^BOalaci ploScno v oolovlnf* Leto LXXII., št. I4la LfabOana, petek 23. inoga loja Cena Din Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN15TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 H NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon It, 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kacenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani Št. 10.351. Po neuspelem japonskem ultimatu: Ameriško svarilo Japoncem Amerika ne želi vojne, toda Japonci naj se ne varajo glede njenega stališča — Slej ko prej Amerika skupno z Anglijo in Francijo branila svoje interese i Daljnem vzhodu vVashington, 23. Junija. A A. Neka visoka osebnost iz bližine Bele hiše, katere izjava se smatra lahko za oficiozno, je naglasila, da relativno mirni ton ameriškega protesta v Tokiu zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu ni treba tolmačiti tako* da Amerika ni pripravljena nastopiti s strožjimi ukrepi, da doseže spoštovanje ameriških pravic v primeru, da Japonska vztraja pri svojem agresivnem stališču. V ameriških krogih vlada soglasnost glede tega, da Japonska dela z vso silo prot! angleškim in francoskim koncesijam in da blažje postopa proti ameriškim koncesijam samo zaradi tega, ker računa, da Anglija in Francija ne moreta svoje mornarice oddaljiti od pomorskih oporišč v Evropi. Japonska je dala na znanje, da ne bo spoštovala več doktrine odprtih vrat. Odprta vrata pa so potrebna, ako hoče Japonska sodelovati z Ameriko. V krogih zunanjega ministrstva se postopanje Japoncev primerja z metodo, ki jo uporablja neka evropska sila in ki ie v tem. da se protivniki razdvajajo in da se pri tem v etapah dosežejo postavljeni cilji. Večina ameriških listov In političnih osebnosti naglasa, da se približuje čas, ko bo tako v Aziji kakor v Evropi potrebno se opredeliti ali za popolno abdikacijo ali pa za odločen odpor. Dasi za zdaj vlada Zedinjenih držav dela oprezno z ozirom na odnošaje z Anglijo in Francijo ter na bojazen, da ne bi prisilila Japonske na neposredno akcijo sile, vendar diplomati neprestano delajo na to, da prepričajo Japonce o tem, da je Amerika zainteresirana na Daljnem vzhodu in naj se Japonska torej ne vara glede ameriškega stališča. Merodajni krogi razpravljajo o praktičnih sredstvih, ki bi se dala uporabiti, da bi se vplivalo na Japonsko. Dasi javno mnenje ne jemlje v poštev vojne, je vendar razpoloženo, da odobri metode gospodarskega pritiska, kakor so bojkot, ustavitev trgovine z Japonsko ali celo blokada. Nasprotstvo Amerike proti sodelovanju z Japonsko je mnogo večje, kakor nasprotstvo proti sodelovanju z evropskimi demokracijami. Ameriško javno mnenje je razpoloženo tako, da bi odobrilo zelo odločno stališče vlade Zedinjenih držav proti Japonski. To razpoloženje dokazuje tudi dejstvo, da je kongres odobril naknadni kredit v znesku 298 milijonov dolarjev za potrebe vojnega ministrstva, ter s tem zavrnil s 267 proti 150 glasovom sklep odbora, naj bi se število predvidenih letal zmanjšalo za 1283. Krediti, ki so bili včeraj izglasovani, omogočajo zgraditev 5500 novih vojnih letal. VVashington, 23. junija. AA. Konzul Zedinjenih držav v Svatovu je obvestil zunanje ministrstvo, da so vsi ameriški dr- žavljani v Svatovu, ki jih je 48, živi in zdravi. Konzul v svojem poročilu dodaja, da je bilo mesto zavzeto zelo hitro in da je trajalo bombardiranje samo malo časa. Tajna posvetovanja v Londonu London, 23. junija. AA. Reuter. Poslanci