The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JULY 22, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 170 Š"ansk° liudstwo ie "divlieno IMltU MdVJH)hd£IHJ . , . . lLlm a | I ■■ nad uspehi svoje ljudske armade Enajst žensk je zbežalo, ena Pa je bila tako pretepena, da je morala v bolnišnici iskati prve pomoči. CLEVELAND, O. — Včeraj zjutraj ob šestih se je zbralo na Deveney Ave., ducat žensk, ki 80 zaposlene v Worsted Mills Predilnici. Tam so čakale na avtomobile, da jih odpeljejo v tovarno. Nekaj trenutkov pozneje pa Je privozil — po poročilu cleve-jandskega "Pressa" — avtomo-> v katerem sta sedela dva mladeniča in štiri ženske. Ženske v avtomobilu so baje začele kričati: "Preklete skebinje, to Vas bo izučilo!", nakar so zamahnile s svojimi ročnimi torbami proti njim. Enajst čakajočih žensk je polnilo, toda ena izmed njih Mr's. Josephine Koharonek, sta-^ let, pa je bila pretepena, jen mož, ki je prej delal pri "A, se je včeraj vrnil na delo v kvarno, ki je vsled stavke iz-Prta. žensko so vzeli v bolnišni-kjer so ji obvezale rane na glavi, po kateri so jo tolkle žen- ske s svojimi ročnimi torbicami, v katerih so imele baje kamenje. v p°leg tega incident« se poroča tudi ki o raznem vandalizmu, je zdaj na dnevnem redu. PROTESTI PROTI KRAKOVSKEMU NADŠKOFU Lojalisti utrjujejo svoje pridobljeno ozemlje.—Njihovi letalci so dokazali, da so s svojimi boljšimi letali gospodarji položaja. ŠAVA _ V Varšavo pri-lf^T; MADRID, 21 julija. (Poročilo Herberta L. Matthewsa, poročevalca New York Timesa).— Končana je prva faza največje ofenzive, ki je bila še kdaj zapo-četa v španski državljanski vojni. Tekom dolgih mesecev mrzličnih priprav, ki pa niso mogle rešiti mesta Bilbaoa, je Negri-nova vlada izpolnila svojo obljubo, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da se olajša pritisk na Madrid in da se ga končno popolnoma osvobodi. Lojalisti so že zdaj toliko dosegli, da so vse njih žrtve bogato nagrajene, toda vendar je še prezgodaj prerokovati bodočnost. To je pričetek vojne kampanje, ki se bo brez dvoma raztegnila na več ko eno fronto ter se bo vlekla tekom vsega poletja. Morda je to pričetek konca. V nekaj tednih bo Madrid mogoče že osvobojen fašističnega obleganja. Na drugi strani pa utegne zopet izpremeniti sedanje stanje stvari pričakovana fašistična ofenziva. Mogoče je pa tudi, da se vse skupaj konča na mrtvi točki, kakor se je končalo dozdaj že toliko bitk. Vsa ta dejstva ima danes pred očmi vsak lojalističen Španec, toda v hipu je tudi tako entu-da vidi vse v rožnih borili važno ozemlje in dokazali svojo superiornost v zraku, vsled česar imajo najlepšo priliko, da osvobodijo Madrid. V nekaj tednih bomo imeli tudi glede tega gotovost. Drzen roparski napad sredi mesta Ko je avtomobilist čakal na zeleno luč, so planili roparji v njegov avtomobil, ga pobili v nezavest ter se odpeljali. Pogumna farmarja ustrelila svoja odvajalca Pobegla * kaznjenca sta bila ustreljena od dveh farmarjev, ki sta ju vzela s seboj kot talca. 1° še vedno protesti zoper ! barvah. Mar ni to tisto, na kar | so toliko mesecev potrpežljivo ai*iovolino ravnanie krakov- • ske?a „ j-, , n • i n čakali? Končno so vendar do-, Sd nadškofa Sapiehe. Sena-iv . ,. , . ., .. ton; v , , .. ■ čakali dan, ko so videli svojo J varšavske pokrajine so iz- . ,,. . , , , „ Sjasovali resolucijo, v kateri za. | ljubljeno ljudsko armado, tevajo takojšnje sklicanje obeh kak° Je udanl& S P°ln° Sll° ^ rnic parlamenta na izredno , se izglasuje pooblastilo v bo mogla urediti to Prašanje. Podobno resolucijo Jo sPrejela tudi skupina sena-rJev iz pokrajine Vilne. *aviršk zjutraj je bilo truplo' je 8.000 do 10,000 fašistom ka-^ jnega Josepha Zavirška terim preti danes velika nevar-, 'Peljano iz Phoenix, Arizona, Inost, da bodo odrezani od ostal* armade. Lojalisti si prizadevajo prodreti do Estramadura ceste, iov pogreb v Cleve-landu prej. Stateška koncepcija kamp&c nje je briljantna. Napredovanje lojalistične armade je bilo nadvse zadovoljivo in če se ji posre; či zavzeti še kaj ozemlja, bodo postale fašistične postojanke nevzdržne. V sektorju, ki se razteza od Carabanchela do Las Rozana kjer s J zadnji četrtek umrl. Do * Pogreba bo ležal na mrt-^ em odru pri svoji nečakinji * Vautar, 1420 East 40 St. *Jkaj zapušča starše Franka * «iary Zaviršek. po domače dve cevig Sih sestri, Frances Peren-ln Anno Mrhar ln več dru- jeti ^ živel Sav S°r0dnikov' Pok°Jni Joseph lrsek je bil star 37 let in ro-* Clevelandu. Zadnjih 12 let v Arizoni- kier Je bil UsPev *"Ubljen in sPoštovan kot je hij°n iri pošten odvetnik. Tam orK aktiven pri več ameriških kot ^1ZaciJah in je bil poznan j*dllna sila v mestu Phoc-nik . -iegov sloves kot odvet-drjJ0 hitr° naraščal čez mejo ave Ari20na. Cirjj a>1 bil Član društva sv. m Metoda, št. 18, SDZ. ^ogreb ki je glavna žila fašističnih komunikacij za madridsko fronto. Ako se lojalistom posreči, da prerežejo to žilo, bo to za fašiste katastrofa, ki je ne bodo mogli več preboleti. Lojalistični letalci so doživeli teden neprestanih triumfov. V ponedeljek in torek so sestrelili iz zraka 25 fašističnih letal, dočim jih je vlada izgubila samo pet. V četrtek so sestrelili lojalisti šestero fašističnih aeropia-nov, sami so izgubili enega. Fašistična zračna sila ne bo mogla prenašati takih dni. Že vse prečesto se je izkazalo, da njihova Heinkel in Fiat letala zaostajajo daleč za lojalistični-mi, ki so večinoma ruskega izdelka. Mi, poročevalci, ki smo na lo- CLEVELAND, O. — Sinoči se je izvršil v dolenjem delu mesta eden najdrznejših napadov, kar jih ima zaznamovati mestna kronika. Ob 11:45 ponoči je bil namreč napaden, pretepen, oropan in ugrabljen 40-letni Joseph Deutsch, poslovodja Sun gledališča na 8814 Buckeye Rd Po neki predstavi v Palace gledališču je stopil Deutsch proti svojemu avtomobilu, ki je stal na 9. cesti, v bližini Chester Ave. Odpeljal se je po Superior Ave., do 9. ceste, kjer je moral počakati na prometno luč da je zasvetila zeleno. V tem tre-notku pa so skočili v avtomobil trije možje, ga potisnili s sedeža, pri čemer ga je eden z revolverjem udaril po glavi, nakar je izgubil zavest. Preden so mogli pasanti priskočiti na pomoč, so se lopovi z avtomobilom od peljali. Deutsch se je prebudil iz ne zavesti pozneje v svojem avtomobilu na Walnut Ave., in E. 11th St., nakar je naznanil stvar policiji. Povedal je, da mu je bilo ukradenih $400, zapestna ura in ključi njegovega avtomobila. Kmalu po tem napadu pa je neki policijski poročnik zagledal v nekem avtomobilu na Che-ser Ave, in 13. ulici tri može, v katerih je spoznal kriminalne tipe. Z detektivom Kerrom sta se v svojem avtomobilu takoj pognala za njimi v divji vožnji, ki je znašala mestoma po 70 milj na uro. Končno se jima je posrečilo blokirati njih avtomobil ter aretirati sumljivo trojico. V avtomobilu sta našla $360, dalje ček, ki je bil Izstavljen na Deutscha in ključe njegovega avtomobila. Roparji so: William McSweeney, star 31 let in stanujoč na Holmes Ave., 28-letni Anthony Del Sonter z Lakeview Road in 23-letni Aladeno Fati-anno s 140. ceste. Vsi trije imajo za seboj policijske rekorde. BOSWELL, Oklahoma, 21. julija. — Kaznjenca Roy Trax-ler in Fred Tindol sta pobegnila iz neke jetnišnice v Texasu, na begu ukradla neki avtomobil, prijela dvoje farmerjev, 50-letnega Franka Trimmerja in J. W. Dentona, ju prisilila, da sta vstopila k njima v avtomobil, nakar sta ju odpeljala s seboj kot talca. Na potu pa sta farmarja pograbila revolverje ban-ditov ter ju ž njimi ustrelila. Fred Tindol je bil na mestu mrtev, Traxsler pa ranjen, vendar se zdaj že nahaja pod varstvom policije. "Nič rad nisem storil tega," je rekel farmer Trimmer, "in želel bi, da bi bil iz te zadeve kak drug izhod. Toda drugega izhoda ni bilo. Vedel sem, da če naletijo zasledujoči šerifi na naš avtomobil, bodo streljali nanj, ne glede na to, da sva tudi midva v avtomobilu." "Bandit Traxler je ukazal mojemu tovarišu Trimmerju, naj zavozi na neko »f-notno pot, kjer bomc da se ste- mni," je pi rugi far- mar, Dentc • se usta- vili, sem p "ja Tin- dola in vid ior.i ok- no. Njegov ežal na sedežu tik i -oil sem ga ter ustrelil , mdola pod pazduho. Istočasno je ustrelil tudi Trimmer, toda ne vem, kam je streljal. Jaz pa sem se naglo obrnil ter ustrelil še Traxlerja. "Traxler, ki je bil samo ob-streljen, naju je prosil, naj ga peljeva k zdravniku, ker se je bal, da izkrvavi." — Zdravniki so v bolnišnici takoj odredili za ranjenega bandita transfuzijo krvi, nakar ga bodo spet zaprli, če bo okreval. ZAMOTANA ZADEVA LOS ANGELES, 21. julija. — Hubert in Herbert Sharp, brata-dvojčka, ki sta bila oženjena s sestrama - dvojčicama, sta vložila tožbo za ločitev zakona, češ, da sta njuni zakonski ženi - dvojčici še vedno legalno poročeni, z dvema drugima možema - dvojčkoma. Dvojčka pravita, da njuni ženi - dvojčki nista bili nikoli legalno razporočeni od svojih mož, tudi dvojčkov, od katerih eden je R. Sebring, drugi pa Roy Se-bring. Pričetek preiskave proti Republic Steel korporaciji Zasliševanju bo najbrž prisostvoval tudi John L. Lewis.