkega procesa, odprave ozkih grl in podobno, kar prav tako indirektno vpliva na dvig proizvodnosti, Se eno bistveno slabost -iuia nova delitev dohodku, la je v tem. da so namreč industrijska podjetja med seboj v neenakem položaju glede starta, to je, da imajo neenak delež v tej povečani stimulaciji. Enakopravnost je sicer v tem, da vsa enako participirajo nu presežku dobička, res pa je, da so skrite rezerve v podjetjih različne in da bo do gotovega efekta novih predpisov prišel nekdo laze, drugi p„ teže. To je točno, vendar moramo ob tej priložnosti ugotoviti, da danes še niso nikjer izčrpane vse možnosti izboljšanja proizvodnega procesa, na drugi strani Pa so predlagane spremembe, preizkusni kamen tudi za tiste, ki se še do danes niso odločili izkoristiti vse možnosti za dobro gospodarjenje. Kajti take gospodarske organizacije bodo v novem sistemu obsojene na propad, ker v tekmi z naprednimi podjetji ne bodo mogle vzdržati. Možnost razvoja pa je s tem dana tudi najbolj zaostalim kolektivom in gotovo je interes celotnega našega gospodarstva, da se či:m hitreje dvignejo prav tako slabo organizirana podjetja. Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da je uibrana pot pravilna, /uto moramo novi sistem razvijati naprej, ne pa se ustaviti že ob prvih slabostih in pomanjkljivostih, ki morajo biti samo prehodnega značaja. Globoka družbena vrednost prehoda leži ravno v tem, da novi sistem sili vsakogar na katerem koli delovnem mestu k povečanju storilnosti dela, kor je samo od tega odvisno realno {-večanje njegovega osebnega do- Če pogledamo sedaj dokumentacijo, se odraža nova delitev dohodka v sledečih številkah. Zveza izgubi na dohodkih iz gospodarstva 9,5 ®/. ali 2,200 milijonov, ER S se povečajo dohodki iz gospodarstva za 26,4 V« alt 602 milijona, OLO za 3®/o ali 60 milijonov, ObLO za 14®/« ali 325 milijo-nov, gospodarskim organizacijam pa se lastna sredstva povečajo za 7®/i uit 1,278 milijonov. Razlika 202 milijona pa naslaja predvsem zaradi podražitve električne energije in povečanja prispevka za kadre. Kljub povečanju sredstev iz gospodarstva posameznim upravnim enotam pa proračuni ostanejo na istem nivoju. Zaradi tega principa zmanjšuje zveza dotacijo republiškemu proračunu (v merilu republike za 3,073 milijonov). Ta primanjkljaj pa po-.1 iV8j ^'publika s participacijo na dohodnino in povečanem proračunskem prispevku od osebnega dohod-j1 s- kar je bil po prvotnem planu izključni dohodek okraja in občin. Da pa se doseže namen nove delitve, dati gospodarskim organizacijam dovolj no stimulacijo, se moramo za pokrivanje obveznih proračunskih kvot posluzitt še 20®/o posojila iz investicijskega sklada, kar znaša za 01,0 169 milijonov, za občine pa 100 milijonov. Tako se ra»|x»ložljiva sredstva OLO in občin v družbenem investicijskem skladu zmanjšujejo za približno 25%, medtem ko se republiška udeležba na skladu povišuje za 41,9 % ali 203 milijone, ker se izračunava z istim odstotkom od večje osnove. Pri tem naj omenim, da sc sredstva družbenih investicijskih skladov posameznih občin zmanjšujejo, pa tudi povečujejo. Vzroke za to je iskati v novem načinu formiranju investicijskih sredstev podjetij druge grupe. Ker se vsa investicijska sredstva stekajo v občinski sklad, se formira okrajni sklad tudi na osnovi participacije. 