131. številka.
„IDINOtT"
izhaja po trikrat na teden v i»»til» i»-liaujih oh lorklh, Aetrtklh in sobotah!*. iijutranj« iadanj« it-hajH ob ti. uri ijutraj, i«J»r»« p* o1' uri «oer, — Obojno iidinj« »tHiic : za Jcitaaaniiti! . f. — .H«, i*vm Avutni* f. I.* «a trt roa»»"c . . . U.AO ... 4.— ■a pol lata . . . .V— ... ta »•• IMo . . » 10.— . . . I«.-Na narafttea brez priložene naročnine at
aa jemlje ailr. Posamične iterilke le dobivajo » pro-dajaluicah tobaka v lrntu po a n»č„ izveo Trata po 3 mi, Sobotno ve&erno tkdanje v lr»tu 4 nfi., izven Trsta S a*.
Ol
Izdanje za petek 1. novembra 1895.
(v Trstu, ▼ četrtek zvečer dne 31. oktobra 1895.)
TV&lj XX.
EDINOST
Uglasi »>• tn^uin po tarifa r pehtu; tx iiuhId. t >lt<h.<lirai frkatul •«' pla^ij'* |.ri»nt:ir, u.itikur litije* mrulaih »r.'i\ i'doIhiia n«iu> friipe in J»TiK»'rtSTr»lrt. mmft n,;l(i»i itd.*« r:t<'unnjO po ponudbi.
V m ilopiti imj so potiljajo »r«dni*tva illi,-* t'H«eri«k *t t H. V vin n pistnu iu,>r» biti franHovnnn, kur n#fr*<ik<>riMi* s« '.i-*pr><jjui.ijo. R"kjpi»i t« no vračajo.
Snrujnino. reklamacij« m .itrlmi« jem* Hitruvniitvo ulic* Molino p'-rolo liHt. >t, II. mulst. Odprt« ri'kl un.t i|<* ■o prem to poHtniiiJ.
anilo alcventke^a političnega druitva za Primorsko.
r KlinuMU J* mor".
Češka sodba o programu vlade.
Po soglasni sodbi prijateljev in nasprotnikov prištevati je izvajanja češkega poslanca dra. Herolda najznamenitijim izjavam kolikor smo jih čuli z različnih strani o programu nove vlade. Naprošeni z mnogih strani hočemo tudi mi — seveda v kolikor nam dopušča skromni prostor našega lista — obvestiti svoje čitatelje o tem, kar je na toli izboren način povedal dr. Herold.
Takoj v uvodu svojega govora je priznal govornik, da znači izjava grofa Badenija vendar formalen napredek. Dočim prejšnji ministerski predsednik sploh ni hotel niti poznati češkega vprašanja, priznava grofBa-deni, da to vprašanje obstoji. Obžaloval pa je govornik, da vlada ni ničesar povedala v materijalnem pogledu o prevažnem vprašanju češkem. Vlada je sicer rekla v svojem programu, da goji zaupanje do naroda deškega, s tem pa ni ni najmanje označeno stalile sedanje vlade nasproti narodu češkemu. „Ali si sploh moremo misliti vlado v Avstriji — tako je vskliknil Herold —, ki ne bi bila obvezana gojiti zaupanje do tega naroda, kajti tako zahteva že obstanek te države. Mislil sem vedno, da vlade morajo iskati zaupanje pri narodih; narodi pa in posebno narod češki — s ponosom pravim to — nima potrebe, da bi prosil zaupanja pri katerikoli vladi v Avstriji*.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je naglasil dr. Herold, da odprava izjemnega stanja ni nikakega pomena, ker se je isto uvelo proti zakonu. Isto je značilo omejevanje svobode naroda in sramoto za Avstrijo.
Po tem uvodu označeval je govornik rešitev češkega vprašanja kot pogoj za mirni razvoj ustavnega življenja v Avstriji. Za tako rešitev pa treba ustvariti potrebne predpo-poje. Tak pogoj je uvedenje jednako-pravnosti češkega jezika v uradu in javnem življenju. Proti izrecnim določilom državnih temeljnih zakonov obstoji še vedno hegemonija nemškega jezika v vseh strokah javnega življenja.
Z ozirom na opazko v izjavi vlade, da je ustrezati narodnim zahtevam le v toliko, v kolikor je primerno vsakodobnemu stanju v razvoju dotičnega n&roda, je izjavil dr. Herold: »Kakor ne moremo pripoznati narodnega posestnega stanja kot politiško načelo, istotako ne moremo pripoznati vsakodobnega stanja v razvoju kot podlago narodnemu vprašanju češkemu. In kolikor se dostaje druzega vodilnega načela, moram že izrecno vprašati gospoda ministerskega predsednika, kaj si je mislil pri tem, ko je govoril o t radicijo n al n emu stališču naroda nemškega, slo nečem na zgodo-dovinukem momentu, ter je naglašal vsem drugim uarodom v Avstriji svetečo nemško kolturo ? !•
PODLISTEK. Klarica iz farovža. 26
(Daljo).