vladne večine, ki so Člani odbora za zunanje zadeve, so imeli snoči v spodnjem domu tajno sejo, ki je trajala pozno v noč. Na seji so razpravljali o položaju na Daljnem vzhodu ter posebno o Tiencinu. Tiencin, 23. junija. AA. (Reuter) V zvezi s poniževanju, ki jih morajo trpeti Angleži na meji koncesije v Tiencinu se izve, da so včeraj istočasno z angleškimi železničarji šli preko mosta v koncesijo tudi nekateri Belgijci in Francozi. Le-tem je bilo dovoljeno brez vseh formalnosti prekoračiti mejo koncesije. Pet angleških železničarjev pa je moralo najprej precej časa Čakati. Nato so jim japonski vojaki preiskali žepe, na koncu pa so jim pred kitajsko množico za povedali naj slečejo hlače. Očividci izjavljajo, da morajo angleški državljani, ki jih je v Tiencinu okoli 200. trpeti Še večja poniževanja. Poseb- no surovo nastopajo japonski stražniki napram ženam. Japonski stražniki so prenesli svojo aktivnost na ozemlje same angleške koncesije, ko so pregledovali čolne z življenjskimi potrebščinami. Predno so angleške oblasti mogle intervenirati, so japonski stražniki pobegnili iz koncesije. Priprave za skupno akcijo na Dalj. vzhodu Singapur, 23. junija, br. Tu so se včeraj pričeli važni posveti angleških in francoskih vojaških in pomorskih poveljnikov na Daljnem vzhodu. Spričo napetega položaja, ki ga je izzvalo postopanje Japoncev, ni izključeno, d bo potrebna vojaška akcija za zaščito interesov tujih velesil na Kitajskem. Zato sta angleški in francoski generalni štab odredila, naj se takoj sestavi podroben načrt za sodelovanje vseh oboroženih sil Anglije in Francije na Daljnem vzhodu. Posvetovanja v Sin-gapuru se udeležuje 44 vodilnih poveljnikov angleške in francoske vojske, mornarice in letalstva. Konferenci predseduje poveljnik angleškega brodovja na Daljnem vzhodu admiral Nobel. Na prvi seji so bili izvoljeni trije pododbori in sicer za vojsko, mornarico in letalstvo. Ti pododbori imajo proučiti vse podrobnosti in sestaviti predloge, ki jih bo potem odobril nlenum konference. V Moskvi še vedno ni končnega sporazuma V zadnjem trenutku so Rusi zopet odklonili angleško-francoske predloge London, 23. junija, br. Pogajanja, ki se vodijo v Moskvi za sklenitev trojne vojaške zveze Anglije, Francije in Rusije, postajajo vedno bolj misteriozna, Dočim so v Londonu in Parizu objavljali, da so pogajanja že tako daleč napredovala, da je pričakovati neposredno za ključ i te v pogodbe, je kakor bomba učinkoval komunike, ki ga je ponoči objavila uradna sovjetska agencija Tas. Ta komunike naglasa, da tudi zadnji kompromisni predlogi, ki sta S&r stavili Anglija in Francija, ne zadovoljujejo ter da bo angleški delegat Stran g zahteval od londonske vlade nova navodila. Pređno bo angleška vlada v možnosti, da zavzame stališče in da kake nove pobude, bo potrebno, da počaka na poročilo svojega veleposlanika v Moskvi Seedsa. V tukajšnjih krogih imajo vtis, da v nasprotju z obvestili, ki so bila objavljena v Moskvi ti predlogi načelno ustrezajo zahtevam sovjetske vlade, dasi se morda z njimi ne krijejo popolnoma. Reuterjev diplomatski sotrudnik je obveščen, da v diplomatskih krogih prevladuje vtis, da to stališče sovjetske vlade sloni morda na nekaterih drugih razlogih, ne pa na dokončnem vprašanju formule. Toda prezgodaj je še, da bi se ustvarjalo konkretno mnenje o razlogih, ki pojasnjujejo stališče sovjetske vlade. V resnici se ni nikdar pričakovalo, da bodo pogajanja naglo