34"/« participacija je določena na osnovi zmanjšanja zn 5,7% okrajnih in 4,7% občinskih investicijskih sredstev določenih s planom. Občinam ostane tako 16% družbenega investicijskega sklada. Pri vsem tem se seveda bistveno spremeni pokrivanje obveznih proračunskih kvot. Princip, da občine samostojno razpolagajo s fakultativnimi dohodki, v višini kot smo predvidevali v družbenem planu, ostane sicer nespremenjen. Pač pa predvideva predlog zaradi spremenjene participacije republike novo delitev dohodnine in proračunskih prispevkov od osebnih dohodkov in dobič- čiti ali znižati proračunske investicije v prid gospodarskim investicijam ali pa ostati pri sprejetih proračunih. Ljudski odbori, ki so administrativni del proračuna postavili na realno bazo, mislim, da je prav, da se te pravice najetja posojila za negospodarske investicije poslužijo. Kjer pa so administrativni proračuni nesorazmerno povečani nasproti lanski realizaciji, pa mislim, da je prav, da se finansirajo proračunske investicije najprej na račun napetega povečanja administrativnih izdatkov in šele nato s posojilom iz investicijskih skladov. Kar se tiče okrajnega proračuna, predlaga predlog, da ostane na isti višini. Ugodno je namreč to, da so sc pri obračunavanju družbenih obveznosti na podlagi bilanc gospodarskih organizacij natekla v investicijski sklad dodatna sredstva v višini 117 milijonov, na kur v planu nismo računali. S tem pokrivamo skoraj v celoti povečanje posojila za proračun ter predlagam, da tudi glede razdelitve sredstev jz investicijskega sklada ostanemo pri sprejetih smernicah s tem, da se munjko v višini 5% drži v rezervi. Predlagane spremembe gozdnega k a. Pri tem izhaja predlog iz stali- sklada so izvršene na istem principu. e/m il n 11 i 1'cn L n iinsovtin An oin W .. — /v - — __1. .. .. 1. 1_ .1 _ _ v šča, da nosi vsaka upravna enota enak odstotek fiktivnosti proračuna zaradi fiktivnega dot lička iz gospodarstva, o katerem smo že govorili. V nasprotnem primeru bi namreč nekatere občine nosile prevelik del fik-ti vnesti n. pr. občinski ljudski odbor Litija 22%. ObLO Ljubljana-Center pa nobene. Ta enoten odstotek je postavljen z 11% od obvezne proračunske kvote. Ker pa je fiktivno«! dobička KZ odpadla, je fiktivnost nekaterih občin manjša, čeprav sc jim hilunsirajo celotni dohodki iz gospodarstva na njihovem področju. Delitev dohodnin pa je avtomatična posledica tako postavljenega principa pokrivanja proračuna. Druga sprememba v bilansiranju proračunskih sredstev je v tem, da zairadi zmanjšanja sredstev od prebivalstva nekatere občine ne pokrivajo svojih proračunov s celotnim ostankom ustvarjenih sredstev. Posledica tega je. da se ti primanjkljaji pokrivajo preko okrajnega proračuna z dotacijami sledečim občinskim ljudskim odborom: Cerknica, Dobrova, Grosuplje. Ivančna gorica. Litija, Ljubi jana-Pol je. Togatec, Medvode, Moravče in Vrhnika v skupni višini 62,144 milijonov. Za toliko se je tudi proračunska kvofn okraja zvišala. Odlok o spremembah proračuna tudi veže izplačevanje teh dotacij s pravočusnim [lobiranjem dohodkov od prebivalstva, kar mislim da je umestno, ker bi jih sicer moral OLO izplačevati na račun kredita. Izplačevanje dotacij, enaka fiktivnost proračuna in princip parti-cipiranja na vseh dohodkih pa ima nadalje za posledico, da okraj pnr-ticiprra tudi na davku na maloprodajni promet občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Center, in sicer na tistem