„Zahvaljujem se vam, dedek 1" je rekel, obrisal si z rokami oči, podal mi roko in odšel.
Takrat ga še nisem razumel, raj mi je postalo jasno, ko se je novica, da je Zemecki ponesrečil v lomu.
V	jutro se je poslovil od Klarice, poljubil otroka, ter šel z drugimi na delo. Lomili so kamenje pod Vrbo in ker so naleteli na trdo skalo, pomagali so si-se smodnikom. Izvrtali so luknjo, zasuli naboj, zatolkli, prižgali užigalno vrv, ter zbežali poskrlt se. Ozrli so se..,.
„Fantje, kam se je del Zeiuecki ?"
»Saj je šel z nami !*
Omenlvši da je tudi na Češkem nekdal veljalo nadvlatljc nemškega jezika kot politiško načelo, iz kojega «o izvajali pravico do nadvladja za nemške manjšine, nadaljeval je govornik :
»To neslanost so že davno opustili Nemci na Češkem ; Nemci ved6 dobro, da nam niso dajali svetečih vzgledov v nikakem pogledu. .Taz se zavedam prav dobro, koliko je storil veliki narod nemški na polju kulture, jaz spoštujem in cenim to kulturno delo, kakor je spoštujem pri Francozih in Angležih. Toda, ako govorimo s politiškega stališča o posamičnih narodih v Avstriji, reči tnoramo, da kulturno delo Nemcev izven države nima nikakega politiškega pomena za Avstrijo, tako malo, kakor Francozov in Angležev Ali je nemški narod v Avstriji več storil nego Čehi na polju u-metnosti, znanosti, slovstva in poezije ? Ali je kultura naroda nemškega v Avstriji starejša od kulture naroda Češkega? Tega ne bpde trdil n kdo. V zlati svoji dobi imeli so Poljaki svojo lastno kulturo, dolgo popred nego Nemci v Avstriji, in zato naj se čuvajo, da bi ugodili takemu zahtevanju Nemcev, na kojega podlagi se je toliko grešilo nasproti nam, koji grehi niso bili v nikaki zvezi z nemško kulturo.
In kaj je to: tradicijonalno stališče naroda nemškega v Avstriji? Kaj je to v naši deželi ? Češki narod je bil državot vorllen v Avstriji, on je dal zgodovino deželi. Mi nismo nikdar izkoriščali tega tradicijonelnega stališča, mi hočemo le stati v i s t i v r s t i na vseh poljih javnega življenja. Odločno se moramo torej zavarovati ter bojevati vsemi dovoljenimi sredstvi proti temu, da bi se hotelo iz naslova njega kulture p r i p o z n a t i narodu nemške m u kakoršnosibodi tradicijonalno stališče v Avstriji.
Ako dotični odstavek v programu vlade ni bil zgolj poklon do levice, potem bi moral reči, da je narodni program sedanje vlade zgrešen že v svojem temelju ter da je isti, ako je resno mišljen, n e a v s t r i j-s k i.
Ministerski predsednik je izjavil, da vlada j hoče voditi in da noče, da bi vodili drugi njo; velika beseda to, kojo je tako lahko izgovoriti le v avstrijskem parlamentu. Avstrijski parlament je zaslužil, da je došla vlada, ki ima dovelj poguma, da pravi parlamentu: Ti si bolno dete in te moram voditi. Bole zen parlamenta tiči v njega sestavi in brez korenite volilne p r e o s n o v e ni mogoče, da pridemo do parlamenta, spoštujočega samega sebe. ,1az ne vem, koja stranka te zbornice se hoči dati voditi od roke vladine, naša stranka gotovo ne!
Na poti, ki smo si jo izvolili, ne potrebujemo nobenega drugega voditelja nego krepko voljo naroda češkega, a narod češki hoče, da vztrajamo na tej poti. Cilji, ki si jih je
ali vče-raznesla kameno-
„Glejte, tam le kleči !■
„Kje?"
»Tam, kjer je zapalnik !"
„Morda je ugasnil, pa ga Zemecki vnovič zažiga".
„Pojdimo gledat !*
Vsi hite nazaj.
Toda Zemecki jim je od daleč pretil z rokami.
»Ne hodite sem ! Zapalnik gori h koncu!"
»Za Boga, beži tora j !w
»Ne približujte se! Sporočite torej Kla-rici moj pozdrav, sporočite ji, da ji ne morem boljše poplačati vse ljubezni in po nedolžnem prestale nezgode, nego se svojo smrtjo. Ciril se skoro vrne od vojakov — on jo še zamore storiti srečno, jaz nikdar več...."