končana, vendar pa so računan, da bodo hitreje napredovala. I London, 23. junija, br, Včeraj takoj po svojem povratku iz Amerike je kralj Jurij sprejel v avdijenco ministrskega predsednika Chamberlaina, ki mu je poročal o vseh važnejših dogodkih za časa kraljeve odsotnosti. Chamberlain se je nato vrnil v ministrsko predsedstvo, kjer je imel konferenco z zunanjim ministrom Halifaxom. Proučila sta poročila iz Moskve. Pozno zvečer je odšel Chamberlain ponovno na dvor in je bil pri kralju do blizu polnoči. V poučenih krogih zatrjujejo, da se pripravljajo zelo važne in dalekosežne odločitve, ki so na eni strani v zvezi s pogajanji v Moskvi, na drugi strani pa v zvezi z dogodki na Daljnem vzhodu. Pogajanja se bodo nadaljevala London, 23. junija, br. »Times« piše, da v Londonu ne jemljejo tragično izjave, ki jo je včeraj izdala agencija Tass. Pred in po razgovoru, ki ga je imel angleški veleposlanik v Moskvi s Molotovom, je stopil v stik z zunanjim ministrstvom v Londonu, medtem ko je Molotov stopil v zvezo s K remijem. Obstoja upanje, da bodo v najkrajšem času odstranjene vse ovire in da se bodo pogajanja nadaljevala, »Daily Mati« in »Dailv Express* poročata, da je angleško zunanje ministrstvo dalo voditeljem pogajanj v Moskvi nova navodila za nadaljevanje pogajanj in odstranitev težkoč, Zakon © zaščiti čsl* republike bo odslej ščitil nemški protektorat Izvajanje zakona je poverjeno nemškim oblastem in sodiščem — Intervencija češke vlade pri dr. Neurathu Lepe manifestacije vzajemnosti Bolgarije in Jugoslavije v Sofiji Kralj Boris na razstavi jugoslovenske knjige — Predavanja o jugoslovenski književnosti Sofija, 23. junija, e. Včeraj ob 17. sta kralj Boris in knez Kiril obiskala razstavo jugoslovenske knjige. Sprejel ju je ju-goslovenski poslanik dr. Momčilo Jurišić v spremstvu podpredsednika JB-lige v Sofiji Miloša Jovanovica in ju povedel skozi razstavo. Kralj si je z zanimanjem ogledoval zlasti mladinske knjige in knjige za slepce, ki jih je kakih 30 in ki bodo po razstavi poklonjene v dar sofijskemu zavodu za slepo đeco. Kralj in knez sta si okrog poldrugo uro ogledovala razstavo. V Sofiji je o priliki razstave jugoslovenske knjige več predavanj. Tako je predaval znani bolgarski književnik Angel Ka- raličev. Temu preda\*anju je prisostvovalo mnogo občinstva, med njimi tudi senator Grga Andjelinovič, poslanik Momčilo Jurišić in drugi. V Slavjanskem institutu v Sofiji pa je bilo drugo predavanje. Tu je predaval publicist in kulturni urednik ljubljanskega »Jutra« Božidar Borko o sodobni slovenski književnosti. Tudi to predavanje je bilo zelo dobro obiskano in je občinstvo predavatelja nagradilo s hvaležnim aplavzom. V soboto bo v dvorani akademije znanosti svečana akademija posvečena spominu Vuka Karadžića. Predaval bo bolgarski književnik Georgij Konstantinov. Protizidovski zakon za češko Protektor dr. Neurath je zavrnil osnutek češke vlade in izdal izredno ostre ukrepe proti Zidom Praga, 23. junija, br. Protektor za Češko in Moravsko dr. Neurath je včeraj nenadoma izdal poseben zakon o Židih, ki velja za ves protektorat. Ta zakon je sestavljen v mnogo ostrejši obliki, kakor pa je bil osnutek, ki ga je izdelala češka vlada in ki ga je že pred več tedni poslala protektorju dr. Neurathu v odobritev. Neurathov protizidovski zakon je v nekaterem pogledu še poostrena kopija nemškega protižidovskega zakona. Odredbe zakona veljajo za nazaj od 17. marca dalje, ko je, proglašen