delu, ki spada po planu pod obvezno bilansiranje. Ta participacija znaša 138.milijonov in bi se pobirala samo do te absolutne višine, tako da sc presežek plana smatra v celoti kot fakultativni dohodek občine. S tem se postavlja pokrivanje vseh proračunov na enako osnovo. Pač pa se zaradi 20% obvezne participacije za proračune zmanjšujejo investicijski skladi. In še več. Sprejeti proračun je namreč že predvideval posojilo iz investicijskega sklada v višini 201 milijona zn finansiranje proračunskih investicij. Isto so predvidevali tudi občinski ljudski odbori. Tu se moramo odlo- Spremembe sklada za pospeševanje kmetijstva pa so posledica ukinitve takse na pse, ki jo pa občinski ljudski odbori lahko predpišejo sami in s tem povečajo svoje sklade. S tem smatram, da je odlok o spremembah družbenega plana utemeljen in ga predlagam v utemeljitev. Na podlagi I. točke 9. člena in 4. točke 27. členu statuta okraja Ljubljana, v zvezi z določbami odloka o spremembi 4. razdelka XXVI. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1957 (Ur. list FLRJ št. 10- 119/57), odloka o spremembah in dopolnitvah Zveznega družbenega plana za leto 1957 (Uradni list FIRJ štev. 14-155/77) ter določbami odloka o spremembah in dopolnitvah družbenega plana I.R Slovenije zn leto 1957 (Ur. list LRS št. 14-72/57) je okrajni ljudski odbor Ljubljana sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora pro.izvajalcev dne 14. maja 1957 ODLOK o spremembah in dopolnitvah ki pripada prora- OMine družbenega plana za okraj Ljubljana 1. V XIV. poglavju se v 1. odstavku namesto stopnje 13% postavi 10%. Drugi in tretji odstavek se črtata. 2. XV. poglavje se v celoti črta. 3. Dosedanje besedilo XVI. poglavja postane besedilo XV. poglavja. 4. Dosedanje XVII. poglavje se črta. 5. *Dosedanje XVIII. poglavje postane XVI. poglavje. 6. Dosedanje XIX. poglavje postane XVII, poglavje in sc v njem izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve: a) 1 razdelek se spremeni tako, da se glasi: »Dohodki občinskih proračunov, ki s6 pobirajo na območju občin in pri katerih okrajni proračun ni udeležen, so tile: 1. Občinska doklada nn dohodnino od kmetijstva; 2. občinske doklade na dohodnino od samostojnih poklicev in od premoženja; 3. občinski prometni davek; 4. občinske takse; 5. zemljarinn čunom; 6. davek na dediščine in darila; 7. Dohodki občinskih uradov in zavodov; 8. proračunski prispevek od osebnega dohodka in prometni davek pavšaliranih podjetij; 9. proračunski prispevek od psebnega dohodka komunalnih podjetij; 10. Ostali dohodki iz pristojnosti občin; b) Za 1. razdelkom se doda nov razdelek la, ki se glasi: »V smislu določil 2. odstavku 8. člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 16-179/57) gre del davka od maloprodajnega prometu v znesku 138,825 tisoč dinarjev občine Ljubi janu-Center v okrajni proračun. Način in roke odvajanja tega dohodka predpiše Svet za družbeni plnn in finance. ' Davek od maloprodajnega prometa ostalih občin je v celoti dohodek občinskih proračunov.