Dninarji so hoteli, da bi rešili obupneža, toda kako! Zapalna vrv dogoii vsak trenutek, skala jih vse podsuje.
postavil ministerski predsednik v svojem pro- | gramu, ne značijo ničesar drugega, nego obraćenje dosedanjega državnega stroja, dosedanjega zistema, kojemu mi nasprotujemo. Med dosedanjim zistemom ter nedvomno in neporušljivo voljo naroda češkega, pa zija prepad, a vlada ni niti namignila na priprave za premostenje tega prepada. Pot do nas in do v 1 a d e j e zaprta. Ona ne more k nam in mi ne moremo k njej, ker še obstoji propad.	(Konec pri h.)
Politiške vesti.
V Trstu, <lio 31. oktobra 1895.
O razmerah v Istri dobil je »Agramer Tagblatt" jako oster dopis, kojega vsebino prinašamo tu v kolikor le možno ublaženi obliki. Znano utegne biti vsakomur -- pravi dopisnik — da irredentizem v Istri more še vedno nastopali toli nasilno le vsled tega, ker mu iz Italije prihajajo obilna denarna sredstva in more torej delovati — s pod-kupljevanjem. To sredstvo jim navadno pomaga in tudi na takih mestih, kjer bi človek ne pričakoval kaj tacega.
Žal, da dobivajo italianissimi potuho tudi pri cerkveni oblasti.
Italianissimi smatrajo hrvatsko duhovščino za najhujšo nasprotnico svojim prizadevanjem. Hrvatska duhovščina si prizadeva namreč, prava voditeljica svojemu ljudstvu, da bi vzbudila hrvatsko samozavest. Ako se torej duhovnik v katerem kraju posebno odlikuje po svojem patri jot ičkeir. mišljenju, takoj zastavijo italianissimi vse svoje sile, da ga odpravijo. Ako jim ne pomorejo zasramovanja, grožnje, ovadbe in celo napadi, potem se obrnejo do cerkvene oblasti. Splošno je me-nenje, da so mnogoštevilna premeičenja duhovščine hrvatske narodnosti le posledica moledovanja Italijanov pri /erkveni oblasti. Italijani, se sami hvalijo, da dosežejo pri cerkveni oblasti, kar — hočejo. In res se dogaja navadno v poreško - puljski škofiji, da mora duhovnik, kojega preganjajo italianissimi se svojim sovraštvom, kmalo romati na koje drugo mesto. Take razmere uplivajo najneugodneje na ljudstvo, tako, da se je bati škode za vero katoliško.
Cehi iit nova vlada. Hitro, jako hitro prihaja menda grof Badeni do zpoznauja, da zastopniki naroda češkega niso — gališki kmetje! Altri paesi, alt vi costumi. Ministerski predsednik je menda že pogodil — in to dela čast njegovemu bistremu vidu —, da češkega vprašanja ni možno odložiti — da ne rečemo: rešiti le samozavestnim nastopanjem ; v teui spoznanju išče sedaj osebne dotike z češkimi poslanci. Te dni se je pogovarjal s poslanci dr.oui Heroldom, dr.om Brzoradom, dr.om Langom in Šamankom (zlasti poslednji je najradikalneje barve) na uprav ostentativen način in pred vso zbornico
»Zemecki, beži hitro doli!•
Zemlja je zadonela, ozračje se streslo, grozen pok zagroinel je po bližnjih lesovih, da so vrane prestrašene izletole; mrak črnega dima je zagrnil skalno steno, kamenje je letelo daleč naokrog, kakor bi se bil tukaj užgal ognjenik.
Ko se je razpršil dim, bila je skalna stena raztrgana, a v zasipu — po Zemeckem niti spomina. Še-le proti poludnevn so ga J izkopali. Bil je razmesarjen, niti človeškemu truplu podoben.
Slišite te kameniške zvonove? —Toni , njih donenje, v njih je duša uboge Klarice, j
v njih je jok malih sirot.
*
* *
Še enkrat zapeli so tako žalostno ka-meniški zvonovi.
Prišla je že jesen, ptiči soodletavali na daljni jug, ter peli si najlepše pesmi za od-
o češkilr zadevah. Praška »Politik* trdi, da je njegova ekscelenca kazal veliko za n i-m a n j e za pritožbe in želje naroda češkega. Izjave grofa Badenija da so napravile jako ugoden utis na češke poslance in optimisti menijo celo, dr. so ti pogovori oznanjevalci bodočim razpravam o obnovljenju pogodbe /. Ogeisko, ali z drugimi besedami, da je vladi vendar veliko ležeče na tem, da se iznebi češke opozicije za one razprave.
Mi ne vemo sicer, ali res stvari stoje tako s temi pogovori, ali verjetno je, ker je prinesel staročeški list to za Mladočehe u-godno vest. Seveda bode moral grof Badeni popolnoma pozabiti na onega malika, pred kojim je vihtel svojo kadilnico v prvi svoji izjavi, kajti pot do dobrih odnošajev z zastopniki naroda češkega gotovo ne vodi mimo nemške kulture in nemških predpravic v Avstriji. Praška „Politik" naglasa še posebno, da v opoziciji proti temu maliku je zložen ves narod češki: kolikor ga je v ndadoče-škem, staročeškem in katoliško-konservativ-nem taboru. Ako grof Badeni še ne ve. kaj pomeni taka opozicija za vsakega avstrijskega ministra, u veri se o tem gotovo prav kmalu.