-Greena utegnejo izključiti iz organizacije premogarjev. - Preiskava Fordovih protidelavskih metod. V BUFFALU ZASTAVKALO TISOČ PREVAŽALCEV ŽIVIL WASHINGTON, 21. julija. — * National Labor Relations Board je pričel danes preiskovati razmerje v Republic Steel korpora-Iciji, ki so vladale tekom seda- Barkley je novi demokratski VOdia V n^ga štraJka Board nl nazna- | nil imen prič, ki so bile pozvane, senatu ! da povedo, kar jim je znanega o prestopkih korporacije. Nad protikandidatom Har-risonom je zmagal samo z enim glasom.—Zavzel je mesto umrlega senatorja Robinsona. Zakaj je padel Tuha-hačevski WASHINGTON, 21. julija. — Senator Alben W. Barkley je bil danes izvoljen za voditelja demokratov v senatu ter bo prevzel mesto umrlega senatorja Josepha T. Robinsona iz Arkan-sasa. Proti njemu je kandidiral senator Pat Harrison iz Mississippi, katerega je porazil Barkley z večino samo enega glasu. Barkley je dobil 38, Harrison pa 37 glasov. Tu se širijo nepotrjene vesti, da je predsednik Roosevelt dal podpredsedniku Garnerju polno moč, da poravna spor zaradi revizije najvišjega sodišča kakor ve in zna. Gotovo je toliko, da bo predloga glede reorganizacije najvišjega sodišča zelo modificirana ali omiljena. Barkley ni hotel podati nobene izjave glede tozadevnega položaja, ki ga je u-stvarilo vprašanje reorganizacije najvišjega sodišča, katero vprašanje je ustvarilo tudi trpka medsebojna čuvstva med demokrati. Governerjev sin na španski fronti • * Franka Zakrajši>a. Pred ** 3e bil bolan samo 4 dni, v ,ho 3? umrl. Njegov pogreb spisi 0'1IX' Arizona in obširni tam '.^vi smrti v listih Pri2n ' da Je bil spoštovana Spreminna 0sebnost. Truplo so ^enče v Sestra Mrs. Frances VlC" nežakinja Mrs. Fr. B()dm ne*ak Michael Česno-lnin- mu ohranjen blag spo-Sni lje Stali družini pa naše sjutra -^" ae bo vršil v soboto ill ob 10. v cerkev sv. Vida j jalistični strani, smo dognali, da Vo »m uvQV,,,„ vam lojalistične vlade. Vse nje- ne izjave so se izkazale kot resnične. Da je to najvažnejša faza vojne, o tem danes ne more biti nobenega dvoma. Vlada ima na kockah večje stave, kajti če ne bi bila zmagovita v svoji zadnji ofenzivi, če bi se ta ofenziva končala brez rezultatov, bi bilo težko verjetno, da bi lojalistič-na stran izšla zmagovita iz te vojne. Zdaj pa so lojalisti pri- Smrt pionirke Kakor je bilo včeraj poročano, je umrla Agnes Lusin, rojena Mrhar, po domače Burc, stara 69 let. Doma je bila iz Prigorice, Dolenja vas pri Ribnici, odkoder je prišla v Ameriko pred 45 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Jakoba in dva sina, Antona in Charlesa, v stari domovini pa dva brata in eno sestro. Bila je članica društva Srca Marije staro. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 11:30 v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti na 6128 St. Clair Avenue, pod vodstvom Franka Zalcrajška. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Londonski "Star" poroča, da je ruska vlada izročila pariškemu kabinetu ves material, ki se nanaša na obtožbo in justifika-cijo maršala Tuhačevskega. Iz spisov nedvomno izhaja, da je i-mela zarota, ki jo je bil zasnoval usmrčeni maršal, izrazito vojaški značaj. Naperjena ni bila proti sovjetskemu režimu, temveč osebno proti Stalinu. Duša zarote ni bil prav za prav Tuhačevski, ampak general Kork, ki je bil takisto usmrčen. Kork je organiziral s svojimi zvestimi zavezniki naskok na Kremelj. Tuhačevski je bil ju-stificiran poglavitno zaradi pisma, katerega najdeni koncept priča, da je obvestil svoje prijatelje v inozemstvu o predstoje-čem koncu Stalina. OČETA USTRELIL PT. MOODY, B. C., 21. julija. — Tukaj so zaprli 16-letne-ga mladeniča Williama Metcal-fe-a, ki je ustrelil svojega očeta, 60-letnega Samuela Mtecal-fea, vojnega veterana. Ustrelil ga je baje zato, ker je oče grdo postopal s svojo ženo, dečkovo materjo. Poroka Poročita se 12. avgusta v cerkvi sv. Vida Miss Helen Kaprol, 6313 St. Clair ave., in John Stra-žišar, 1235 Addison Rd. Painter nevarno bolan Poroča se, da se utegne zaslišanja udeležiti tudi John L. Lewis, ki ima uprav ta teden sestanek z voditelji svoje United Mine Workers organizacije. Mogoče je, da se bo udeležil zaslišanja z vsemi 18 voditelji svojega odbora. Labor Board se bavi z namero, da se izključi Williama Gree-na, predsednika Ameriške delavske federacije, iz United Mine Workers organizacije, in sicer zaradi "izdaje." DETROIT, 21. julija. — Neka priča je izjavila pred National Relations Boardom, da je slišala Harry Bennetta, direktorja v Fordovi tovarni, kako je rekel dvema možema, ki sta dne 26. maja pred Fordovo tovarno pomagala pretepati unijske organizatorje: "Dobro delo, fanta!" John Godleski, bivši detroit-ski policist, ki je zdaj zaposlen kot pometač v Fordovi tovarni, je izjavil, da je opazoval boj zunaj tovarne in da je bil oddaljen manj kot trideset čevljev od mesta, kjer je stal Bennett, ko je izgovoril omenjene besede. Godleski je dejal, da je delal v bližini vhoda št. 4, ko so bili člani United Automobile Workers unije, ki so hoteli razdeliti med Fordove delavce unijsko literaturo, pretepeni. Kmalu pol pretepu se je pripeljal neki avto- j mobil, v katerem je sedel omenjeni ravnatelj ter rekel onima dvema moškima, ki sta pretepala unioniste: "Dobro delo fanta!" Cez hip pa je pripomnil: "Ti prekleti ušivci v Washing-tonu!" Godleski je dejal, da si je zabeležil licenčno številko avtomobila ter ugotovil, da je bila licenca izdana na ime Fordove družbe. BUFFALO, 21. julija. —> Tukaj je zastavkalo 1,000 voznikov tovornih avtomobilov, v katerih prevažajo meso, surovo maslo, jajca in druga živila. David M. White, sin bivšega governerja države Ohio, se nahaja na španski fronti, kjer se z bataljonom George Washington bori na strani španskih lo-jalistov. Mlajši White, ki je študiral filozofijo na slavnem Princeton vseučilišču, pa je popustil študije, prijatelje in vse, ter odšel na špansko fronto, da pripomore stvari lojalistov do zmage, piše v pismih na neko mladenko v New Yorku o svojih vtisih, ki jih je dobil v Španiji. Cleveland-ski "Press" objavlja ponatise teh pisem, ki so skrajno zani-jmiva. Med drugim pravi mladi White: "Tukaj sem se sestal z ljudmi, napram katerim so sinovi newyorskih trgovcev, pitts-burških bankirjev in čikaških žitnih kraljev samo blede sence. Tu sem se sestal z ljudmi, ki so že storili važna dela v svetu, ki verujejo v nekaj, kar so neštetokrat že dokazali, sestal sem se z ljudmi, ki imajo barvo in življenje in ki bodo iznova predelali in zgradili svet ..." Svojevrstna stavka .ur DETROIT, 21. julija. — Tukaj je bila proglašena stavka hotelskih strežnikov, strežnic in kuharjev, ker je vodstvo neke restavracije odslovilo tri svoje uslužbence zaradi unijske aktivnosti. Ljudstvo, ki simpatizira s štrajkarji, je prišlo opoldne, tekom tako zvane "rush" ure v restavracijo, kjer so zasedli vse stole ob mizah in pri "counter-ju," si naročili po skodelo kave ter obsedeli tam celo uro, tako da ni mogel nihče več sesti. Unija zahteva 12 dolarjev tedenske plače za strežnice in po $27.50 za kuharice. Doslej so prejemale strežnice $8, kuharice pa $18.00 na teden. Scottsboro slučaj Spet nov grob Sinoči okrog 9 ure je preminula pionirka Mrs. Marija Svete, soproga Martina Svete-ja, rojena Počervina v Jurki vasi, po d. pri Svečerjevih. Družina Svete-tova ima že več let svoj dom na 1062 Addison Rd. Podrobnosti poročamo jutri. Pogreb je določen za v soboto. Truplo bo ležalo v hiši že danes. Pogreb oskrbuje Grdinov zavod. Bodi ji o hranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Kenyon V. Painter, bivši direktor Union Trust banke, ki je bil obsojen v državno kaznilnico od enega do 20 let, se nahaja težko bolan v bolnišnici. Boleha za srčno hibo in je zdaj že tretji dan v tako zvanem šotoru z vodikom, kamor so ga deli, da mu rešijo ali vsaj podaljšajo življenje. Zdravnik, ki ga zdravi, je izjavil, da se Painter "morda nikoli več ne povrne v jetnišnico," s čemer je hotel re či, da bo prej umrl. Vsi dosedanji poizkusi, da se izposluje pomiloščenjs zaradi njegove bolezni, so bili doslej brezuspešni. OPTIMIZEM AFRIŠKEGA DRŽAVNIKA CAPEAOWN, — Po vrnitvi iz Anglije je predsednik vlade južnoafriške unije Hertzog na vprašanje novinarjev, kaj misli o splošnem mednarodnem položaju, izjavil: Dvoje mi je jasno. Prvo je to, da med evropskimi narodi ni vojne psihoze in da si vse države žele miru. Drugo je to, da se nobena vlada evropskih velesil ni zatekla k ponovnemu oboroževanju iz drugih vzrokov, kakor samo zaradi lastne obrambe. Ni vzroka misliti, da bi ponovno oboro zevanje Evrope pripeljalo v vojno. DECATUR, Ala., 22. julija.