« V. 2. razdelku se za besedami: »in prodajo lesa« vstavi besedilo: »ter 40% proračunskega prispevka od Železniškega transportnega podjetja in Podjetja za poštni, telegrafski in telefonski promet«. c) 3. razdelek še spremeni tako, da sc glasi: »Od dohodnine kmetijskih gospodarstev in dohodnine samostojnih poklicev in premoženj, vplačane na območju občinskega ljudskega odbora, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v sklade na podlagi, zveznih predpisov, pripada: Delci okr*)1 v •/• Občini % Ljubljana-Sentvid 2 Ljubi jana-Center 3 Mengeš 6 Ljubljana-Bežigrad 10 Ljubi jana-Crn uče 26 I.jubljana-Vič 27 Ljubljana-Moste 31 I.oškn dolina 32 Kamnik. Ljubljana-Siška 40 Domžale 41 Ljuhljana-Rudnik 47 Ostale občine 50 č) 4. razdelek se črta. d) 5. razdelek, ki postane 4. raz- delek, se spremeni tako, da sc glasi: »Pri proračunskem prispevku iz dobička gospodarskih organizacij, je okraj udeležen po posameznih občinah takole: Občina Delež okraja v •/• Loška dolina Grosuplje Ljnbljana-Vič Ljubljnnn-Polje, Vrhnika Litija, IvOgutee Mengeš Ljubija na-Bežigrad Ljubljnnn-Center, Moste Borovnica Ljubi jafia-Sentvid Ljubi jana-Grnuče Kamnik. Ljubljana-Siška in Medvode Domžale e) Dosedanji 6. razdelek, stane 5. razdelek, se spremeni tako, da se glasi: »Pri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka je okraj udeležen po posameznih občinah takole: 2 5 7 15 18 20 23 24 25 28 29 7 10 17 20 22 29 39 45 47 48 30 32 ki po- Borovnica Ljubija na-Rudnik Domžale Kamnik, Ljubljana-Siška Loška dolina Ljubljana-Moste Ljubljana-Vič Ljubljana-Crnuče Ljubi juna-Bežigrad Ljubljana-Šentvid Mengeš I, ju bi jana-Center f) Doda se nov 6. razdelek, ki fl glasi takole: »Od sredstev, ki sc bodo natekl« na podlagi določil tega družbene^ plana in drugih predpisov v okraji1 investicijski sklad in okrajni go/.d? skled, se uporabi za potrebe okraj nega proračuna 20% kot dohod* brez obveznosti vrnitve. 7. V dosedanjem XX. poglavillj (. V UVSVUUII |C1II AA. M ki postane X\'lU. poglavje, se izTU šijo naslednje spremembe in (lop®1 nitve: a) 1. razdelek se spremeni tak«-da se glasi: V okrajni investicijski sklad J* bodo v letu 1957 po zveznih pred' pisili stekala naslednja sredstva: 1. 15% od dohodnine kmečki® gospodarstev; 2. 15% zeml ja rine, ki jo vpij* čil jejo kmetijske organizacije ■' kmetijske zadruge; 3. 34% od prispevka družben'®’ investicijskim skladom; 4. Obresti na obratna sredst** kmetijskih organizacij in podjeOl cestnega prometa. 5. Anuitete od okrajnih kredit‘,v' b) 1. odstavek 3. razdelka se črt*' V besedilu dosedanjega 2. stavka se namesto zneska 42 milij®,' nov din postavi znesek 201.654 tis*1 dinarjev. 8. Dosedanje XXI. poglavje pj* stane XIX. poglavje in se v nje*® izvršijo tele spremembe: a) V* L odstavku tega pogluvi® se pri naštevanju sredstev skln*1 črtata v t. točki besedi: »in pse«. b) 2. odstavek se spremeni ^ glasi: »Iz sklada za pospeševanj kmetijstva bo v letošnjem letu 11 razpolago preko 74 milijonov d»® '9. Dosedanje XXII. poglavje P°, stane XX. poglavje in se zadnji stavek tega poglavja pravilno gl®*1 j »Od celotnih dohodkov v gozd®fl stvu bo odvedeno v okrajni go*®® sklad za pospeševanje gozdarst® 140.5 milijonov dinarjev«. 10. Dosedanja XXIII., XXIV. 'f XXV. poglavja postanejo XXI., XX* in XXIII. poglavja. 11. Za dosedanjim XXV. P°6*eL jem. ki postane XXIII. poglavje-doda novo XXIV. poglavje, ki glusi: člen® ikf »V smislu 4. odstnvka 15. uredbe o skladih zn gospoda^ kadre (Ur. list FLRJ št. i^ se slekn v okrajni sklad zn ,, darske kadre del prispevka, k1 /L plačujejo gospodarske organi*®'!;,, in zasebne obrti nn območju O* ja, in v odstotku, ki ga določi publiški izvršili svet.