Ali postane tir. Lueger župan dunajski? To vprašanje zanima danes vse po-litiške kroge. Židovsko liberalni I sti nadaljujejo srdito svoje izdajalsko početje, po katerem bi hoteli vse naše javno notranje življenje podrediti madjarski volji. Ti ljudje, ki se sicer nazivljajo liberalce in čuvarje ustave, žrtvovali bi mirnega srca ne le avtonomijo mesta dunajskega, ampak svobodo vseli državljanov, povsod tam, kjer ne gospodarijo oni. Zadovoljstvom beležimo pa, da seje ob tej priliki vendar vzbudila avstrijsko-patrijotiška vest. mnogih konservativcev, ki zastavljajo ves svoj vpliv za potrjenje dra. Luegerja. Pa je tudi res: saj ne treba, da bi bil človek poseben prijatelj dra. Luegerja in antiseinitov, ampak treba le, da ima nekoliko možke samozavesti in zmisla, kam bi slednjič zašli, ako bi dopustili, da bi tudi oli takih vprašanjih Madjari igrali ulogo naših varuhov. Ali dopuste res naši politiki, da se ta polovica upreže v tak maločastui jarm popolne podrejenosti: le nekoliko avstrijske značajnosti in samozavesti treba, da se zavemo, da imamo pred se oj veliko načelno vprašanje. Celo Poljaki — tako čitamo v nekem listu — so naklonjeni dru. Idiegru v sedanjem boju. A tudi vlada sama menda pojmi dalekosežnost svojih ukrepov v tej zadevi, kajti posvetuje sh na vse strani tudi z (lrom. Luegrom.
Občinsko volitve v Pragi. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah v Pragi bilo je izvoljenih 14 Staročehov in 11! Mladučeliov. Ožje volitve se bodo vršile med 4 Staročehi in 2 Mladočehi. Ker imajo Staročehi že sedaj 46 mandatov, zagotovljena jim je tudi za nadalje večina v mestnem zastopu.
hodnico, ki so jim še od pomladi ostale v grlu. In drevesa, videče, da nimajo nikogar objemati se svojimi vejami, so otresale obleko, kos za koščekom, vetrovom za igračo. Otožna tišina zavladala je naokrog, samo bližnja reka Ogarka šumela je temno v svojem toku, kakor po noči ropot oddaljenega vlaka.
Biše in bajtice kameniške so že spavale v spanju poznega večera, ko je šla Klarica se svojimi otroci iz farovža. Deklico je vodila, a fanta nesla na rokah. Častitljivi gospod bil jej je edini sorodnik, jedini prijatelj, ki ji je ostal na širokem svetu. Od dneva do dneva po materini smrti, od večera do večera po pogrebu soproga, obiskovala je farovž. Na prenočišče pak se je vračala v bajtico revnih ljudi v vasi.
Ste-li videli Klarico ?
(Konec prili.)
V hrvatskem saboru interpeloval je posl. B a r č i d o dogodkih v Zagrebu. Ban je odgovorit, da so bili dijaki naliujskani ter da ne more predlagati, da bi se zaustavila preiskava, ker je cesar sam obsojal demonstracije. Baron Bantt'y da ni samo ogerski, ampak skupni ministerski predsednik, torej odgovoren za vsak korak na ozemlji krone sv. Štefana. Ogerska se noče utikati v notranje stvari Hrvatske. Ban sam je zaukazal, da je razobesiti ogersko zastavo na poslopju dež. zbora. Večina sabora je seveda poslužno vzela na znanje ta odgovor svojega — gospodarja. Mi pa menimo — dasi nočemo odbravati demonstracije, kar smo zatrdili že opetovano —, da dijaki niso bili le nahujskani, ampak tudi izzvani, ne le po barbarskem napadu se strani tnadjarskih uradnikov, ampak tudi po neprestanem kršenju hrvatske samostojnosti od madjarske strani. Gospodjs so sti motili, ko so menili, da .m i r", ki vlada na Hrvatskem iz d o b r o u 111 e v n i li razlogov, znaci tudi zadovolj-n o s t; sedaj seveda se jeze, ko vidijo, da za tem »mirom* narašča — ogorčenje. Ni malo pa se ne smemo čuditi, da je to ogorčenje najprvo prekipelo ravno v mladih dušah. Saj bi vendar moruli vedeti, da akordi narodnega užaljenja zvene veliko krepkeje v mladih srcih. Vsak pravičen človek, kojemu je toliko dobre volje, da presoja stvari objektivno in ozir jemaje na vse okolnosti, mora le obžalovati, da se je ban postavil na trdo stališče neizprosnega—ne 1! Na opazko bana, da je ministerski predsednik ogerski odgovoren za vsaki korak na ozemlju krone sv. Štefana, bilo bi pripomniti, da je še posebno odgoren za izzivanja madjarskih uradnikov na hrvatskih tleh. Da vidimo, ali se bode tndi proti tem uradnikom ki niso le demonstrovali, ampak tudi pobijali na n e-madjarskih tleh, postopalo tako ostro, kakor hoče prevzvišeni ban postopati proti hrvatski m dijakom, ki so le demonstrovali na hrvatskih tleh.