— Andy Wright, 25 let stari zamorec, je bil včeraj spoznan za krivega, da je kriminalno napadel dvoje belih žensk, nakar je bil obsojen v 99-letno ječo. — To je bila tekom šestih let, odkar se nahaja Wright v ječi, že njegova druga obsodba. Clarence Norris pa je bil obsojen v smrt na električnem stolu, kjer ima umreti dne 24. septembra. Norris pa je zdaj že v tretje slišal svojo smrtno obsodbo. — Napram ostalim petim zamorcem, ki so bili obtoženi istega zločina skupaj s tema dvema, se bo pričela obravnava danes. ŠTRAN ENAKOPRAVNOST 22. julija, 1937. »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays £o raznažalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5-50 ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po nošti v Clevelandu. v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 I UREDNIKOVA POSTA Premeščena seja Gospodinjski odsek Kluba Za- mogli k boljšemu uspehu za slovensko delavsko kulturo. In občinstvo zna ta vaš trud ceni- pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 I ... Drustev -je jmel dosedai I . . . ., 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 padnin urustev je miei uuscuaj \ in ^ z vami> ^ kar napre;); Za Zedinjene države za celo leto ........................................$450 seje vsako četrto nedeljo popol- za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. '■'.■"104 "OPRAVIČLJIVI UBOJI" Z ozirom na "pravorek" koronerjeve porote v Chi-cagu, ki je preiskovala slučaje delavskih ubojev na Spominski dan v South Chicagu, piše clevelandski "Press" v svojem uredniškem članku sledeče: V zastrupljeni atmosferi je koronerjeva porota v Chicagu zasliševala priče ter pretresala dejstva okoliščin, v katerih je bilo pred tovarno Republic Steel kor-poracije v So. Chicagu od krogel policijskih revolverjev in s policijskimi koli ubitih na Spominski dan deset štraj-karjev. Dr. Lawrence Jacquesa, zdravnika, ki ga je najel S. W. O. C., da se pobriga za ranjene štrajkarje, je vprašal koroner, če je bil Sam Popovich, štrajkar, ki ga kaže film bežečega pred policijo, res ustreljen od zadaj v glavo. Tu se je vmešal Malachi Coghlan, pomožni državni pravdnik, ter vprašal: "Ali je 'Jacques' vaše pravo rodbinsko ime, ali ste si to ime nadeli?" "Moje ime je Jacques odkar sem bil rojen," se je glasil odgovor. In nato: "Kako se glasi ime zdravniške zveze, kateri pripadate?" "Civic Medical Association." "Ta zveza gre za oglaševanjem, ne?" "Ne." In nato: "Ali se ni glasilo vaše ime nekdaj Jacobson?" "Nikoli." "Well, jaz ne vidim, čemu se čutite tako žaljeheg^ radi teh vprašanj." "Zato, ker hočete ž njimi dognati, če sem Jud." "Well, ali ste Jud?" Ta in podobna vprašanja so smatrali predstavniki pravice za potrebna, preden so dovolili dr. Jacquesu, da odgovori na vprašanje, če je bil Sam Popovich res ustreljen od zadaj v glavo — vprašanje, na katero bi bil lahko vsak odgovoril, ne glede na to, kakšno je njegovo i-me in kateremu plemenu ali veroizpovedi pripada. In porota, ki je poslušala te modrosti, je ugotovila in izjavila, da so bili uboji delavstva od strani policije opravičljivi in upravičljivi. Vsi, ki so bili pri tem zasliševanju navzoči in prizadeti, so imeli take predsodke proti delavstvu, da nikakor ni presenetljivo, da so hoteli oprati te umore. VOLITVE V SOVJETSKI RUSIJI V sovjetski Rusiji so v polnem teku priprave za volitve, ki se bodo vršile jeseni pod določili nove sovjetske ustave. Razumljivo je, da vlada vsepovsod veliko zanimanje za predstoječe volitve, ki naj bodo svobodne in brez vsakega pritiska. Natančno zasnovana in sestavljena pravila predpisujejo namreč strogo kazen za vse, ki bi skušali kršiti volilne pravice ljudstva, ki bi se posluževali nasilnosti ali sleparije. Prav tako velike važnosti je jamstvo desničarjem, ki naj imajo popolno svobodo v izberi svojih kandidatov in v kampanji zanje. Sovjetsko časopisje že več mesecev pripoveduje o oživljenju religiozne aktivnosti pod novo ustavo. Klerikalne skupine so imenovale in še imenujejo svoje kandidate in celo z velikimi lepaki naznanjajo njihovo kandidaturo. Včasih pokažejo religiozne skupine iznajdljivost, katere mnogokrat manjka birokratsko razpoloženim sovjetskim organom. Na primer: ko je neki luteranski pastor v Ljeningradu, kakor poročajo Izvestja, organiziral znanstveno turo po Ijeningrajskih muzejih in v sloviti Petrov dvorec. V vasi Kotelniki je — kakor poroča list "Bezbož-nik," glasilo militantnih ateistov — neki duhovnik takole pojasnil stališče cerkve pod novo konstitucijo: "Sovjetska moč je naša moč, zato je treba gledati, da izvolimo vredne ljudi kot organe te moči." Neki drug duhovnik v bližini Moskve pa je dejal: "Bog je dal končno boljševikom pravo pamet. Postali so uvidevni. Pripravimo se torej za volitve v sovje-te ter izvolimo vanje svoje ljudi, to je — verne." K temu pa pripominja "Bezbožnik:" "Proti propagandi cerkvenjakov moramo nuditi pravi boljše viški odpor!" dne. V poletnem času so pikniki in druge zabave in ni mogoče hoditi na sejo. Zato se je sklenilo, da bo seja dan pozneje, to bo na ponedeljek, ob 7:30 zvečer, in sicer na domu predsednice, Mrs. R. Stepic, 3651 West 58 Street. Seja je toraj v ponedeljek zvečer, 26. julija. Dolžnost je, da pridete glede piknika Kluba, ki ga priredi dne 15. avgusta pri Hartmanu na Ridge Rd., N. Royalton, Ohio A. Jesenko, tajnica Na Slovanovem pikniku I imeli darilo tam, zato ker ženi, | ki je dobila posteljno odejo bi prav prišla, ko je bilo skoro mraz, tako tudi rojak Mr. M. Bizaj, da bi nas ogrel s premogom. Tako je moral pa vse greti Jackie Zore s svojo harmoniko. Po 14 letih smo se tudi snidli na pikniku z Mr. in Mrs. Joseph Posebno pa Hiša Kralja Da- Uemsher, stavbenikom. Zadnjič vida in cela Cankarjeva usta-1 smo se videli, ko je obiskal svo ■ nova. Lep uspeh in pozdrav! jQ rojstno vas Žiri. Presenečena vsem pevskim zborom, posebno sem bila. Hvala za poset. pa Slovanu. Anna Jesenko. Anton Jankovich z vašo napredno idejo, mnogo nas je z vami. Zahvala "Združenih mladinskih pevskih zborov" Cenjeni glavni odbor, delega-tje zadnje redne konvencije in ostalo članstvo S. N. P. J.: Zastopniki mladinskih zborov se v imenu tu rojene pojoče mladine, zgornjemu cenjenemu naslovu, iskreno zahvaljujemo, za plemeniti ukrep na konvenciji Slovenske Narodne Podporne Jed-note in velikodušen dar, ki je bil pcklonjen mladinskim zborom. Videli smo in tudi vec>.io visoko cenili delovanje in simpatije zgornjega cenjenega naslova do kulturnih ustanov, a zgoraj i-menovani čin nam je še bolj u-trdil to mnenje. Ponovno: Hvala lepa! Za združene mladinske zbore John Terlep, preds. Anna Traven, taj. Jos. Že!'>, blag. Iz stare domovine Piknik dru$tv št 32 se • zn Peci pevskega zbora "Slovan" so imeli zadnjo nedeljo vrtni koncert in piknik. Ker je letos skoro vsako nedeljo dež, ali se vsaj drži na dež, so se upravičeno bali "Slovani" in tudi mi z njimi, da' bo tudi ta dr.n dež. In ako bi bil dež, kakšno škodo bi bil naredil temu pevskemu zboru. Ako človek premisli koliko dela, truda in streškov je pred-no se vse spravi skupaj, pa pride deževen dan, pa vse to uniči. Vi veste kak udarec je za tako pevsko društvo. Skoraj, da je uničeno. Na predvečer in tudi zjutraj je kazalo, slabo kislo ^ vreme, toda pozneje se je nare- j dil prav lep solnčen dan. In pri- \ \ šlo je toliko ljudi, Slovanovih1 vS simpatičarjev in prijateljev, da 1 g0t« > ude!, se je bilo skoraj za ustrašiti. j "w g t Vse je bilo napolnjeno. Poseb- rj s no tistim se je bilo ustrašiti,! prij.