« 12. Dosedanja XXVI., XXVIb^ IVIH. poglavja postanejo X-® XXVIII. poglavja postanejo XXVI. in XXVII. poglavje. t 13: Dosedanje XXIX. pog,,|VL postane XXVIII. poglavje in glasi: BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OLO LJUBLJANA Dohodki *• Dohodki iz gospodarstva — Del provač. prispevka iz dobička 610.562 — Del prorač. prispevka od osebnih dohodkov 212.074 *• Dohodki od prebivalstva — Prometni davek od davč. vrednot 25.000 — Prometni davek od zasebnikov 307.000 — Prometni davek od vina in žganja 13.000 — Drž.avne takse 341.000 — Del dohodkov od kmetijstva 30.927 — Del dohodkov od ostalih poklicev 176.214 — Dopolnilna dohodnina od prodanega lesa 127.300 — Del davka na maloprodajni promet občine Center 138.825 ■ Dohodki državnih uradov in zavodov 43.800 *• listali dohodki n) ostali prorač. dohodki 19.600 o) 20*/« udeležba na in-' vesticijski in gozdni sklad 176.998 e) vplačila na račun izpada pror. prispevka iz dobička iz 1. 1956 174.500 Sredstva iz posojil Posojila iz investicijskega sklada 201.654 Skupaj dohodki 2,598.454 Izdatki j1 Administrativni prorač. 1,995.540 » Negospodarske investicije 434.270 • Vračilo posojila za kritje Proračunu za 1. 1956 91.500 *■ Poravnava nekritih inve-. »ticij iz leta 1956 15.000 ■ Dotacije občinam 62.144 Skupaj izdatki 2,598.454 H. Dosedanje XXX. poglavje po-8,i»ie XXIX. poglavje. : 15. Ta odlok velja od dneva ob-v »Glasniku«, uradnem glasilu . ,D Ljubljana, uporablja pa se od ' Januarja 1957. Predsednik: Dr. Marijan Dernmstia 1. r. ODLOK o ustanovitvi okrajnega sklada za gospodarske kadre 1. člen Ustanovi se okrajni sklad zn gospodarske kadre. 2. člen Okrajni sklad za gospodarske kadre je pravna oseba. Vanj se stekajo: 1. Del prispevku, ki ga določi republiški izvršni svet s svojimi predpisi in ki ne sme biti manjši kot 50 "Z* celotnega zneska prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije ter zasebne obrti na območju okraja; 2. dotacije političnih teritorialnih enot ter gospodarskih in družbenih organizacij; 5. obresti od sredstev skladu, ki so naložena pri banki; 4. volila, darilu in prostovoljni prispevki državljanov. 3. člen Iz sklada za gospodarske kodre se dajejo: 1. Podpore za zidanje, razširitev in opremo strokovnih šol ter njihovih delavnic in domov, v katerih se vzgajajo gospodarski kadri; 2. podpore za sistematično strokovno izpopolnjevanje gospodarskili kadrov, z omejitvijo, da si1 sme v ta namen uporabiti največ 10*/« celot- nega prispevka za kadre, ki gre okrajnemu skladu; 3. podpore zn kritje funkcijskih izdatkov, ki jih imajo strokovne šole ter njihove delavnice in domovi, v katerih se vzgajajo gospodarski kadri. 4. člen Okrajni sklad za gospodarske kadre upravlja upravni odbor, ki šteje 14 članov. Člane upravnega odbora imenuje za dobo 2 let Okrajni ljudski odbor. Člani upravnega odbora sklada izvolijo izmed sebe predsednika m namestniku. Sklad prestavlja predsednik upravnega odbora. 5. člen Upravni odbor sklada sklepa o 'pravilih, o programu in o zaključnem računu sklada, skrbi za izvrševanje predračuna sklada, organizira poslovanje sklada in opravlja vse druge zadeve v zvezi z njegovim delom. 6. člen Administrativne in računovodske zadeve sklada opravlja okrajni upravni organ, ki je pristojen za šolstvo. 