Proračun kraljestev Hrvatske in Slavonije za leto 1896. kaže skupno potrebščino 8,908 251 gld., koji svoti stoji nasproti pokritje z 8,139.078 gld.
Vojni zaklad Srbije. Srbska vlade je odredila, da morajo shrambe žita biti nnpol-njene po vseh krajih Srbije. Okrožne oblasti morajo poročati tekom 14 dni o izvedenju to naredbe. O tej naredbi vlade se mnogo govori v Beleingradu. Kistid je rekel nedavno : Vojni zaklad Srbije so nje shrambe za žito.
Ministerska kriza na Fracozkem še ni rešena. Predsednik republike se je posvetoval z raznimi odličnimi parlamentarci inje slednjič ponudil sestavo novega kabineta Burgeoisu.
Različne vesti.
Naiim čitateljem Zaradi praznika sv. Justa n« izide v soboto večerno izdanje našega lista. Da odškodujemo naše čč. čitatelje za to odpadlo izdanje vsaj deloma, priredimo izdanje za soboto zjutraj na 4 straneh.
Avdijencija. Od današnjega dne naprej bode vsprejemal Nj. Veličanstvo cesar in kralj vsaki ponedeljek in četrtek na Dunaju v avdijencijah.
Prisega novincev. Novinci tržaške posadke so danes ob 9. uri dopoludne na dvorišču velike vojašnice slovesno prisegli zvestobo Nj. Veličanstvu kot vrhovnemu Gospodarju in poveljniku vojske. Prisegi je prisostvovalo vse vojaštvo tržaške posadke.
Novi poitnl urad. Z dnem 1. novembra odprć se v Dragi pri Moščenicah (Istra) poštna nabiralnica, spojena s podrobno razprodajo poštnih znamk. Ta novi poštni urad bode v zvezi s poštnima uradoma v Moščenicah in v Opatiji na ta način, da bode hodil poštni sel vsaki dan v Opatijo, kjer bode dobival tudi pošiljatve iz Pazina.
Grobovi leta 1866. padlih vojakov. Na prošnjo osrednjega odbora za ohranitev vojaških spomenikov na <'eskem izza leta 1806. v Kraljevem Gradcu odredilo je ministerstvo, naj se naprosijo škofijski ordinarijati, da se letos na praznik vseh svetnikov, na vernih duš dan in naslednje nedelje nabirajo milodari za potrijoški namen, katerega nameruje doseči ta osrednji odbor. (Glej .Edinost", izdanje za sredo dne 30. oktobra 1895. Ur.) V »mislu te ministerske naredbe naprosilo je
c. kr. namestnistvo v Trstu tukajšnji škofijski ordinarijat, da se bodo omenjene dni nabirali tudi po vseh cerkvah tržaško-koperske škofije milodari v omenjeno svrho.
Lokalni vlak Ljubljana - Trat. Dne 26. oktobra t. I. izročila je posebna deputacija državnih poslancev glavnemu ravnatelju južne železnice, dvornemu svetovalcu vit. Pfeitlerju prošnjo, da bi se osnoval lokalen vlak med Ljubljano in Trstom. To prošnjo je podpisalo 72 občin in tudi občinski svet Ljubljanski je bil sklenil pridružiti se prosilcem. V deputaciji, ki je izročila to prošnjo, bili so drž. poslanci gg. dr. Ferjančič, Kušar, Nabergoj in Spinčit'. Čujemo, da je vit. Pfeiffer vspre-jel deputacijo zelo prijazno obljnbivši, da odredi takoj potrebne poizvedbe in da se bode oziral kolikor možno na prošnjo.
Pomlloičanja na Čeikem. Na Češkem pričakujejo skorajšnjega pomiloščenja poli-tiških kaznjencev in je ta nakana seveda v zvezi z odpravo izjemnega gtanja v Pragi. Dotične svoje predloge je deželno višje sodišče praško baje že odposlalo na Dunaj. Od pomiloščenja bode izključeno le umorstvo glasovitega izzivalca Mrve.