->ziv: .*'• katerim je bila naloga vse nas, Vab1 be u • nasititi in napojiti. Saj veste, da j naše organize je na farmah večji apetit in la- Sv. "Katarino : kota kot pri nas v mestu. Tam1 vela nd", da je čisto zrak. | noši ivilrio ude Torej delavci na tem pikniku ka. so bili res reveži, vse je sililo va- > Ne pozabite, da vam ob prili-nje! Na zadnjem pikniku Za- ki vrnemo. Kateri se je udeležil druge je bila velika udeležba, prejšnjih piknikov se tudi letcš-ampak na tem Slovanovem jo njega udeleži, ker člani in čla-bila še večja. Pa družba ni bila r.iCe društva "Washington" ved-samo velika, ampak tudi veselo' no priredijo kaj posebnega. To-razpoložena. In to ni bil nava-1 rej ne zamudite tega piknika, den piknik — ko so pevci pričeli to je prvi in zadnji v tej šezeni izvajati koncertni program je za nage društvo, toraj pridite, bilo vse navdušeno za Slovane, da se skupaj snidemo in razvese- Iz mncžice se je slišalo, "Ži- limo. veli Slovani! Slovani so najboljši { pevci! In zakaj bi ne bili? Ker pri tem pevskem zboru so zbrani &odba Joseph Francelna. Finm stari pevci, stare korenine. In najbolj se strinjamo ste-j1tudi tiste člani, mi pevci zato, ker se ne sramu- katerjh ^ sq ^ a jejo nastopiti kot deiavci z de- dr d& lavskimi pesmimi, poieg narod- . „ „. , .. . ,1 ' r . ,. da se bedo tudi nasi mladi dani nih in drugih. In to je edino i . , ,. , ° , , , i z nami skupno zabavali, pevsko društvo v Clevelandu te _ . , . . . F . ....... Opozarja se tudi vse, ki nima vrste ~ i"--- -^.-..i.of^ai Zarje Washington, zsz lane in članice prijatelje, da se uka društva 2 f*, kate-2j. julija iia .ri i 1 rti.i. isrdnja društva kot društvo ev. 29 in "Cle-e lanstvo pol-;ži našega pikni- Pred malim senatom obsojeni Mali kazenski senat v Ljubljani je obsodil po štiri ure trajajoči razpravi štiriperesno deteljico, ki se je spravila najprej na sleparije z radio aparati in je pozneje zasnovala vlom v pisar no odvetnika dr. Vrtačnika. Dva glavna obtoženca Angelik Verbič, bivši gojenec gozdarske šole v Mariboru, in že večkrat kaznovani vlomilec Oven Gabrijel sta okoli štirih zjutraj 31. januarja vlomila v pisarno odvetnika dr. Vrtačnika in mu odnesla cel kup raznih hranilnih knjižic in drugih stvari. Zaslišanje obtožencev je trajalo nad 3 ure. Vsi so v bistvu priznavali njim očitana dejanja ter so bili obsojeni v glavnem zaradi zločinstva prevare, zlo-činstva vloma in napravljanja lažnih listin na kazni: Angelik Verbič na 2 leti robi je, 300 Din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta. Perne Anton zaradi prevare na 5 mesecev strogega zapora, 240 Din denarne kazni in v 'izgubo cfstmh 'državljanskih pravic za 3 leta. Stanko Preles-nik zaradi prestopka prevare na 2 meseca strogega zapora, 180 Din denarne kazni ter v izgubo državljanskih pravic za 2 leti. Obtoženec Oven Gabrijel zaradi zločinstva tatvine in drugih deliktov na 3 leta robije, 300 Din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta. vesnost, poklonitev tisti umetnosti, ki danes živi sredi boja in povprečne lahkote in ustvarja preko vsakdanjih mer, zlasti pa zvesto in strastno služi našemu jeziku. Slavljenčevo igralsko osebnost so z najlepšimi besedami počastili upravnik gledališča g. O. Župančič, ravnatelj Drame P. Golia in predsednik ljubljanskega igralskega združenja g. L. Drenovec. Številna pismena voščila je bral tajnik g. Iv. Jerman, med njimi sta bili v prv> vrsti voščili bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena in ljubljanskega župana dr. J. Aldeši-ča. Najkrepkejši poudarek slovesnosti je dal slavljenec sam, ki je v svoji kratki zahvali poudaril, da je gledališče eden izmed temeljev naše narodne omike, izraz moči in lepote slovenskega jezika, ki ga moramo ljubiti, ga negovati in mu zvest.o služiti. Operno gledališče, kjer se je proslava vršila, je bilo polno častilcev visoke Levarjeve u-metnosti in je zlasti tem besedam navdušeno pritrjevalo. Nato je bila nova vprizoritev Rostandove heroične komedije Cyrano de Bergerac, xi jo je pripravil g. C. Debevec in kjer g. Levar igra glavno vlogo. 50 milijard za Abesi-nijo Mož se je izprehajal ob jezeru, pa je potegnila sapa ter mu odnesla klobuk naravnost v jezero. Mož, ne bodi len, se požene v vodo, odplava za klobukom ga srečno doseže ter priplava ž-njim nazaj na kopno. Tam ga pa vprašajo začudeni gledalci: "Kaj vam je vendar prišlo na misel, da ste skočili v vodo zaradi klobuka?" "Veste, bal sem se, da se ne prehladim, če bom hodil razo-giav po cesti," je odgovoril. Za plesaželjne bo igrala fina adba Joseph Francelna. Finih , jedil in pijač bo tudi veliko na 25 letnica Ivana Levarja Na 1. junija, je gledališče praznovalo 25-letni jubilej umetniškega dela g. Ivana Levarja. G. Levar je kot junaški in dramatični pevec prišel preko veli- Tu je nekaj zanimivih podatkov o "šestletki", ki jo je italijanska vlada določila za gospodarsko ureditev abesinskega cesarstva. Vlada je v ta namen že odobrila 12 milijard lir, ki bodo uporabljene v naslednje namene: 7 in pol milijarde lir" gre za zgraditev cestnega omrežja po Abesiniji, nad pol milijarde lir za zgradbo pristanišča v Assa-bu in Mogadisku, 300 milijonov lir za razna vodovodna dela, kot ureditev rečnih tokov, zgradba kanalov za namakanje polj in električnih central. 100 milijonov lir za prenovljenje rudniških naprav, skoraj 2 milijardi lir za javno - koristna dela, to je Neki raznašalec listov je dirjal po cesti in vpil na vse grlo: "Mouret je umrl; Pisatelj Mouret je umrl!" Pri tem pa je bila pomota, kajti Mouret je živ in zdrav bas takrat korakal po cesti, slišal vpitje in prisolil raznašalcU krepko zaušnico, rekoč: "Na, da boš verjel v moje vstajenje!" Marsikdo čaka, da mu prileti v usta pečeni golob, pa pade od njega samo njegov d . . k. Če kdo nima važnega vzroka, kaj storiti, ima važen vzrok, da tisto pri miru pusti. Ekonomski rojalist je človečki plača rajši advokatu dva dolarja ko vladi enega. V Beaver, Pa., je te dni porota oprostila Italijana Scarraza krivde uboja, ker mu je verjela. da je storil uboj v silobranu. je Scarraza čul, da je oproščen« je skočil kvišku kakor bi ga p1* čil gad, se pognal proti sodnik11 ,, . , ., , ! ter mu poljubil obe roki, nato je zgradbe vladnih poslopij, stano- j ...... > j i - . •. j .T/ . , poljubil roke dveh ženskih P° vanjskih lns za uradnistvo in de-' /. , , . , J. .... ,. rotnic, zatem pa roke deseti" Iavstvo, 200 milijonov lir za po- . .. . . . , .. . nn. v , , . . . ... „„ I porotnikov, ki so gledali to P° mcc kolonistom iz Italije, 60 mi-K , . ° ... ,,nt ... ,., ^ . . , cetje razigranega Italijana K"1 lijonov za ureditev telefonskega . ° , . ,.n. ...... " zabodeni voli. Pozabil pa je p° prometa, pol milijarde za razhe-1,. .... , , .. .. . tj«. J ljubiti roko sodne klerkinje ti* ne vojaške potrebe, kot zgrad-nja vojašnic in letališč. Izven tega rednega proračuna, ki znaša, kot navedeno 12 kih nemških odrov v Zagreb in, milijard lir, je vlada dovolila za po vojski v Ljubljano, kjer je že, takojšnje abesinske potrebe tri po nekaj letih prestopil k sami milijarde lir in bo plačevala š drami. Ta dogodek je bil za raz voj slovenskega gledališča zgo- vsako leto, dokler traja šestlet- zel Kenny, ki je rekla, da se J1 to na moč fržmaga. _____ ko Somalijo v pristanišča Zeil1 in Bcrbera. Ta pota se bodo be' tonirala. Nadalje so začeli graditi veli* ka, po eno milijardo lir, tako da! ko betonirano avtomobilsko ct" z izjemo socijalistične dovinskega pomena, za?caj z Le- znaša celoten proračun za go- sto iz Addis Abebe do sudanske - varjem smo spet dobili igralca spodarsko opremo Abesinije 21! meje (do Gambele), kjer jo svojih avtomobilov, da pri- velikega obsega, ki smo ga te-, milijard lir. Vlada je izrečno po-| dete k S. D. D. na Waterloo Rd., daj ob splošnem igralskem na-1 "darila, da s tem skrb za Abe-Ta dva zbora se pokažeta da.fjb 2 uri popoldne, kjer bo čakal predku najbolji potrebovali; Le- sinij° še ni izčrpana, ampak da sta delavska, in ljudje to upo- |truki da vas peije na piknik. —! var