7. člen Ta odlok velja od dnevu objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Predsednik: Okrajnega ljudskega odbora: Dr. Marijan Dermastia 1. r. 14 h(1 ^ll Podlagi 1. in 34. člena Uredil, 0 skladih za gospodarske kadre list FLRJ št. 13-145/57) v zvezi s(~; 13. mesečno izplačanih invalidnin 609.284 din, po-pvrečje na osebo 1188 din, skupaj upravičencev 7849,- mesečno izplačanih invalidnin 13.642.982, povprečje nu osebo 1738 din: b) število mirnodobnih invalidskih upravičencev: osebnih invalidov 111, vdov 4, roditeljev 41, sku« n«; c) število upravičencev do začasne pomoči italijanske vojske: osebni 1, družinski 5, skupaj 6; mesečno izplačanih invalidnin 9900 din, povprečje na osebo 1650 din; č) število začasnih vojnih invalidskih upravičencev 154; d) upravičencev z zdravstveno zaščito: osebnih 30, družinskih 14, skupaj vseh vrst priznanih invalidskih s voj s te v 8209, mesečno izplačanih invalidnin 13,652.882 din, povprečje na osebo 1663 din. V teku leta je bilo na novo priznanih 432 invalidskih upravičencev. Umrlo jih je 147, odselilo 57, invalidsko svojstvo pa je bilo vzeto 60 osebam. Skupaj je bil odpad 264 upravičencev. Osebni vojaški vojni in Ml invalidi so umrli iz sledečih skupin: I. 4, II. 2. III. 3, IV. 1, V. 2, VI. 1, VII. 5, Vlil. 9, IX. 4, X. 9. Osebnih invalidov je umrlo v preteklem letu 45, povprečna starost umrlih do V. skupine je 63 let, do X. skupine 67 let. Invalidski izdatek za 459 upravičencev v januarju 3,976.850 din, za 413 upravičencev v juliju 2.830.850 din, zn 444 upravičencev v decembru 1,727.770 din. Od skupnega števila 444 upravičencev do II) je 359 invalidskih dodatkov po 3500 din (76,3*/o) in 105 invalidskih dodatkov po 4500 din (23,7 “/n). Povprečje izplačanega invalidskega dodatka je bilo v letu 1933 3927 din, v letu 1956 pa 3891 din. Otroški dodatek v mesecu januarju: upravičencev 250, otrok 554, znesek 1,524.810 din; v juliju: upravičencev 304, otrok 500, znesek I milijon 526 tisoč 365 din; v decembru: upravičencev 258, otrok 481, znesek 1,319.782 din. Povprečje izplačanih otroških doklad je bilo leta 1955 2722 din, v letu 1956 pa 2848 din na enega otroka. Invalidsko zdravstveno varstvo v letu 1956 Zdravstvene storitve: zdravniških receptov 5750, vrednost zdravil 1 milijon ' 255 tisoč 673 din, povprečje 217 din na 1 recept; nabavljenih očal 134 v vrednosti 219.353, povprečje 1637 din na očala; v bolnicah: zdravljenih oziroma oskrbnih dni 11.026, v vrednosti 11 milijonov 193 tisoč 873, povprečje 1015 din na oskrbni dan; ambulantnih pregledov in zobo-zdravljenj 7065, v vrednosti 1,820.058 din, povprečje 253 din na pregled; reševalnih voženj 173; prevoženih km 5835, v vrednosti 212.720 din, povprečje 33 din na km; ortopedi ranih oseb 2123, stroški v vrednosti 7,410.734 dinarjev, povprečje 3472 din na osebo. Povprečna vrednost recepta je bila v letu 1955 233 din, dočim znaša povprečna vrednost recepta v letu 1956 217. din. Stroški zdravstvene zaščite so se v preteklem letu zvišali od 6129 din na 6417 din pri enem upravičencu. Razpon cen ambulantnih pregledov je od 92 din za ambulantni pregled v Zdravstvenem domu v Medvodah do 320 din v Zdravstvenem domu Gabrovka pri Litiji. Ta razpon je težko opravičljiv le iz stališču ekonomske amortizacije. Povprečna cena ambulantnih pregledov je 255 dinarjev. Vozne ugodnosti v letu 1956: izdanih blokov po 25 objav za 75 e/o popust je bilo izdanih 112, za brezplačno vožnjo izdanih blokov po 25 ‘objav pa 51. Izdanih legitimacij za 75 V« popust osebnim invalidom je bilo 2099. Ortopedski