protektorat Nemčije nad Češko. Zakon zabranjuje 2idom sleherno gospodarsko udejstvovanje izven židovskih krogov. Vse židovske trgovine se morajo v najkrajšem Času arizirati na enak način kakor v Nemčiji. Trgovina z ~TMr,m, srebrom in dragulji je Zidom brezizjemno prepovedana. Tudi na kmetijskih posestvih se morajo Zidom postaviti komisarji, ki morajo skrbeti za to, da pride zemlja čimprej v nežidovske roke. Ta ukrep protektor ja dr. Neuratha ie češko vlado in vso Češko javnost zelo presenetil. Po osnutku češke vlade bi se imela izvršiti postopna ari zaci i a Židovskih podjetij in posestev in to na način, da bi se zagotovil prevzem po Čehih, ne pa po Nemcih. Za to je bil po osnutku češke vlade predviden rok štirih let. Gospodarsko udejstvovanje Židov bi se moralo omejiti sorazmerno z njihovim številom. Po sedaj izdanem zakonu pa je Zidom zabranjeno sleherno gospodarsko in javno udejstvovanje, večji del njihovega premoženja pa bo prešel v nemške roke. PoCtticni ašgornU „Kriza v Jugoslaviji" Naš prijatelj, bivši bolgarski poslanik v Beogradu Dimo Kazasov je napisal in izdal za Bolgare zelo poučno knjižico, ki ji je dal naslov »Kriza v Jugoslaviji*. Je to zgoščen zgodovinski oris naših borb za osvobojen je in uedinjenje, vseh dogajanj na naših tleh od vidovdanskega atentata leta 1914 pa do dne, ko je prišla pri ndS na krmilo vlada Dragiše Cvetkoviča. Vse-bina je razdeljena na 29 poglavij in je razvidna iz naslovov, ki jih nosijo ta poglavja: Sarajevski atentat, Bolgarija z mejo K nos-M idi j a in vardarska dolina. Koncepcije za uedinjenje, Krfska deklaracija, Vi-dovdanska ustavat Prvi koraki za zbližanje s Hrvati, Diktatura, Srbske stranke. Hrvatske stranke, Slovenske stranke, Bosanske stranke. Elementi notranje krize. Predzadnja faza te krize. Najnovejša faza krize. Režim Bogoljuba Jevtiča, Režim dr. M. Stojadinoviča, Pooštrenje ali olajšanje kri' ze, Zunanja politika. Mala antanta, Nemčija, Italija-Albanija, Francija, Grčija, Turčija, Balkanski sporazum, Bolgarija, Srbi, Hrvati, Slovenci, Knjižica Dima Kazasova daje nazorno — ako izvzamemo nekatere malenkosti — dokaj točno sliko političnega življenja pri nas od leta 1914 do danes in bo dobro služila bolgarski javnosti, v kolikor se bo hotela poučiti o političnih razmerah v Jugoslaviji, Pisec je skušal v vsakem pogledu varovati svojo objektivnost, kar je knjižici samo v prid, iz vseh njegovih izvajanj pa veje duh iskrenega prijateljstva, ki ga pisec goji napram naši državi in našemu narodu, Knjižica, poslovenjena, bi dobro služila tudi širokim slojem našega naroda. M „Ena kri in ena rodbina Pred približno 80 leti je v Zadru izhajal književni list »Zvijezda*. V tem listu je teta 1863 objavil Jovan Subotić razpravo o jugoslovanskih narečjih. Članek je še danes zanimiv, zato posnemamo nekaj odstavkov iz njega. »Razlika plemenskih imen — tako piše Subotić — ni treba, da bi bila napoti našemu skupnemu duševnemu razvoju, ker so vsa štiri naša plemena eden in isti rod, ena kri in ena rodbina. Ako bi v Italiji mislili Benečani, Lombardijci, Napoti tanci tako kakor mislimo mi, ali bi se mogla kdaj Italija dokopati do onega svojega duševnega edinstva, ki ga je že davno dosegla, dasi je bila še bolj razkosana kakor smo mi? Srb more in mora ostati Srb9 kakor Hrvat Hrvat, Slovenec Slovenec, Bolgar pa Bolgar... Plemenska imena so kakor neke vrste domači penati, ki se jih kakor svetinje ne sme nihče dotikati. Ona so svojina, moja