je kot nihče drugi znal spet le to samo začetek, kajti delo v števajo in zato taka udeležba. - .......... - Radi tega niso ne socialisti in ns Vsak je dobt odošel. seči v strahote časa in človeka, Vožnja je brezplačna za vse, ■ razodeti in razgibati tiste naj-komunisti, ampak zavedni de- kateri ge hočete udeIežiti pikni-1 težje prvine, ki so od nekdaj u-lavci ali simpatičarji. Naj ome-; ^ bcdigi član ali ne. Voznik bo nim tudi, da se je najbolj posta- |dobro poznani in spoštovani An- vil mladi in energični pevovodja Mr. Nagel, na katerega so Slo- ton Godina. V slučaju, da se ne more vse vani ponosni, in tako on na svo- odpeljati naenkrat, pride še dru- Abesiniji bo trajalo več rodov, preden ne postane donosna. Glede bodočih cest so znane Ft var ja le in izpopolnjevale dram že sledeče podrobnosti. Do danes sko umetnost. .ie Italija že zgradila beton- sko cesto od Džibutija do Dire-Dasi je vzdrževal s svojo igro,daye (bUzu Hararja)( in sicer skrajne podobe človeške spre-jvzdolž železniške proge. Nova j meravajo Angleži nasaditi svo]0 cesto naprej po Sudanu, tak0 da bi bila avtomobilska zveza 12 Ponilja v osrčje Abesinije in Rdečega morja končno izpelj8' na. Nadalje gradijo na več kraji*1 hkrati avtomobilsko betoniran° cesto iz Massaue v Addis Ab zakaj pvihu.;:jenost je "Slovana", veliko ste se potni- j vzhodne strani m od drugod, m vsakdanja in povprečna, tvor-dili in pomagali z vašim nasto- ivsak je bil dobre volje. ^ 1 ft0št pa je banja in navadno ne-pom pri različnih prireditvah " ' ' ^-i— —' na naših odrih. Marsikatera or- kjer je človečnost ranjena ln|katere puščavske ceste, ki pe- jljejo iz Ogadena skozi angleš- na delu po raznih krajih AbeS1* nije. ganizacija vam je hvaležna, ko Kadar je taka zabava, ima člaji društva veselje do dela in dobro voljo za napredek naše prijazna. Zato je bil igralski praznik ste se odzvali in veliko pripo- organizacije. Le škoda ko niso (Ivana Levarja resnobna slo-' BESEDA GLEDE CEN Noben etičen pogrebnik ne bo omenjal cen v svojih oglasih. Naša stroga profecijska postava nam to prepoveduje. Vendar mislimo, da morate vedeti to, da našo postrežbo lahko dobite za katerokoli ceno. Stroški naše postrežbe, z najboljšo kvaliteto bla-jom, je vedno najnižja, kot jo dovoljuje pravičnost do naših odjemalcev. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGREBNIK 3515 EAST 81 St ST. Michigan 7420 Dnevna In nočna postrežba. 22. julija, 1937. ENAKOPRAVNOST - 3. vntamttmmuttmmt:m:::m::m:mmim!n!mnuimmtmwmmmmmtnmtun, ALEKSANDER LIČAN: omilil i z Sibirije Z velikim trudom sva ga na- Kitajske šege in navade. — Pe- posled pregovorila, da pobegnemo skupaj. Napadli smo potnikovega stražarja, ga privezali k drevesu, pse pobili in vdrli v notranjost šotora. Do-bro Preskrbljeni z denarjem smo bežali po skoraj nepre-hodnjih stezah, po kamnitih prežah, zdaj v hrib, zdaj v dolino. Naš spremljevalec Pje-trov je poznal vso okolico do dobra in nas je bodril, naj hi-™no. Prehoditi smo morali so-esko, kjer se med gorskimi velikani vije ozka pot v nižino. Po tej stezi so se vedno vračali Roparji z rokovnjaških pohodov. prJ'e nam, ako nas zalote v eJ soteski. Mračilo se je že in Soste megle so se podile med gorami. Pjetrov je bil čedalje ^strpnejši, saj je dobro vedel, 111 za nas nobene rešitve, če Prehitimo roparjev v tej freski. Sreča nam je bila namena; kmalu smo zagledali a seboj širno planjavo, po v eri se vije potok Kumbum. si utrujeni smo polegli okoli Potoka in se napili hladne vode, glste ko studenčnica. Nekoliko počiti smo hoteli nadaljevati ■ Zdajci smo zaslišali v da-3avi pasje lajanje. Bili so psi king. Blizu svetišča je polno barak, kjer Kitajci prodajajo romarjem raznovrstno kramo, majhne kipe Buddhe, neke vrste rožne vence, ročne izdelke, razne kadilnice, pipe za tobak, umazane slaščice in drugo. S Kitaj-■cera smo postali kaj kmalu do- Fran Milčinski: romarji in vsak je popil požirek vode ter si opral obraz in roke. Zdelo se nam je nekoliko čudno, zakaj delajo to vsi brez izjeme. Pjetrov se je opogumil in jih vprašal. Razložili so mu, da izvira ta studenček po ukazu Buddhe, in vsakdo, ki bi šel mimo, ne da bi se umil, bi si nakopal njegovo veliko kazen. (Dalje prihodnjič) Strah Gospo Ano je j ako rado strah in kadar pridemo v družbi vku- pe, vsakikrat nanese pogovor na bri prijatelji. Pjetrov je izde-; spomine in strahove in hude sa-loval za prodajo rožne vence, Jnje> gilo rada pogluša take zgod_ ki se razlikujejo od naših le po bg -n zrayen plašno gleda in ne jagodah. Tifonov je pekel iz w -Ia za nič na gvetu gama spat testa razne ptičke, goske in drugo pecivo, kar je bilo za Kum- — hvala Bogu je omožena! Pa je zadnjič gospod tajnik bum nekaj novega in je prineslo'Frlj uga pripoVedoval to-le — Kitajcu dobro kupčijo. malo siv je že in je še vedno na- Nekoč, ko je bil Kitajec po- vihan> Posebno tedaj, kadar ni-sebno dobre volje, nam je tajin- ma soproge s sabo, in to pot je stveno privlekel odnekod precej sam *n Je rekel: velik usnjat kovčeg. Zaupali Imeli smo kuharico, Tončka ji nam je, da ga je našel na poti,1 Je bil° ime' suha je bila in dr°b" a se ga še ni upal odpreti. Go- na in že PreceJ v etlh'to?a de: tovo so ga izgubili raziskovalci lavna kakor mravlja Ne hip ni Tibeta, saj je teh anglešMh>; mogla biti pn miru m kadar ji je , v, ., , .. pošlo drugo delo, je pa sla okna ruskih an nemških ekspedicij 1 . , v., umivat ali kljuke snazit — ne- poln Tibet. Prepričan je bil, da je poln denarja in dragocenosti. Šele po našem dolgem prigovarjanju se je odločil, da ga je odprl, a kako je bil razočaran, ko smo našli v njem le razna nje sploh ni bila nikoli navdušena — in sva šla kmalu spat. Ne vem, kako dolgo sem spal, pa se nenadoma zbudim in se mi je zdelo, da me je bil zbudil neki ropot. Poslušam, kaj bi bilo — čuj! Nekaj je šarilo v kuhinji — vlečem na uho — cenk in šklef! nič drugače ni, nekdo pomiva posodje! Naredim luč, zdramim ženo: "žena, ali čuješ v kuhinji cenk in šklef?" Pa je ženo stresla groza, za-šklepetali so ji zobje in je šepetala : "Bog nas varuj, sveta Trojica — Tončka pomiva posobo!" S tresočo roko se je trikrat prekrižala, potem je jadrno smuknila z glavo pod odejo, da ne bi ničesar slišala in videla. Jaz sem se toliko ohrabril, da sem stvar mirno preudaril in sem dospel k sklepu, da ne kaže tisti hip ničesar ukreniti. Da bi šel gledat, kako nebogljena raj-nica v belem, prosojnem liku vzveličanega svojega telesca vihti posod je, ga izpira in briše — tako radoveden nisem bil. Mislil sem pri sebi — ako rajnico veseli ta posel, naj ima veselje, ne kaže ji ga braniti. In se mi je še hvalevredna zdela njena obzirnost, da ni prišla v spalnico in se lotila oken in kljuk, nego da je lepo ostala v kuhinji — tam ni bila ob tem času nikomur na potu. Zaspati nisem več mogel in kaj strašnega, nikdar in nikoder nisi bil vaVen pred njo! Pa je reva zbolela in je res tudi umrla. Mislim, da od kraja njena bolezen ni bila nevarna, . , toda ni znala mirna ležati v po-, . ... . , .. ,. , -----_ w lekarstva m barvrla nestrupenih' kakor M1 morala. Ti. da miru? Ali jo tudi sredi nebe- ^ spremljevalci roparjev na anilinskih barv. Gotovo so jih gte ^ žena gama kuhala> iz_ ^ -i— - «i.