pripomočki: upravičencev do ortopedskih pripomočkov je 952. Za nabavo teh pripomočkov razen protez in ortopedskih čevljev smo sklenili pogodbo s »Slovenija športom« za nabavo rokovnikov, rokavic, palic, kap itd., trgovskim podjetjem »NA-M A« za iste artikle in s prodajalnama čevljev »Alpina« in »Peko« za nabavo navadnih čevljev, Čevlje po meri izdeluje delavnica gluhonemih. Ta podjetja so nam nudila najugodnejše cene, upoštevajoč tudi odrejeno kvaliteto. S tem smo znižali stroške nabave ortopedskih pripomočkov od 4019 din v letu 1955 na 3472 din v preteklem letu na osebo. Močan vpliv na to znižanje pa je imela tudi močna evidenca trajnost^ nih rokov in kontrola računov, ki so jih podjetja predlagala v poravnavo. Kljub znižanju izdatkov za ortopedske pripomočke pa so invalidi prejeli vse pripomočke, do katerih imajo pravico po odredbi zdravnika. Odstranili smo le neupravičeno navijanje cen. Poseben problem za invalide je slaba kvaliteta materiala in slaba izdelava pretek, katere izdeluje podjetje »Soča«. Tako stanje prote-iike je nevzdržno, ne le zaradi visokega odstotka okvar na protezah, ampak tudi zaradi zaposlenosti invalidov, a je organsko vezano na protetiko. Celokupni izdatki za leto 1956 Izplačano: na invalidninah 179 milijonov 707 tisoč 173 din, nu invalidskem dodatku 23,273.710 din, na otroškem dodatku 17,712.785 din, na začasni pomoči 224.450 din, skupaj 220.918.118 din. Izplačano: za ortopedske pripomočke 7.410.734 din, za zdravila 1,475.026 din, za topliško zdravljenje 1,955.233 din, za klimatsko zdravljenje 1,921.578 din, za bolniško zdravljenje 11,193.873 din, za ambulantne preglede in zobozdravstvene storitve 2,032.778; skupaj 25,989.222 din. Tako je bilo vsega skupaj izplačanega 246.907.222 din. Obseg reševanja vlog in konkretnih nalog: Obseg in porast dela je razviden iz dejstva, da je v teku preteklega leta bilo poslanih na odsek 6797 zahtevkov, od teh je bilo rešenih 6655 vlog. Odločb invalidskega in otroškega dodatka je bilo izdanih 849 (389 primerov OD in 460 primerov IL)). Odklonjenih je bilo 74 primerov invalidskega dodatku in 63 otroškega dodatka. Dne 3t. XII. 1956 je bilo v invalidskem vpisniku vpisanih 10.000 osebnih zadev, v teku leta je bilo vpisano 350 novih predmetov. V invalidnem vpisniku je vpisanih 138 vlog, 565 prijav klimatskega in topliškega zdravljenja in 624 prijav civilnih invalidov. Poleg tega smo v teku leta izdali preko 800 prevedbenih odločb, ki urejajo invalidske prejemke od I. VII. 1952. V najtesnejši zvezi s splošnim invalidskim varstvom je treba obravnavati tudi priznanje oziroma odklonitev invalidskega svojstvu. V teku leta 1956 je bilo sprejetih 160 novih prijav za priznanje invalidskega svojstva, rešenih pa je bilo 216 primerov. Dne 31. XII. 1936 je še nerešenih 149 prijav za priznanje in validskega svojstva, dočim je bilo 31. XII. 1955 nerešenih prijav 223. Poleg tekočih poslov likvidacije računov in izplačevanja invalidskih prejemkov, izdajanja nakazil za ortopedske pripomočke in tekočega dopolnjevanja evidenc je v polnem teku delo na novi ureditvi invalidskih dodatkov po uredbi o invalidskih prejemkih, ki je izšla konec leta 1956. Revizijo invalidnin v letu 1956 nismo vršili po praksi iz prejšnjih let. Sistematičen pregled predmetov ni bil izvršen, ker za to delo ni bilo časa. Sprejemali smo v postopek le tiste primere, za katere je prišla