V	obrambo. Od g. Sebenikarja z Rakeka, načelnika okrajnemu cestnemu odboru logaškemu, prejeli smo nastopni dopis:
V	vašem cenjenem listu št. 128 od dne 24. okt. čitati je poročilo iz okraja logaškega v kojem se ojstro kritikuje zgradda in izpeljava okrajne ceste rovtarske. Dopisniku, ki pa previdno skriva svoje častno ime, bodi povedano naravnost, da je popolnoma nevešč v tej stroki in da nima niti pojma o gradbi cest, zbok česar niti prevdariti ne more, da je omenjena cesta izborno izpeljana po n e-ugodni legi rovtarskih hribov. Pohvala na tem delu je vsestranska. Kes je sicer, in tudi naravno, da se ni mogla izpeljati po želji vsacega posamičnega posestnika, to je, vsakomur mimo hišnih vrat, kajti gledati se je inoralo le na splošni promet in pa jemati ozir na nadaljevanje zgradbe po Sori do Žirov. Kar pa omenja dopisnik o stroških, prouzročenih okraju in o „par stotakih inženirju v žep', ni to nič druzega nego laž-njivo in nesramno obrekovanje od strani dopisnika; kajti stroški so bili uprav malenkostni v primeri z ogromnim delom.
Zato pa, dragi dopisnik : dokler ne nastopite se svojim pravim imenom ju ne dokažete na jasen način, kar ste pisali v „Edinosti" od dne 24. t. m., smatrali vas bodemo navadnim lažnikom in obrekovalcem.
(Dostavek uredništva. Ker nam, seveda, lokalne razmere po posamičnih krajih niso znane, vsprejeli smo dotični dopis v dobri veri. Ako pa je res tako, kakor trdi gosp načelnik okrajnemu cestnemu odboru logaškemu, potem seveda moramo le obžalovati, da smo prijavili dotični dopis.)
Pleani odtok .Delal, podp. društva* naznanja svojim članom, da se bodo vršile navadne plesne vaje v nedeljo dne 3. novembra, ob navadni uri.
Povodonl na Goriikom. Iz Gorice poročajo dne 29. t. m.: Že mnogo let ni bilo take poplave, kakoršna je letos. Včeraj je bila je cesta pod Vogersko pri Prvačitii in Dornbergu skoro popolnoma pod vodo. Vipava je poplavila več oralov polja, toda mnogo škode ni napravila, kajti pridelki so večinoma že shranjeni. Zlo pa je bilo za razne tovarne ob reki; voda je poplavila vse spodnje prostore, podrla je več zidov in odnesla vse, kar ni stalu posebno čvrsto. Vipava je poplavila spodnji del vasi Meruo. — V Ki-fenbergu je tniuolo nedeljo Braniča narasla tako, da so morali živino gnati na grad, da ne utoni. Iz Sv. Lucije pri Tolminu pa pišejo, da se je v tamošnjem kraju minolo nedeljo utrgal oblak in vsled tega narasla so hipotua Soča, Idrijca in vsi drugi potoki. Voda odplavila je mnogo lesa, samo v Tolminski okolici odnesla je do 200 kub. se-žnjev lesa. Soča je strahovita; izdira drevje in uničuje polja. Bati se je velike škode.
Povodanj na Ljubljanskem barju. Iz Ljubljane naiu pišejo dne 28. t. m.: Kranjska ni še doživela takšne povodnji, kakoršna se je pojavila letos. Ljubljauica vedno in naglo rase. Od vseh strani prihajajo vesti o poplavah, najgorše pa je na Ljubljanskem barju. Tam so se morali ljudje in živina rešiti ali v podstrešja, ali pa na ono malo prostorja, ki tu pa tam ni še pod vodo. Poplavljeno je vse barje ter sega voda do botaniškega vrta pri zidanem mostu na Karlovški cesti.
O cesti preko barja do Iga ni niti sledu; kamor pogledaš, ni drugo nego voda. Tudi poleg Borovnice napravilo se je jezero. Mnogo škode napravila je voda tam onim krošnjar-jem, ki tržijo s soljo in sladkorjem, ker jim je voda udrla v skladišča.
O tej povodnji poroča „Slov. Narod" od dne 30. t. m.: Včeraj bila je na barju komisija, ki je preiskovala razmere, ki so nav-stale vsled povodnji. Komisija našla je mnogo hiš zapuščenih. Ljudje 80 se preselili ali v druge vasi, ali pa v druge hiše, ki so zidane v jedno nadstropje. — ... Danes šla sta na barje dva magistratna uradnika ter razdelila med prizadete raznovrstnih živil, katera bodo ljudje dobivali, dokler voda ne odteče.
Iz svoje struge izstopivša Sava napravila je po Hrvatskem ogromne škode. Tudi jeden del mesta Zagrebškega je pod vodo.
