Požtni urad 9020 Cetovec Š Veriagspostamt 9020 Kiagenfurl izhaja v Cetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 žiiinge mesečna naročnina 12 žiiingov ceioietna naročnina 120 iiiingov P. b. b. 3ummMnmt!mmntm)nmomummmmnmtnnntmmnnni5 LETNiK J(XXi!i. CELOVEC, PETEK, 24. MAREC 1978 ŠTEV. 12 j18$8j OBiSK ZSO PRi SKOZ V TRSTU: Med zamejskimi Siovenci je potrebna čim tesnejša povezava v skupnem boju za narodne pravice V okviru rednih stikov, ki jih že dolga leta vzdržujeta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Trstu, je bila prejšnji teden delegacija ZSO na obisku pri SKGZ. V petek zvečer so predstavniki ZSO kot gostje SKGZ obiskali predstavo igre .Vrtnice" v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu. Po sobotnih razgovorih na sedežu SKGZ in po kosilu v Devinu, kjer so se sestali tudi s predstavniki Slovenske skupnosti, so si člani delegacije ogledali še gradbišče novega slovenskega Kulturnega doma v Gorici. V delegaciji ZSO, ki jo je vodil predsednik dr. Franci Zwitter, so biti še podpredsednik dr. Avguštin Malle, tajnik dipl. inž. Feliks Wieser ter člani upravnega odbora: podpredsednik Zveze koroških partizanov Janez Wut-te-Luc, občinski odbornik v Pliberku Stanko Vavti, tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot in glavni urednik Slovenskega vestnika Rado Janežič. Delegacijo SKGZ pri razgovorih je vodil predsednik Boris Race, v njej pa so bili še tajnik dr. Darij Cupin ter člani izvršnega odbora dr. Vito Svetina, Filibert Benedetič, dr. Mirko Primožič, Edmund Košuta, Bogo Samsa in Jože Koren. Pri razgovorih je bila z obeh strani poudarjena potreba in važnost stalnih stikov med osrednjimi organizacijami Slovencev v Avstriji in Italiji, ker gre v obeh primerih za zelo podobne razmere in zato tudi za mnogo skupnega v boju za dosego takih razmer, v katerih bi bila manjšini zagotovljena obstoj in vsestranski enakopravni razvoj. V tem smislu je tudi tokratno srečanje veljalo medsebojnemu informiranju o položaju obeh narodnih skupnosti ter izmenjavi izkušenj v njunih prizadevanjih za uresničitev narod- nostnih pravic, zajamčenih v mednarodnih dokumentih ter v ustavnih določilih obeh držav. Prav tako pa so bile obravnavane tudi vsestranske možnosti čim tesnejšega sodelovanja ter dogovorjene konkretne oblike in akcije, ki bodo poglobile stike med obema organizacijama ter obogatile medsebojno sodelovanje na posameznih področjih. Pogovor z vtado o manjšinskih vprašanjih Zvezni kancier dr. Bruno Krei:ky je povabi) predstavnike Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Sioven-cev na pogovor „o načeinih vprašanjih v zvezi s sioven-sko narodno skupnostjo na Koroškem Pogovor bo v po-nedeijek 3. apriia 1978 v uradu zveznega kancierja na Dunaju. O razgovorih med delegacijama ZSO in SKGZ je bilo sprejeto skupno sporočilo, ki ga objavljamo na posebnem mestu. Koristnost čim tesnejše povezave in čim širšega sodelovanja med Slovenci v zamejstvu pa je bila poudarjena tudi na kosilu v Devinu, ki so se ga poleg članov obeh delegacij udeležili Skupno sporočijo o obisku ZSO pri SKGZ v Trstu V okviru doigoietnega sodeiovanja in tesnih stikov, ki jih vzdržujeta Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Sioven-ska kuiturno-gospodarska zveza, je zastopstvo ZSO 18. marca 1978 obiskaio SKGZ z namenom, da si obe organizaciji izmenjata informacije o poiožaju siovenskih manjšin na Koroškem in v de-žeii Furianiji-Juiijski krajini. Obe organizaciji sta poudariti giavna načeia, po katerih se je treba ravnati pri obravnavanju in reševanju živijenjskih pro-biemov narodnostnih skupnosti: izhajati je treba iz osnovnega načeia, da so narodnostne skupnosti subjekt svojih pravic in teženj, zato je mogoče reševati njihova vprašanja samo v sporazumu z njimi samimi. Nesprejemijivo je vsakršno točevanje pripadnikov manjšin v kategorije z raziičnimi pravicami, ztasti tudi ne na osnovi šte-viične moči, stopnje narodne zavesti aii drugih iz zgodovinskega razvoja izvirajočih posiedic. Obe organizaciji sta potrditi potrebo po enotnih staiiščih in skupnem