prijava oziroma ovadba o neupravičenem prejemanju invalidnine. Takih primerov je bilo 26 in je odvzeto invalidsko svojstvo v tl primerih. Preplačilo v Invalidskih prejemkih: preplačila osebnih invalidov in družinskih upravičencev so bila 31. XII. 1956 sledeča: invalidnine 602.756 din pri 119 upravičencih; invalidski dodatek 1,865.284 din pri 66 upravičencih; otroški dodatek 1,473.955 din pri 58 upravičencih; skupaj preplačil 3,941.999 din pri 243 upravičencih. Navedena preplačilu so nastala v času od leta 1951 dalje in to zaradi često menjanih predpisov, ki urejajo pravico do teh dodatkov, zaradi sprememb družinskega ali premoženjskega stanja upravičencev in pa zastoja v pravnem postopku. S 1. I. 1956 smo napravili evidenco preplačil in začeli dosledno izter ja vati dolžne zneske, ki se vračajo v državno blagajno. Izvršili smo tudi revizijo invalidskih dodatkov za nazaj, zato je v preteklem letu nastalo več novih preplačil invalidskega dodatka. Vračila so v primerjavi z višino preplačil majhna iz razloga, ker vi- šina odplačil ne smo presegati prejemkov iz naslova invalidni0' Dolžniki v večini primerov niso' stanju 'poravnati preplačila z V6® ji mi odplačili, ker so brez redni* dohodkov (preužitkarji itd.) o preplačilih na otroških dodatki komisija s svojim sklepom »goto* krivdo ali nekrivdo stranke ter ° to postopa po danili navodilih. R** logi za preplačila pa so tudi še »I1* deči: 1. Občine so formalno izstavlj*" potrdila, ki so važna za priznanj' invalidskega in otroškega dodat*) na osnovi izpovedb strank, ne da H se prepričala o pravem dejansko* stanju. 2. Stranke so premoženje ali pr® vice na premoženje zamolčale in j* zlasti v primerih, ko poseduj0' premoženje na področju druge n*1 čine ali okraja. 3. Stranke niso pravočasno j°t ljale osebnih ali premoženjski* sprememb (pridobitev premoženj* potom dedovanja, otrok je doseg* določeno starost itd.). 4. Občine so izstavljale potrdil* le za upravičence same, niso pa 1 vseh primerili upoštevale dejsl'"1 da žive v družinski skupnosti s *** rodniki, kar je po točki 11 navodil* k uredbi o otroških dodatkih ovif* za priznanje dodatka. 5. Komplicirani predpisi za oW ški dodatek in določilo, da se S predpisi analogno uporabljajo t*1? za’ invalidski dodatek, so povz.ro*1 marsikatero nepravilno odločil® preplačila. številčno je največ primerov p,p plačal pri invalidninah (t 19), nato °* invalidskem dodatku (66), a naju* je na otroškem dodatku (58). višja preplačila so na invalidske" dodatku, kjer odpade na enega do" nika 28.263 din. nato no otroške*”, dodatku, kjer je poprečje 25.413 di*1 Pri preplačilih na invalidnino o* pade nu dolžnika 5065 din. Dolg ,, invalidninah se je v teku leta I9,, zmanjšal zn 229.140 din, dočim sc k dolg na invalidskem dodatku zve" v teku preteklega leta za 1,195™ din, na otroškem dodatku pa 266.969 din. Za ureditev tega vprašanja *■* potrebno v bodoče zagotoviti ah** j lutno ažurnost, evidenco in sevfjM kadrovsko izpopolnitev tembolj-spričo neposredne odgovorno*1 uslužbenca postaja njihovo delo t1*^ ciznejše, s tem pa tudi počasiiCJ’ Vsebino Obriulbiitčv k • premembnm • okraj11*1 družbenega planu. Odlok o npremembuli in dopolni* družbenega planu r.a okraj Ljubija""' Odlok o ustanovitvi okrajnega sklu'*'1 gospodarsko kadre. imenovanja in ragreSItve. , j, Vorofilo o delu Sveta za socialno *• vulidnko varstvo za leto 1016,