Slika Iz Italija. Med tem, ko hočejo Italijani „civilizovati" divje Afričane, je v njih lastni deželi surovost v najlepšem cvetju. V bližini Palerma (Sicilija) napadli so „bri-gantje" — v resnici pa našemljeni meščani — pri belem dnevu in na javni cesti dav-karja ter ga pobili. Odvzeli so mu ključe, odprli občinsko hišo, požgali vse registre ter so slednjič odnesli jedno mizo, o kateri so mislili, da je v nje miznici shranjen denar. Živa duša jim ni bila na potu pri tem zločinskem početju, karabinjeri (orožniki), došli, kakor navadno, prepozno, izvedeli niso ničesar, ker jim nikdo ni hotel ničesar povedati. — V bližini Sirakusa napadli so na javni cesti štirje, z bodali oboroženi in našemljeni možje, tri može z grožnjo Ali denar ali življenje!* Med napadenimi je imel jeden 500 lir v papirju, drugi srebrno uro, tretji pa vrečico z živili. Vse te stvari so morali oddati siromaki, zajedno pa so jim tolovaji zagrozili groznim maščevanjem, ako bi hoteli stvar prijaviti policiji.
0 mednarodni tatinski družbi. Kakor poročajo iz Budimpešte, je preiskava proti drzni tatinski družbi Pap&koata in tovariši končana. V kratkem pridejo lopovi pred sodnike. Najgnusnejša oseba v tej tatinski družbi je „kralj* vseh lopov, Stepati Riatid, ali, kakor je pravo njegovo ime : G 1 i m o P r i* b o j a c. Le ta je na čelu hajduške čete pred zasedetvjem Bosne uganjal strahovite rečij. Kopal je, požigal in, kjer je bilo „treba*, je tudi moril. Tako mu je dokazano, da je leta 1878., dne 8. avgusta, umoril v vasi Obra-dovac, okraj Brčka, spahijo fiahija Sulejma-novida, kateri se je v svojo nesrečo pokazal baš v istem trenutku, ko je Priboja« plenil myimovitišega trgovca v Obradovcu. — O grozovitostih hajduka Pribojca pripovedujejo strašnih podrobnostij, kakoršnili pa 2e na* čelno ne objavljamo v našem listu. Dovoljno bodi, da povemo le, da je Pribojac pobegnil iz Bosne, ko je bila zasedla tu avstrijska vojska ter onkraj Save našel »sorodnih* duš, kakor so Attendakis, Papakosta itd. ter v zvezi 2 njimi plenil blagajne.
Madlarika „ipakulaclja". Ogerska vlada nameruje presenetiti obiskovalce milijenske razstave — z dobrimi smotkami. Poslednji čas slišati je bilo mnogo pritožeb, da oger-ske smotke niso „vredne nič*, dasi rase na Ogerskem tu pa tam prav dober tobak. Sedaj pa je nek madjarski list po svoji in-diskretnosti razkril pravi vzrok, zakaj so iz ogerskih tovaru prihajajoče smotke sedaj tako slabe, a h krati je isti list razkril tudi „špekulacijo* ogerske vlade. Stvar je vredna, da se dozna v širših krogih, ker je ta .spekulacija" prav — židovsko - premetena. Evo torej pojasnila: Ogerska vlada ukazala je vsem prodajalcem tobaka (tralikantom), da morajo iz nakupljenih smotk izbirati vse dobre in jih staviti na stran. Te izbrane smotke naj se do milijenijske razstave dobro posušć, dotlej pa naj se prodaja le slabe. S to naredbo „špekulira* ogerska vlada tako, da bodo za časa razstave na prodaj povsodi le izborne, zares dobre smotke iu s tem namerile doseči, da bi tujci razglašali slavo in izbornost ogerskih smotk po vsem svetu, Mar to ni „prefriganost" ?
Še XX. september prod tržaškim sodiščem. Včeraj vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti mestnemu svet. Kdgardu K a s c o v i c h u, obtoženemu telesnega poškodovanja v smislu 411. kaz. zak. Kdgard Kascovich je, kakor je našim Čitateljem znano iz prejšnjih poročit, na predvečer 20. septembra pred kavarno Chiozza s palico udaril 341etnega težaka Josipa Sivca iz Go-
rice. Obtoženec je stvar tajil, obtožbo pa so potrdili svedoki, v prvi vrsti stražaiji. Sodišče je obsodilo Edgarda Raseovicha na 15 gld. globe in pa na 50 gld. odškodnine težaka Sivcu.
Sodnijiko. 54letni težak Ivan Ciana iz Trsta je dobil predvčerajšnjem pred tukajšnjem sodiščem zaradi žaljenja stražarjev tri tedne ječe. Ciana je dne 15. t m. na magistratu razgrajal, češ, da mu ne dajo dovolj naglo obleke in podpore.
Policijsko. 821 e t ne ga dninarja Irana Ku-kanjo iz Komna deli so pod ključ, ker seje klataril po Trstu brez posla in imetka. — Zaprli so tudi 5 ponočnih razgrajalcev. Naj bi c. kr. redarstvo s ponočnimi »pevci* postopalo najstrožje, da bode vendar enkrat že konec pouličnemu tuljenju! — 341etno brezposelno Marjano Cefata iz Sežane so zaprli, ker se je udala nesramnemu življenju. — 451etnega Miho Racmana iz Kopra so deli pod ključ, ker je prosjačil po mestu, 201et-nega težaka Viktorja Ravalica, pristojnega v Piran, pa so zaprli, ker se je grozil svojim tovarišem s smrtjo.