nastopanju vseh siovenskih in demokratičnih si) večinskega naroda pri uveijavijanju narodnostnih pravic v smisiu mednarodnih obveznosti in ustavnih doiočii. Posebno pozornost sta obe organizaciji posvetiti potrebi po gospodarski krepitvi narodnostnih skupnosti kot enem izmed pogiavitnih pogojev za enakopravno uveijavijanje v družbenem živijenju. Boj za uveijavitev vseh teh načet je uresničijiv ie v povezanosti z bojem za demokratični razvoj družbe in s tesno povezanostjo zamejskih Siovencev z matičnim narodom. Zastopstvi ZSO in SKGZ sta po prikazu razmer in dejanskega stanja in probiematike siovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in v itaiiji sprejeti skiepe o nadaijnjem sodeiovanju. še jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko ter predstavniki Slovenske skupnosti: predsednik deželnega sveta te nd strankarski podlagi osnovane slovenske organizacije dr. Andrej Bratuž, deželni tajnik in poslanec dr. Drago Štoka ter predsednik goriškega pokrajinskega sveta Gradi-mir Gradnik. Predsednik ZSO dr. Franci Zwitter se je ob tej priložnosti zahvalil SKGZ za topel sprejem in poudaril veliki pomen takih srečanj za skupne napore, da ohranimo slovenskemu človeku obstoj in enakopravnost na podedovani zemlji. Izrazil je željo, da bi Slovenci v Italiji v novih pogojih, ki jih je ustvaril osimski sporazum, dosegli uresničitev svojih pravic in s tem zaščito svojega obstoja in razvoja. Izrazil je zadovoljstvo zaradi prisotnosti predstavnikov Slovenske skupnosti in naglasil pomen enotnosti v narodnih vprašanjih, kakor je to tudi primer obeh osrednjih organizacij na Koroškem. Zavedamo se, je naglasil predsednik ZSO, da je v prvi vrsti od nas samih odvisno, če bomo ostali in živeli, zato pa se tako vztrajno borimo za dosledno izpolnitev člena 7 državne pogodbe. Temu boju koroških Slovencev je želel čim večji uspeh predsednik SKGZ Boris Race. Izrazil je prepričanje, da bomo koroški Slovenci še naprej vztrajali v svojem pravičnem prizadevanju za dosledno izpolnitev obveznosti Avstrije do manjšine ter zagotovil vso podporo našemu boju, ki ima — kot je dejal — kljub precej različnim pogojem in okoliščinam vendarle mnoge skupne značilnosti z bojem Slovencev v Italiji. Predstavnik Slovenske skupnosti dr. Drago Stoka je naglasil, da je to srečanje prvi stik na taki ravni. Ko je govoril o trenutnem političnem položaju v Italiji, je izrazil zaskrbljenost nad bližnjo bodočnostjo, obenem pa dejal, da tudi Slovenci v Italiji občutijo trdo roko Avstrije nad koroškimi Slovenci. Zato je še toliko bolj važno, da imamo Slovenci v temeljnih vprašanjih našega obstoja skupen jezik, kar nam bo olajšalo rešitev naših problemov. Končno je pomen takih srečanj poudaril še generalni konzul Ivan Renko ter zagotovil, da bo matična domovina kot doslej tudi v bodoče na ustrezen način podpirala pravični boj zamejskih Slovencev za njihove pravice. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU vabi na Stavnostno prireditev OB 70-LETNtC) NJENEGA OBSTOJA v nedeijo 16. apriia 1978 ob 14. uri v Me:fnem giedaiišču v Cetovcu Pod gesiom: ! Z ) Z RODA VEKA V V ROD VEK K R V ) DUH GRE ! Š Č E TEK POT Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni „Naša knjiga" v Cetovcu in v pisarni SPZ ter 1 uro pred prireditvijo pri gtedatiški btagajni. bodo sodeiovaii pevski in tamburaški zbori, inštrumentaini an:ambii, foikior-ne skupine, recitatorji in iikovni umetniki; skupno nad $00 sodeiujočih. Odbor Enakopravnost manjšin v Avstrzjž samo „pomota"? Na vprašanje UVP-jevskih postan-cev, kako je bilo mogoče, da se je na pismu, ki ga je posiai urad zveznega kancierja Siovenskemu informacijskemu centru v Ceiovcu, pri krajevni navedbi poteg nemškega imena Kda-genfurt pojaviia tudi siovenska označba Cetovec, je zvezni kaneter Krcisky odgovorit, da je što za pomoto. Hkrati je zagotovit, da bo poskrbet, da se v bodoče kaj takega ne bo več dogajato. Tako, zdaj smo iz pokticanih ust stišati, da enakopravnost manjšin v Avstriji ni nič drugega kot „pomo-ta". In dobiti tudi zagotovito, da se take „pomote" ne bodo več po-navtjate, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da se enakopravnost manjšin ne bo več prakticirata, kadar bi to bodto v oči nemške nacionatiste. Za razmere v tej čudni domovini še botj čudne demokracije je vsekakor značitno, da se potitična stranka, ki se ima za demokratično, tako nedemokratično in izrazito naciona-tistično zatetava ob dvojezično poimenovanje mesta, ki je še v prejšnjem stotetju bito kutturno središče vsega stovenstva in kjer imamo Slo- venci še danes svoje ustanove in osrednje organizacije. Še botj značitno pa je, da se takemu iz gotega protistovenskega šovinizma porojenemu nacionalizmu uktoni in podredi četo vodilni predstavnik tiste državne obtasti, ki ji državna pogodba nalaga žeto jasne in nedvoumne obveznosti gtede uresničevanja in spoštovanja enakopravnosti manjšin. V takih razmerah se seveda ni čuditi, če obtasti na zahteve po izpolnitvi teh obveznosti odgovorijo z brutalnim policijskim nasiljem in sodnijskim preganjanjem. Več kot 30 koroških Slovencev bo v btižnji bodočnosti postavljenih pred sodišče, ker so z ..napisnimi akcijami" in podobnimi sredstvi demokratičnega boja opozoriti na neporavnani dolg, ki ga ima država do manjšin. Dostedna zahteva po jezikovni enakopravnosti pa je v konkretnem primeru „ rodita" četo že grožnjo z odvzemom poslovne sposobnosti (Entmiindigung). Takih primerov, ki prepričljivo kažejo, kako zmotno je v Avstriji govoriti o enakopravnosti manjšin, bi bito dovotj za „beto knjigo"! Razgovor na sedežu SKGZ v Trstu ob obisku deiegacije ZSO iz Ceiovca Spoštovanje manjšinskih pravic je pogoj za dobre odnose med sosednimi državami V dneh od 20. do 23. junija 1978 bo v Beogradu zasedal 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, na katerem bodo temeljito pretresli dosedanji razvoj in trenutni položaj Jugoslavije in njenega družbenopolitičnega življenja ter sprejeli smernice ?a bodoče delo. Važno mesto v razpravah pa bo zavzemala tudi zunanjepolitična dejavnost Jugoslavije, ki uživa danes najširši mednarodni ugled tako po zaslugi svojega razvijanja socialistične samoupravne demokracije kakor tudi po zaslugi svoje dosledne politike neuvrščenosti. Vodstvo ZKJ je pripravilo že obsežna kongresna gradiva, o katerih bodo v okviru priprav na kongres razpravljali v raznih (orumih. Med temi gradivi so tudi teze, ki opredeljujejo odnose Jugoslavije s sosednimi državami. Tozadevno je poudarjeno, da je politika dobrososedskih odnosov prvovrstnega pomena za Jugoslavijo ter predstavlja njeno trajno zunanjepolitično usmeritev. Jugoslavija bo — kakor je rečeno v tezah — tudi v bodoče vodila politiko razvijanja in pospeševanja dobrososedskih odnosov in sodelovanja, .z namenom, da bi bile meje, ki nas vežejo s sosednimi državami, čim bolj odprte". Hkrati se ZKJ dosledno zavzema za politiko popolne enakopravnosti in svobodnega razvoja vseh narodov in narodnosti znotraj Jugoslavije, prav tako pa tudi za spoštovanje narodnih pravic delov jugoslovanskih narodov, ki kot narodne manjšine živijo v drugih državah. S tem v zvezi je govora o dobrem sodelovanju zlasti z Italijo in Romunijo, pa tudi z Albanijo. Glede odnosov z Avstrijo je v kongresnem gradivu izrecno poudarjeno, da se Jugoslavija zavzema za spoštovanje pravic slovenske in hrvaške manjšine, kakor so zagotovljene v državni pogodbi. Z ozirom ,Borba' o Pahru Nedavne izjave avstrijskega zunanjega ministra Pahra, ki se je zavze! za iziočitev ..specifič-nih problemov Slovencev na Koroškem" iz obravnavanja av-strijsko-jugoslovanskih odnosov, je komentirata tudi beograjska ..Borba". Ugledni jugoslovanski list pravi, da zastopanje takih stališč moti temelje dobrega sosedstva ter opozarja, da izločanje manjšinske problematike iz jugoslo-vansko-avstrijskih odnosov predstavlja kršitev državne pogodbe. V tej zvezi ..Borba" znova opozarja na obveznost Avstrije, da izpolni določila tega mednarodnega dokumenta glede osnovnih pravic slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem in Štajerskem ter na Gradiščanskem. na Bolgarijo je rečeno, da