«l-inh Wnv raziskovalci rabili za barvanje -^ je y kuW -n je gla gtvar v podzemskih rek in potokov, da L^ Toda žena se ni smela ga_ j briga za nepospravljeno posodje so mogli ugotavljati, kje P"- niti iz kuhinje, če se je le za hi-tečejo reke spet na dan. |pec odstranila, že je bila Ton- S temi barvami smo barvali čka pokonci in je s kuhalnico pecivo in razne kipe in Tibetan-*mešala po kaki kastroli. Z grdo ci so trdili, da je to nekaj j0 je morala žena poditi nazaj v . krasnega in zelo okusnega. Po- 'posteljo. Pa ko sva obedovala v ■ieno' sebno nekatere barve so napra-^bbi, se je začul iz kuhinje cenk vile nanje globok vtisk. Raznih jn gkief _ pokora je pomivala drobnarij v rdečih, zelenih in prazno posodjg! Nemara je mi-vojaštvo, in so pognali modrih barvah pa kar — sredi v njem živimo, pa ga' skoraj nič ne poznamo! Gospa Ana je plaho gledala z velikimi očmi; rahlo si je bob- j nala z belimi prsti po rdečih ustnicah — to je bilo znamenje, da jo je krasno strah. Toda je gospa Ana tudi razumna gospodinja in je vprašala in dejala: "Kaj pa posodje, ali je bilo resnično potem pomito?" "Ni bilo," je rekel gospod tajnik in je bil nekoliko ogorčen. "To je naju najbolj zdražilo. Posoda je bila drugo jutro prav taka, kakršno jo je bila zvečer neumito pustila žena — Prestala sva bila brez konca dolgo noč v blazni grozi, zdaj pa nisva imela ničesar od tega? Ne rečeni — če bi bila posoda zjutraj resnično osnažena, dobro! — človek bi bil odpustil rajnici neobičajni nočni poset in nemir. In če bi raj niča svoje početje redno nadaljevala, lahko bi se mu primerno prilagodilo najino gospodinjstvo. živi posli so danes neznansko dragi — ne bi bilo napak, ako bi mrtvi gospodinjam prihajali na pomoč z brezplačnim sodelovanjem, pa najsi bodi o polnočnih urah! — Tako pa — spak ponoči roži j a s posod jem in pljuska z vodo — rode se ti prijazne nade — zjutraj pa ni nič narejenega in je treba, da sam opraviš vse delo! — Ta reč ženi nikakor ni bila všeč." Gospa Ana je pogoltnila slino, Jjhovih pohodih. Ni nam pre-obal° drugo kakor stisniti se n ozkem potoku in čakati, kaj bo naklonila usoda. Topot br^ih kopit se je slišal vedno kof6' Že 80 bili kakih petdeset ^ "ov od našega skrivališča, so nas zavohali psi in se z Po^l-1111 lajanjem pognali proti ,'USlej čudežne rešitve! rA^drji So mislili, da jih za-Sv ^. vojaštvo, in so pognali Psi konjiče proti soteski. ^ so nas takoj spoznali, sem premišljeval rajnko našo ki se ji je nabirala od razburje-, Tončko in vso stvar. Ali si delav- nja, potem je vprašala, ali je na reva tudi na onem svetu ne raj niča še kdaj prišla strašit, Pa je gospod tajnik odgovo-ške glorije in angelskih krogov ril: "Reč je taka: žena je na vse in svatbe svetnikov preganja zgodaj bežala k frančiškanom in plačala sveto mašo za pokoj I in ji krati blaženi pokoj ? In kak-I šen je tamkaj red, da vzveličane duše lahko z nebeških livad uhajajo nazaj v svoje stare umazane posle? Ali pa jim je tako uso- ^i, SO nam začeli dobrikati in laskati prii 11 tudi mi smo jim bili lival 2-ni' Saj smo Jim bili dolžni Mir Zn°st za našo rešitev. Proti° Sm° nato nadaljevali pot Smo mestu Kumbumu, kamor selili že proti jutru" Na" ske Sm° se pri nekem kitaj- m kramarju. V K 0h Ur^bumu. — Romarji. — shlSVet°m studencu. — Izdane S k — Zopet na poti. — ravano proti Pekingu. — nismo slila, brez nje da bo vse delo za- Gospod tajnik je pričel modrovati in nam je razložil misli, ki mu jih je vzbudna prikazen raj nice. — Umrl bom, je dejal, mogli dovolj napraviti. Razno- j ostalo in da bo sveta konec. Ni in bom rad umrl v nadi, da mi ne barvne Buddhove kipe je Ki-(marala ubogati, ni šlo drugače, [bo več treba v pisarno — v isti tajec kar sproti prodajal. Ker morala sva jo dati v bolnišnico, 'sobi ima svojo mizo stari Cibej, pa drugi kramarji niso več ni-1 Pa je tam, težko bolna, poma- neznansko smrdi njegova pipa česar prodali, so se začeli pri- gala sestram krtačiti tla in ko že in jaz nisem kadilec! In več mi toževati pri duhovnikih in Ki-;ni mogla več stati, jih je krtači- ne bo treba poslušati od sto in tajec je dobil nalog, da nas la kleče in je drugi dan umrla, 'sto strank in stokrat eno in isto takoj odslovi. Šli smo torej ka- lepo spravljena z Bogom. In je in jim odgovarjati sto in stokrat kor vedno v takih primerih s bila sploh j ako pobožna, poštena eno in isto! Ni neprijetna misel, trebuhom za kruhom. lin pravična ženska, vse je bilo da bo vsemu temu konec! Toda, Dolgo smo tuhtali, kaj bi lahko odprto pred njo, denar, kaže zgled uboge naše Tončke, začeli in kam bi se obrnili. Na- živila, in se je na trgu z veliko da bi bil bridko varan! Umrl bi, potili smo se iz mesta. Po ozki! vnemo kregala z branjevkami pa bi me neznane sile gonile sre- soteski je tekel majhen potoček, zaradi cen. {di gluhe noči iz nebeške blaženo- _ ............. __ .......... Posedli smo ob izvirku in sil Nama je bilo seveda hudo, ko sti nazaj v zasmrajeno pisarno,.'kako vas ta čaj poživi čez noč in ka- skuhali čaj. Začeli so prihajati sva izvedela za njeno smrt - da v bledi mesečini popravljam vas gj J^ft ^ ______—človek se privadi še živali, kaj se izpuščene vejice in pike! Ali ni deia čudeZev, toda ako ste zaprti ne bi krščanskemu bližnjiku! Ti- to strašno? !yam b° eotovo pomagai ioc m 25c v • j i Iv i- , J J lekarnah ali PIŠITE ZA BREZPLA- stega dne je bila bolj žalostna1 Molčali smo, besede gospoda cen poskus Garfield čaja in Gar- večerja, ženi je rekla: "Ne ljubi tajnika so nam šle po glavi. Ka- £eid praška proti glavobolu na: gar-se mi pomivati!" — za pomiva- ko tajinstven je vendar ta svet N> y. ZA KAŠELJ Samo par požirkov in—kot bi odrezal—je olajšanje tu! Vsi kašlji so . enaki pri Buckley's sdravilu (trikratno močnem) — en požirek tega izvrstnega zdravila kmalu jstavi navaden kašelj — trdi, dobro u-koreninjeni kašlji so pa olajšani s par oožirki — in nič več vam ni treba trpeti po noči, ko ne morete spati. Buckley's' je drugačno zdravilo — deluje hitro "kot da bi odrezal." Ne vzemite nadomestkov — jamčeno, 45 'n 85 centov v vseh lekarnah. W. K. Buckley. Inc., Rochester, N. Y. ZASTONJ! 4 SKODELICE GARFIELD ČAJA da se vam pokaže kako LAHKO SE ČISTITE ODZNOTRAJ Vradoščeni boste, ko boste občutili rajnične duše. Dobro! sem rekel, maša ne more škodovati. Ali previdno bo tudi, sem rekel, ako več ne pustiš posodja čez noč neumitega. Zdi se mi, sem rekel, našo rajnko Tončko je le neumito posodje privleklo z onega sveta. Pazi, da se ti še nad kljuke ne spravi v bridki polnoči ali nad šipe ali da ne prične kar pod nama posteljo ravnati s svojimi mrzlimi mrtvaškimi prsti!" "Hu!" se je stresla gospa Ana. "Od tedaj," je rekel gospod tajnik, "je pri nas vse delo vedno opravljeno v pravem časii in nobeno več ne čaka rajnke Tončke. Tudi nova kuharica je zvedela o stvari in čudno pazi, da ji ne bi prišla ponoči na pomoč njena prednica z onega sveta. In se res ni več oglasila raj niča. Pa ne vem, "je dejal gospod tajnik, "ali je pomagala sveta maša ali je pomagala okolnost" — in je gospod tajnik hudomušno name-žiknil — "da je vse delo opravljeno sproti in ni za rajnico več posla." O gospod tajnik je ptič! iTALIJANSKI ČASNIKARJI V ANGLIJI RIM, 21. julija. — S prvim avgustom bo spet italijanskim časnikarjem dovoljeno, da se nastanijo v Londonu in drugih krajih Anglije, odkoder jih je Mussolini odpoklical, ko se je svoječasno razjezil na Angleže. ČEŠKOSLOVAŠKI KABINET PRAHA, 21. julija. — Danes je bil sestavljen novi kabinet, v katerem ostane še nadalje dr. Milan Hodža kot ministerski predsednik. V kabinetu ostanejo tudi ostali člani, razen finančnega ministra Jos. Kalfusa, čigar mesto je prevzel dr. Emil Franke, dosedanji minister pro-svete. \ Pristopajte k Cankarjevi u-stanpvi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakciji! ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako Vsaki dan povžijete Kruschen Salts. IZNEBITE SE GLAVOBOL* Olajša mesečno trpljenje Brez opija ali kinina Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? Iznebite si jih! Za hitro odpomoč — brez kinine. bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžiti štiri krat 10c, 12 za 25c. •GARFIELD Prašek proti glavobolu -i i ataii n Pišite za brezplačen / A\ I I IN 11 poiskus Garfield pra-un\j I UI1JI ška proti glavobolu— tudi Garfield čaj prot-i zapiranju. Pišite Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn, N. Y. ?&UK MOVING NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo odprli svojo podružnico ha 6122 ST. CLAIR AVE. HEnderson 4814 Tam lahko date naročilo za selitev 1161 East 61 Street HEnderson 2730 _ — Točna postrežba FIELD TEA CO., Dept. Brooklyn, njiges- tec. ^ E)a preženemo dolgčas se največkrat za-v °Gmo k Čitan ju knjig. Naslednje knjige imamo be v zalogi: lUClFER — TARZAN, SIN OPICE —TAR-2AN IN SVET — ZLOČIN ORCIVALU rp po 0 knjige razprodajamo dokler so v zalogi, lOc pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za pošt- 0 znamke za naročilo. ^ oslužite se te izredne prilike in pišite J1Se dokler so še v zalogi. |nakopraynosi St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio Kidneys Must, Clean Out Acids The only way your body can clean out Acids and poisonous wastes from your blood is thru U million tiny, delicate Kidney tubes or filters, but beware o( cheap, drastic, irritating drugs. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Pains, Backache, Circles Under Kjes. Dizziness. Rheumatic Pains, Acidity. Burning. Smarting or Itching, don't take chances. Get the Doctor's guaranteed prescription called Gystex (iSiss-Tex). Works fast, safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality, and 13 guaranteed to fix you up in one week or money back on return of empty package. Cysti* costs only 9c a day at druggists and the guarantee protects you. ^ CARiTON WARE Made of ENDURO Stainless Steel Cleans So Easily • End forever the drudgery of cleaning cooking utensils. Equip your kitchen with Carlton Ware, made of that marvelous new metal, Enduro Stainless Steel. Food simply can not cling tightly to its hard, gleaming surface. Cleans as easily as a china dish—no scouring, just soap and water. It lasts a lifetime and always looks bright and new. You will never need to replace Carlton Ware kettles, pans, boilers, roasters, and other utensils. Solid metal all through, they never wear out—remain bright and shining always. Resolve today that you are going ... to bring your kitchen up to date with Carlton Ware. See our large display. You will find any utensil you desire. Special Introductory Offer: • Otrltoa 2-qutrt Sine* Pta, tegular vala* >1.70. this wt«konlr $]t00 faT* Superior Home Supply 6401-03 Superior Ave. LIFE'S BYWAYS Szz HSTZE-JULIA '. I'M TCP UTWTMTMiS x^r HIM CrzV — IF I HAVE.To iistxk To ThiS J3cor-£ccr-* JPocf SobiC. — just ohiCE. Moke -ril co "buthouse !'. STRAN i. ENAKOPRAVNOST 22. julija, 1937. M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN "Vrlo, Svetlost," je dejal Par-daillan in urno odbil, ne da bi odlikoval Bussija-Leclerca s kakim odgovorom. "Pritisnite . . . tako, da . . . sunite . . . zadet je!..." Maineville, ki je bil res zadet v laket, je prijel meč z levo roko in zamrmral: "Zdi se mi, da sva se ukani- la! . . ." In besno se je zapodil v Karla, med tem ko je Bussi-Leclerc, ves iz uma spričo nasprotnikovega preziranja, obdeloval Par daillana z vsemi umetnijami, ki jih je imel dotlej za smrtonosne. "Nu, vidite, saj že peša!" je govoril Pardaillan, kakor da Bussija-Leclerca vobče ni na svetu. "Ne ubijte ga, prosim dobro misel imam . . . uklonite mu rapir ... vrlo! ... A, razoro-žen je! . . . Primite ga . . . povežite ga ... to bo še smeha! . . ." Karel je res izbil nasprotniku meč. Mainevillu je spodrsnilo in pal je na koleno. "Ali se vdaste?" je vprašal vojvoda, ki mu je po bliskovo nastavil konico rapirja na grlo. "Vdam se!" je rekel Maineville, bled od togote in sramu. Picouic, ki se je baš tedaj zbudil iz omedlevice, je priskočil, vzel klobčič vrvica, s kakršno so zavezovali vreče, in povil Guise-vega bodočega vojskovodjo od nog do glave. Šele tedaj se je Pardaillan ozrl na svojega nasprotnika, ki je ves penast skakal okoli njega, in mu je rekel s kar moči blagim glasom: "Kaj ste že dejali, dragi gospod ?. . ." "Dejal sem, da te pribijem na tale zid!" je zarjul Bussi-Leclerc. Pardaillan je s kratkim udarcem odbil rapir, ki mu je opras-nil telovnik. "Pribili bi me radi?" je odgovoril. "Saj res ravnate z mečem, kakor da je žrebelj. Dajte, da vam pokažem . . . glejte dobro ..." "Lopov!" je zatulil Bussi-Leclerc . .. A že mu je zletel meč iz roke. Hotel je planiti za njim, da bi ga pobral. Toda Picouc mu je zaskočil pot in je pomeril nanj s samokresom ... Bussi-Leclerc je prekrižal roke, pobesil glavo in zajokal ... On, nezmagljiv mojster mečevanja, je bil prvikrat v svojem življenju premagan! Toliko da je še čutil, ko mu je Picouic zvezal noge in roke in ga je nato položil k Mainevillu. "Končajva večerjo." je rekel Pardaillan, ki je med tem vtaknil rapir v nožnico in sel za mi zo. "Kaj vraga pa nameravate s tema dvema?" je vprašal Karel še ves razgret od boja. "Videli boste, saj bo kmalu dan ... A daj jima piti. Picouic nemara sta žejna." Maineville je duškoma izpraz nil čašo, ki mu jo je sluga na stavil na usta. "Hvala, gospod de Pardai lian!" je viknil. "Kadar vas bom imel ujetega, bom gledal da vam postrežem z enako do brim vinom, preden vas dam u streliti." Bussi-Leclerc v svojem obupu ni hotel piti, ampak je divje po gledal viteza skozi solze, ki so mu zalivale oči "Glejte, gospod, da naju čim prej zakoljete," je dejal. "Preden mine četrt ure, vas bo naskočilo tisoč ligarjev. Zajeti boste. In kolnem se vam, da ne bom poznal usmiljenja!" "Čeprav!" je rekel Pardaillan. "Vzlic temu vam podarim življenje praviva," je tedajci dejal Karel Angoulemski, ki je bil stopil k oknu. "Poglejte! ..." Pardaillan je pogledal. V svetlobi vstajajoče zarje je videl ob znožju griča četo, ki se je razvijala v bojni red. Bila je dolga vrsta arkebuzirjev z močnimi oddelki lokostrelcev na obeh krilih. V daljavi so se usipale skozi vrata Sv. Honorija tolpe meščanov s sulicami v rokah in vpile: "Smrt hugenotom! Živela Liga! . . . " Po mestu se je bila raznesla vest, da je vojvoda Guiški odkril hugenotsko zaroto, zločinski kri-voverci pa so pobegnili in so se zaprli v malin Sv. Roka, kjer jih misli "sin Davidov" žive sežga-ti. Vsak je hotel biti deležen tega bogoljubnega dejanja. Ob solnčnem vzhodu je bilo zbranih okoli griča štiri ali pet tisoč mož, ne vštevši raGovedne-ga ljudstva, ki se je bilo nateplo z vseh strani, da bi videlo boj. Hrupno žvenketanje in mrmranje je vstajalo od te armade. "Vraga," je zamrmral Pardaillan, "res je čas, da greva; a v takem trenutku je to laglje reči nego storiti." "Treba bo," ga je rahlo opomnil Karel. "Obljubili ste mi, da pojdeva danes k ciganki Vitez je malone s kesanjem pogledal mladega vojvodo. "Ubogi dečko!" je zamrmral. "Prepozno!" je povzel Karel. "Prepozno! Glejte, kako prihajajo z vseh strani!" "Oh, zastran teh še vedno lahko odideva," je rekel Pardaillan. "A kakšno vpitje, kar skozi ušesa gre! . . . Hejo, mojster Picouic, na delo! Vzemi gospoda de Mainevilla na hrbet, jaz pa si naložim gospoda Bussi-ja - Leclerca, ki bo gotovo vesel, da sme jahati tako plemenitega konja ..." Vojska oblegalcev, ki se je je-la pomikati navkreber, je zaganjala dobeseden krik. Malin je bil samo še otok sredi železnega jezera, ki je pljuskalo vse na o-koli. Sredi brda so se napadalci ustavili. Čudili So "se oblegancem zakaj ne izpalijo arkebuz. "Gotovo pripravljajo kako hudobijo," je rekel Guise Maure-vertu. "A kje je Maineville? In kje je Bussi? . . ." "Bržkone sta si vsak po svoje izbrala mesto za boj . . ." Toda njiju razgovor je utonil v vpitju ligarjev, ki so žugali mlinu s pestmi ter bruhali na umišljene hugenote vse psovke, kar so jih pomnili. V daljavi je množica še vedno naraščala. Celo na mestnem obzidju so stali ljudje. V Parizu so zvonili plat. Zbrana vojska je rjovela od nestrpnosti, čakaje, da bi nasprotniki ustrelili in bi se mogla varno povzpeti na grič, preden bi vnovič nabili arkebuze. Vitez, zaradi katerega je nastal ves ta bojni hrup, se je med tem s tovarišema vred pripravljal na obupen odpor, zlasti še, ker je videl, da so vsi izhodi zaprti. Picouic je bil slabe volje in se je že kesal, da ni poslušal Croassa. Karel si je s tihim nasmeškom ponavljal Violettino ime, mrmra je: "Brez nje mi itak ni več živeti; rajši poginem tu kakor kje drugje in rajši danes kakor jutri..." "Kdo govori o poginu!" je za-godrnjal Pardaillan. "Videli boste, da poginiti ni tako lahko, kakor bi človek mislil. Jaz sem poizkusil že Bog zna kolikokrat in mi je vendar vselej izpodlete-lo . .." Brez naglice je napravil v slabo zbite deske mlinske zgradbe nekaj strelnih lin. Vanje je namestil vse arkebuze, kolikor so jih imeli: trebalo jih je le še za-paliti. Mimo teh so jim ostali še samokresi. Ko je videl svojo ar-tiljerijo razpostavljeno, se je tiho in zadovoljno namuznil. Baš tisti mah, ko se je solnce dvignilo izza obzorja, je dal Guise znamenje za naskok. Ogromen krik mu je odgovoril in vojska s& je z vseh strani zagnala proti višini. Toda že v naslednjem trenutku se je ustavila in ohromela od začudenja ... Iz mlina je bila stopila trojica mož, ki so nesli četrtega, od glave do nog povitega z vrvmi. Kakor bi trenil, je bil privezan na eno izmed vetrnic ... "Maineville!" je kriknil Guise ves prepaden. A že so obleganci potegnili nasprotno krilo k tlom in so privezali nanj drugega nesrečneža! "Bussi-Leclerc!" je vzkliknil Mau revert. 