meni, a tvoja tebi in nihče nima pravice, da bi se jih dotikal. Vsaka zapreka* ki bi kakorkoli zavirala skupno razvijanje in uveljavljanje naših duševnih sil, nam bo odstranjena s pota, ako bomo spoštovati plemenska imena in dajali svobodo vsakomur i* povsod, da se lahko imenuje Peter ali Pavel. Bilo bi blazno, ako bi Jovan hotel, da bi nikjer ne bilo nobenega Ivana, Ivan pa, da bi ne bilo nikjer nobenega Jovana, Nasprotno, Ivam in Jovan naj se smatrata kot rodna brata, naj se imata rada, si medsebojno pomagata in složno delujeta za svoj blagor in napredek, to je lepo in pohvalno, pa tudi edino umestno... Vsakemu plemenu naj ostane njegovo posebno narečje, toda na polju znanosti in umetnosti bi naj veljat en jezik, ki bi ga gojili in bogatili s skupnim trudom, s skupnim hotenjem, s skupnimi napori in silami. Mi vsi smo enokrv-ni bratje: kar je enega, to je tudi dragega. Kar je boljšega pri meni, je treba, da ti osvojiš, kakor bi moral tudi jaz osvojiti ono, kar opazim in najdem pri tebi boljšega. Takšen postopek bi več zalege! zrn naš duhovni napredek, kakor cele biblioteke knjig...e — Takšne nazore pa imela inteligenca na slovanskem jugu pred 76 teti, danes pa je mnenja, da je v cepljenj* in drobljenju sil moč in bodočnost narod*. Praga, 23. junija, br. Z odredbo protektorja dr. Neuratha je obnovljen za vse področje protektorata bivši češkoslovaški zakon o zaščiti republike, ki je bil izdan 13. maja 1936 v dobi, ko se je začel nemški pokret za razkosanje republike. Ta zakon bo sedaj veljal z vsemi odredbami le s to spremembo, da se zaščita ne nanaša na ohranitev Češke in Moravske kot samostojne države, marveč na zaščito protektorata odnosno Nemčije, Vse agende oblasti in sodišč po tem zakonu preidejo sedaj na nemško policijo in na tako zvana nemška ljudska sodišča, ki bodo pristojna za presojo kaznivih dejanj po zakona o zaščiti države. Praga, 23. junija, br. Češka vlada je intervenirala pri protektorju dr. Neurathu zaradi preganjanja Cehov v Kladnu. Sedaj, ko je docela pojasnjeno, da nemškega policijskega narednika niso ubili Cehi, |ir' * I f ti f f I f 1 * * - * - ^kk i kxA Uit Uiit nadaijno izva- janje represalij neprimerno. Zato je češka vlada zahtevala, naj nemška policija izpusti onih 100 Čehov, ki so jih aretirali v zvezi s tem umorom in jih drže še vedno zaprte. Med njimi je tudi celotni občinski odbor z županom na čelu, ki na je pred par dnevi izvršil samomor. Češki tisk in češke organizacije si zelo prizadevajo, da ohranijo edinstvo naroda. Duh njihovega delovanja kaže 10 zapovedi za Čehe, ki so bile te dni objavljene v listih in razširjene z letaki. V njih pozivajo Čehe, naj se vedno zavedajo, da so Čehi in da mora mali narod tem bolj složno nastopati v obrambi svoje nacionalne eksistence. Po odredbi nemških oblasti so zaceli zopet postavljati stare nemške spomenike. Tako so v Jihlavi zopet postavili nemškega orla z napisom: Umrli smo za svojo domovino! V Brnu so postavili nazaj na prejšnja mesta vse bivše cesarske spomenike. Nemci proti novi slovaški ustavi L.'ui*aj, 23. junija, br. Načrt nove slovaške ustave je naletel na velik odpor Nemcev, ki se boje, da bo nova upravna razdelitev Slovaške imela za posledico razkosanje nemške narodne manjšine, ki predstavlja sedaj strnjeno fronto- Na ta način bi bili n. pr. tudi Nemci v Bratislavi, kjer imajo sedaj skoraj odločilno besedo, zaradi priključitve Bratislave k širši upravni edini ci skoro docela