nespoštovanje pravic makedonske manjšine nasprotuje listini OZN in zaključnemu dokumentu helsinške konference. Pri ocenjevanju odnosov z Grčijo pa je izraženo prepričanje, da bi uspešna rešitev položaja makedonske manjšine prispevala k še bolj uspešnemu in vsestranskemu razvoju sodelovanja med obema državama. Da v Jugoslaviji enakopravnost narodnosti ni le prazna (raza, marveč vsakdanja praksa, kaže tudi uveljavljanje samoupravnih interesnih skupnosti za prosveto in kulturo posameznih narodnosti. Te skupnosti so bile osnovane pred tremi leti in so v tem času zaživele v polni meri, z njimi pa so se narodnosti uveljavite na višji ravni, kar jim hkrati daje tudi večje pravice. V nedeljo bo v Sloveniji drugi del volitev, kjer bodo izvolili tudi člane samoupravnih interesnih skupnosti italijanske in madžarske narodnosti. Priprave na volitve so bile hkrati priložnost, da so pregledali dosedanje delo in uspehe teh forumov. Tako so na skupni seji skupščin madžarskih samoupravnih interesnih skupnosti v Lendavi v oceni dosedanjega dela poudarili, da so narodnostne SIS dobile vso podporo na občinski, medobčinski in republiški ravni, kar jim je omogočilo, da so se uveljavile kot pomembne sooblikovalke narodnostnega življenja v Sloveniji, pa tudi na področju povezovanja z matičnim narodom. Narodni svet koroških Siovencev in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem vijudno vabita na Spominsko svečanost ob 35. obtetnici usmrtitve seiskih žrtev nacizma ki bo v soboto 22. apriia 1978 na Dunaju z nasiednjim sporedom: 0 Ob 13. uri spominska maša v siovenskem jeziku v cerkvi Sv. Trojice, 8., Aiserstra^e 17. # Ob 14. uri poiaganje vencev v spominskem prostoru za žrtve nacizma na Dunaju, 8., Landesgerichtsstraf;e 11 (dežeino sodišče za kazenske zadeve). # Nato spominska svečanost v Atbert-Schweitzer-Haus, 9., Garnisongasse. Po svečanosti bo majhen sprejem v Aibert-Schweitzer-Haus. Narodni svet koroških Siovencev Zveza siovenskih organizacij na Koroškem Sbc;a7is&' v Ra/i/i podpirajo borbo 57ovencev Na deželnem kongresu Socialistične stranke Italije za deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino, ki je bil minulo nedeljo v Vidmu, so se odločno zavzeli tudi za rešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Tozadevno so na kongresu sprejeli posebno resolucijo, ki nalaga organom stranke konkretne obveznosti glede zavzemanja v korist Slovencev in njihovega boja za dosego popolne enakopravnosti. Tako deželni kongres PSI, priznavajoč politično in kulturno pomembnost prisotnosti, rasti in valorizacije slovenske narodnostne skupnosti, obvezuje novoizvoljene deželne organe, da posvečajo največjo pozornost vsem še nerešenim problemom, ki so podlaga za pravilen, kulturen in zrel odnos med slovensko in italijansko etnično skupino, ki že stoletja živita skupaj v Furlaniji-Julijski krajini. To pomeni, da bo morala delovanje stranke v deželnem svetu, v vseh krajevnih upravah in v raznih organizmih, ki so kakorkoli pristojni za to problematiko, navdihovati zahteva po zagotovitvi najširših oblik zaščite. V tem smislu so bili tudi obvezani delegati za vsedržavni kongres stranke, da tam poudarijo potrebo po sprejemu posebnega zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti, ki bo moral med drugim zagotoviti pravico do rabe slovenskega jezika v vseh javnih uradih in urediti gospodarske probleme glavnih kulturnih ustanov Slovencev, prav tako pa bo posebno pozornost treba posvetiti celotni problematiki slovenske šole in ji zagotoviti stvarno funkcionalno avtonomijo. Sploh bo stranka podpirala pobude, ki so namenjene slovenski skupnosti. Vso podporo bo nudila slovenski komisiji in njeni dejavnosti, priznala pa bo tudi dvojezični strankarski znak na področjih, kjer živijo Slovenci. Značilna dvoličnost !skra- der Funke Časopis za pravice manjšin V zvez: z vprašanje??: /rižne 7*::o/-:M ;e Mo v črwr zM:Z pr: OVP /M M;enew) :AM spe: zMej:':;' neM) pojavov, Mžc;o, MM?M dvo/:črros: zMM v do/oecHrŽ? Mog:/? v ztvsžr:;: :'r: N oroIMrr:, MMr gre Zd oMdVHdVdn/e pro(r(e- rnMM