Najnovejše vesti.
Dunaj 31. (Poslanska zbornica.) Med došlimi spisi se nahaja zakonski nafirt, s kojim se umeičata pri nižjeavstrijskem na-mestništvu jeden podpredsednik v četrtem in jeden dvorni svćtnik v petem uradnem činu; potem zakonski načrt s prehodnjimi določili za odmerjanje davka na stanarino v občinah, združenih z Dunajem.
Ljubljana 31. Ker se je udrla zemijs, izstopil je potočič pri Zagorju. Cesta je pretrgana, promet zaustavljen. V Kočevskem o-kraju pada voda, dočim so preplavljeni mesto idrijsko, dolina pri Žireh, Gorenjem in Dolenjem Logatcu, Hoteršici, kotlina pri Planini in ob Beki. Ljubljansko barje je še vedno poplavljeno. Škoda na polju je velika.
Vv|ovli»a« braojiivka.
Budlmpoit*. Pienicu u je<en M5 «.75 Pieniea *a spomlad 1SM ».9« do 6.97. Oni ta jesen S'Sfl—B 90 it« h jesen 6 20-6.30 Koran i» oktober 6.65-6.80 m^j-juni 1896 4.55-4.57 Plenica nov« od 78 kil. f. 6-75-#80- od 7» kil. r. B-80 - 6.85., oil SO kil. I. 6.90—6 »5 od 81. kil. f. 6.95-7 05, od 89 kil, far. 7.15-7.90. od 80 Ječmen 6'bO —8*36; proio 6 30—6 «0 rinova S1—6.20.
Pšenice : Ponudbe tmerne, povpraievanje dobro Prodaj h 30000 m. it. 2-5 nč. dražje. Ovee 5 nfi. draije.
Prag«. Nnrallnirani sladkor >• aorember f. 13.50 nove letina 13-60. brei carine, rastoče.
Praga. Centrifuga! uovi, postavljen, v Trsi in carino vred odpoiiijatev precej f. 31(10. Con casstf 39 — 39-26 Četvorni 83 — »8.50. V glavah (sodili) 82.50—-33.
Bavrs. Kava Santo« gon.I * verage oktober 92.50 ta februvar 90.60,
Bambarf. Santo« «ood avemj(e ta oktober 75 25 december 76.25 maro 73.95 mirno.
O uni^ohik bonu 31. oktobra
iaaa
danes	včeraj
Driavni dolg v papirju .... lOO.lfi	100.30
, „ v srebru .... 100.40	100.60
Avstrijska renta v slatu . . . 190.85	120.85
, , r kronah . . . 100 95	101.10
Kreditne akcije....... 389,—	395.50
London 10 Let........ 120 46	120 30
Napoleoni ......... 9.5«	9-54'/,
90 mark ........11.77	11.77
100 ltalj. lir........45.12'/,	46 18
Jakob Klemene
ulica av. Antona it. I
poroča bratom Sokolom in slavnemu slovenskemu občinstvu, da prodaja Havolok (dežne kapute) po gld. U.—, 12.— in 13.7&.
Aat@a Zlgoj
naznanja si. občinstvu, da je prevzel brivnico Ernesta Šver-ijuge v hiši g. Žitka. Brivnica je temeljito prenovljena.
M chinae nervotica comp.
Prof. dra. Liebera živce okropčujuči ir b l i k a i r. n
Jedino pravi s varstveno znamko krti in sidro. Pripravljen po predpisu v lakiral Xu fanta ▼ Pragu. Ta priprava je vod let znana kakor izvrstno živce okropčujočo sredstvo. Stekleniea po gld. 1. 2 in 3'SO. Dalje priporočajo se telodačn« kapljicu IV. Jakoba kot večkrat iskuiono domače ttrodsliro, Siekleniaa 60 nč. in 1 gld. 20 nč. Dobiva so v lekarnah. Glavna zaloga; Lekarna 8o-ravallo v Tritu; daljo: lokama Za&ottl v Trata; stara c. kr. vojafika lekarna na Dunaju, Stefaus-platz, kakor tudi v drugih lekarnah.
SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS
(AL60F0N)
jo jedino srodstvo proti lobobolu, glavobolu itd. ter se dobiva v stokl«nicub, prevideuili poukom za vpo-rabo, po 20 nv£. izključno v premovani
lekarni l*rajcmarer (Ai due Mori) Plusa grando, Trot. Čuvati no J o ponarojanj.
Telefon it. 907.
Lastnik politično društvo, Edinosti'. — Izdavateljin odgovorni urednik: Jul^j M i kota. — Tiskarna Dolenc v Trstu