'Pali!" je zatulil Guise. "Po- štrelite jih, satane! .. ." Sto arkebuz je zagrmelo na mah'. Nekaj minut je vse streljalo, ne meneč se za to, da lahko zadenejo nesrečneža, ki sta visela na vetrnicah. Ko se je razgu-bil dim, so uzrli. Pardaillana, ki je stal na vrhu lestvice, mahaje s klobukom v pozdrav. Nato je sunil lestvico z nogo, da se je prevrnila, ter je izginil v malin... In vetrnice so se jele vrtiti! . . . "Na pomoč!" je z grozo kričal Maineville, ko ga je odnašalo. "Pomagajte!" je rjovel Bussi-Leclerc. mreti, prodati življenje po kar najdražji ceni. Pardaillan je skočil zadnji ter je popravil deske nad seboj, kakor je vedel in znal. Zdaj so stali na zemlji. Napadalci se še niso upali v pritični prostor. Trojica je slišala njihovo vpitje: "Pozor! Nemara imajo spodaj smodnik in ga mislijo zapa-liti! . . ." "Naprej! Naprej!" je tulil Guise, blazen od gneva. Iz mlina sta se grme usula blisk in svinec: Pardaillanova dvanajstorica arkebuz je opravljala svoje delo. Toda napadalcev ni bilo več moči ustaviti; še dve minuti in .besni človeški val j je s strašnim krikom vdrl v mli-narijo . . . Pardaillan, Karel in Počouic so sprožili samokrese... I Vsa ogromna množica je razsajala okoli mlina. "Na pomoč! Na pomoč!" sta hropla Maineville in Bussi, ki ju je še vedno vihtilo v zraku. "Udri! Kolji!" so tulili arke-buzirji, meščani in lokostrelci, pritiskaje v mlinarijo. In njihovo strmenje se je iz-preminjalo v omotično grožo. V hiši ni bilo nikogar! Tedaj je nekdo opazil stopnice, ki so vodile v malin, še i ti mah je udrlo dvajset, et m i, sto oborožen-cev v zg< ' ji le! mlina. "Nikj ir! ..." Obleg jica se je bila spustila odi ji del, Picouic s posledn1 a i v t-na samokresoma, Pa? 1 Karel vsak s svojim ■ v rokah. Okoli njih in ; imi glavami je rjovel«. kakor v peklu. Spot irdaillan pri- vzdigni i in je pokazal tovariš v notranjost podgri. Spus ii oli, v poslednje pribeža jim je bilo u- Naposled se je eden osmelil in je pogledal. Ko ni opazil nikogar, je prihrumela vsa tolpa; že je teptala po deskah, ki so jih obleganci pravkar ostavili! . . . To je bil konec! še trenutek in odprtina, skozi katero so se rešili, bo odkrita. Postrele jih z ar-kebuzami ali pa jih zajamejo kakor tigre v brlogu . . . V tem strašnem trenutku se je Picouicu zazdelo, da se mu zib-1 jejo tla pod nogami.. . Pripog-nil se je in jel tipati po temi. Utipal je kameno ploščo, ki se je majala, kakor bi še nekdo izpod zemlje upiral vanjo! . .. Picouic je vzkriknil . . . Pardaillan in Karel sta mahoma uganila, kaj se godi, in vsi trije so se z vsemi silami uprli v ploščo, meneč, da jo vzdigujejo napadlci, ki jih hočejo po tej skrivni poti zagrabiti v hrbet! ... nutku, ko so oblegovalci našli odvaljeno ploščo in so se jeli z vsakatero opreznostjo spuščati po stopnicah . . . Ni dvoma, da je bil podzemeljski rov prebivalcem mlina neznan. Bržkone so ga uporabljali za časa verskih bojev, zakaj mlin je bil še nekaj let pred našo zgodbo del cerkvenega posestva pri Sv. Roku. Vsekako je zdaj rešil vitezu in njegovim spremljevalcem življenje. Dospeli so v kapelico, odprli vrata in mirno stopili med množico, ki se je gnetla ob znožju griča ter buljila v malin. Nihče jih ni spoznal, nihče jim ni sledil, ko so se brzo vrnili v Pariz, naravnost v Progarsko ulico. dajci pa jih je prihrumelo šest; ali sedem od zadaj in so me vrgH v nekakšno črno jamo, kjer sem izgubil zavest. Ko sem se vzdra« mil in sem začul bojni trušč, sem hotel priti za vami. In tako . . •' • In tako je Croasse še dolgo pripovedoval. Ko je končal, mu je Karel čestital, a Pardaillan se je nekam čudno nasmehnil, rekoč : "Junačina si, Croasse! Taka, da ti ni primere pod solncem !.•••' "Ali sem mar res junak, ne da bi se zavedal?" je pomislil Croasse sam pri sebi. "Joj, joj. drugič si bom moral bolj prizanašati! . . ." (Dalje prihodnjič) Šele doma so jeli izpraševati Corassa o njegovih doživljajih. "V kapelici sem se moral boriti s celo trumo teh razbojnikov, ki sem jih vse zapodil v beg," je začel svojo istorijo; "te- tt»n»!itmn«n»»»im»»mn»mtaa*; Oglašajte v — "Enakopravnosti ammmmm«*! TTTttttTttimtmu*** Uradniki samostojnega podpornega druš. Doslužencev Predsednik, Joseph Lozar; podpredsednik Louis Zakrajšek, tajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Avenue, KEnmore 0046 W blagajnik Joseph Markovic; zapisnikar, Frank Kuhar. Nadzorniki Frank Kuhar, Martin Ko-stanjšek, Jacob Braniselj; zastavonoša, Martin Kostanjšek; zastopnik Klub društev Slov. Nar. Doma, Frank Virant; zastopnik društev fare sv. Vida, Mike Klemencic; zdravniki, Dr. Kern, Dr. Oman, Dr. Perme. Društvo "Dosluženci" je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00 na teden bolniške podpore in priredi časten pogreb za u-mrlimi brati. Društvo ima seje vsako 4. nedeljo v mesecu v starem poslopju Slov. Nar. Doma. Rojaki od 16 do 45 se vabijo na pristop. LOUIS OBLAK Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Tedajci pa je zastokal pod ploščo turoben glas: "Oh, lopovi! Zadelali so mi izhod! Le čakajte, pokoljem vas vse do zadnjega! .. " "Croasse!" je zavpil Picouic. "To je Croasse! ..." Odvalili so ploščo, da sami niso vedeli kdaj. Zagledali so rov v rovu vlažne kamene stopnice., in na stopnicah Croassa, ki jim je prepadeno buljil naproti! . . še preden se je utegnil osve stiti, je planila trojica v rov in je stekla v črno temo. Picouic je j vlekel za seboj Croassa, ki se je jedva upal vprašati, kaj se go-jdi. čez deset minut so prispeli na drrtgi konec rova, pod kape lico Sv. Roka. To je bilo v tre- mmm RIC ROASTER PAYS FOR ITSELF Odda se Stanovanje pet sob in garaža se odda v najem. Naslov se poiz-ve v uradu tega lista. Dekle dobi delo v slovenski restavraciji in gostilni. Pomagala bi v kuhinji in stregla gostom. Lepa in ugodna pozicija, stanovanje v hiši. — Za naslov se poizve v uradu tega lista. SLOVENSKO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOZKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Nelc, tajnik John Znidaršič, 6617 Schaefer Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis Koren, John Mlakar. Za sprejem novih članov so določeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, St. 4, staro poslopje. Plačuje $200.00 posmrtnine in $7.00 tedenske bolniške podpore. Asesment znaša $1.00 na mesec. Sprejema se nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristop- August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. V predprodaji ima listke za Jezersko razstavo, EXPOSITION TICKETS ki stanejo na prostoru razstave $4.00 pri KOLLAN-DRU pa stanejo samo $2.00. Po-služite se te znižane cene. LAHKO GA VZAMETE SEBOJ! " . ...... j j ne oa 10. ao in. leta s pri* "Cas je, prijatelji, da se od- nino m bolniško preiskavo. Oglašajte v — "Enakopravnosti1" Z električnim Roasterjem lahko skuhate' okusno jedilo za osem oseb — in lahko ga vzam'ete na izlete. Električni Roaster je ročna peč. Peče, kuha, vre in poha — in drži živež vroč ure in ure. Rabite električni Roaster in veselili se boste hladne kuhe — in imeli boste boljša jedila za nižjo ceno. Dobite vaš Električni Roaster sedaj! Več za vaš denar Vsak električni predmet — ako je električni roaster, ledenica, peč, ali drugi predmet, ali Sight Saving luč — je bolj rabljiv In bolj važen sedaj. Vsi predmeti In Sight-Saving luči, z izboljšavami, stanejo manj in po novih znižanih cenah, stane e-lektrika manj za obratovati te. THE ELECTRICAL LEAGUE 18th Floor • Midland Building • CHerry 2535 N ELECTRIC ROASTER PAYS FOR ITSELF V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih: BREMEN »« EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmer haven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. I i i <§> I! <§> i I Ali potujte s priljubljenimi ekspres, parniki: COLUMBUS HANSA »« DEUTSCHLAND HAMBURG »« NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Pomagali vam bomc preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE g NORTH GERMAN LLOYD 1430 EUCLID AVENUE, CLEVELAND, OHIO m m mu © Esi m iss @ i—i @ ISI • is*® I^I • J TRGOVCI IN OBRTNIKI! SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 1938 Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. ENAKOPRAVNOST «231 ST. CLAIR AVENUE ■Ta iti "I" 0 0 iti iti it: M P1 M .j. .[. " m iti m m it« Iti Iti iti Iti KAJ SE JE ZGODILO Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311-5312 i +555555555555555Q5555555555555