izločeni Slovaki pa se zavzemajo za to, da bi se položaj Nemcev na Slovaškem uredil s posebnim zakonom in s posebno pogodbo. Nemci pripravljajo svoj predlog nove ustave. V političnih krogih zatrjujejo, da bo sedanji ministrski predsednik dr. Tiso postal predsednik slovaške republike, predsedstvo vlade pa bo v tem primeru prevzel sedanji notranji minister dr. Tuka. Apel prvega predsednika republike Paderewskega na poljski narod Varšava, 23. junija, i. Kakov znano, ima Poljska stalno pod orožjem skoraj poldrugi milijon mož. Vzdrževanje take ogromne armade seveda ogromno stane in nato ni čudno, če se rezerve in krediti za narodno obrambo sproti črpajo. V zvezi a tem je bivši predsednik poljske republike Pa-derewski naslovil na poljski narod apel, v katerem ga opozarja, da moralna vojna, v kateri se nahaja poljski narod, terja ogromne žrtve od države, ki pa sama ne ten bremen. Zato Je nik dolžan, da po evoji moči in v svesti, da gre za obstoj poljskega naroda, pod. pre z denarnimi sredstvi svojo domovino. Berlin, 23. junija. L Od 23. db 25. julija bo v Gdanaku velik pevski festival, n& katerega bodo pohitela nemška pevska društva iz vse države. Na festivalu bo govoril okrožni vodja Forster. Po poročilih nemških listov je poljska vlada nemškim pevskim društvom na Poljskem prepovedala sodelovanje na tem festivalu. Bolgarski parlamentarci obiščejo Moskvo Sofija, 23. junija, e. Skupine narodnih poslancev na Čelu s prvim podpredsednikom narodnega sobranja Georgijem Mar-k ovi m je sklenila, da ob koncu meseca julija odpotuje v Moskvo z namenom, da si ogleda veliko gospodarsko razstavo, ki bo otvorjena 1. avgusta. Poudarjajo, da je ta obisk popolnoma zasebnega značaja* vendar ni izključeno, da bodo poslanci stopili v stik z odgovornimi sovjetskimi krogi, da izmenjajo misli glede obnove trgovinskih zvez med Bolgarijo in Rusijo. S\ $rr \t W, * ti U /j. o/a a e*. t« ini a a s ' * rš * Borzna poročila. Curin, 23. junija. Beograd W, Pariz 11.75255. London 20.7675. New York 443.625, Bruselj 75.45, Milan 23.34. Amsterdam 235.50, Berlin 177.90, Praga 15.06, Varšava 83,63, Sofija 3.40, Strem 2 »SLOVENSKI NAROD«, Petek, 23. junija 1939. Štev. 141 Tujci — pomemben činitelj obmejnega gospodarstva sku 52.671.04 din. Tako je postalo vprašanje financiranja zvezinega delovanja življenjsko vprašanje njenega obstoja in razvoja. Seveda si je zvezina uprave prizadevala, da poglobi svoje sodelovanje s članstvom Na novo so vstopili v zvezo Tujskopro-metno društvo v Mislinji, podružnica SPD Poljčane. zdravilišče Rimske toplice, občina Slovenj Gradec, občina Slov. Bistrica, sreski cestni odbor v Murski Soboti, ma-rib. sekcija DruStva za ceste in Združba trgovcev v Murski Soboti. K današnjemu zborovanju prepotrebne in važne ustanove Tujskopromctne zveze v Mariboru se je zbralo lepo število delegatov in članov Zveze. Navzoči pa so bili tudi zastopniki oblasti, nadalje zastopniki občin Celje. Ptuja. Murske Sobote itd. ter generalni ra\ :iatelj Putnika v Beogradu g. K. Simič. G inž. Šlajmer je prečital pozdravne brzojavke, ki so jih poslali današnjemu občnemu zboru posamezne organizacije in osebnosti, in sicer skoro vse tujskopromctne zveze v naši državi ter častni član Tujskopromctne zveze v Mariboru bivši pod-ban g. dr. Pirkmajer. Z občnega zbora pa so bile poslane med drugim pozdravne brzojavke trgovinskemu ministru, ter generalnemu direktorju državnih železnic g. Cugmusu. V izčrpnih izvajanjih je g. inž. Šlajmer naglašal pomen Tujskoprometne zveze ter dejstvo, da vrši mariborska Tujskopromet-na zveza važno informativno službo za vse kraje naše države, ki zahteva od name-ščenstva iz dneva v dan vse večje delo. Mnogi so videli v Tujskoprometni zvezi ustanovo, ki naj deli podporo Dejstvo pa je, da Tujskoprometna zveza sama nujno potrebuje podporo vseh merodajnih čini-teljev, da se omogoči redno poslovanje zveze, ki je lahko le z izredno podporo in naklonjenostjo Putnika v Beogradu letos zaključila svoje poslovanje brez izgube Ob koncu svojega poročila je g. inž. Šlajmer naglasi), da bo Tujskoprometna zveza v Mariboru težko prišla do realne podlage, ako ne bodo merodajni faktorji z izdatno podporo in subvencijo omogočili normalnega delovanja. O blagajniškem stanju je poročal g. ravnatelj Loos. V imenu nadzornega odbora Uspeh Prekmurskega tedna Zanimivo prireditev si je ogledalo že okrog zc.cao obiskovalcev Na občnem zboru TufJkoprametae zveze v Mariboru je Ml po sodnika inž« V« šlajmer Maribor, 22- junija Dotaka. \ smo se že nekaterih pomembnih poglavij, ki segajo v delovno sredino naše mariborske Tujskoprometne zveze. Danes pop. ob 16. so se zbrali »Pri orlu« njeni delegati k XIII. rednemu občnemu zboru, na katerem sta zaslužni predsednik inž. Vladimir Šlajmer ter agilni ravnatelj J. Loos izčrpno prikazala uspehe, pa tudi težave, s katerimi se mora boriti ta naša pomembna obmejna ustanova. Pomembni politični dogodki v Evropi so v preteklem letu na splošno zelo ovirali mednarodni tujski promet. Če pa kaže tujskoprometna statistika naše države v tej dobi kljub temu razmeroma lep napredek in zopetni porast celotnega tujskega prometa napram 1937, potem gre ta uspeh nedvomno na račun vztrajne tujskoprometne propagande. Tako je prišel lani v turistične kraje Jugoslavije skupno 1,007.001 turist napram °07.°53 v letu 1937, ker predstavlja porast 11%. Pa tudi število noč-nin je naraslo od 5,289.113 v letu 1937 na 5,479.461 v letu 1938, tako da je naš tujski promet napredoval v preteklem letu za 36%. Število nočnin je najvišje, kar jih je bilo sploh kdaj doseženih v našem tujskem prometu. Pa tudi število turistov ne zaostaja mnogo za rekordnim letom 1935. Iz Jugoslavije je bilo 719.610 obiskovalcev naših turističnih krajev, iz Nemčije 135.972 Češkoslovaške 39.901, Madžarske 20.393, lta lije 13.477, Anglije 13.106, Avstrije 11.298, iz ostalih balkanskih držav 10.839, Fran cije 8831, Poljske 4910. Švice 4870, nordijskih držav 4058, Nizozemske 2991, Belgije 2184, ostale Evrope 8225, Zedinjenih držav 4314, ostalih kontinentov 2022. Pozornost zbuja predvsem ogromni porast turistov iz Nemčije, ki jih je bilo za 100% več napram letu 1937, tako da zavzemajo Nemci v našem celokupnem tujskem prometu 13.6% in predstavljajo več kakor 47% vseh inozemskih obiskovalcev. Vzrok temu je predvsem ugodna rešitev vprašanja financiranja nemških turistov za potovanje v Jugoslavijo. Pač pa je močno padlo število turistov s področja bivše Avstrije in sicer za celih 78.5%. Politični dogodki pa so povzročili tudi padec števila češkoslovaških turistov, ki znaša 23%. Pač pa je naraslo število madžarskih turistov za skoraj 40%. Tudi italijanskih gostov je bilo več. Manj pa je bilo gostov iz Francije, Poljske, Anglije in Zedinjenih držav. Za pospeševanje turizma in tujskega prometa na področju bivše mariborske oblasti je žrtvovala Tujskoprometna zveza v Mariboru veliko sredstev. Tukaj je treba omeniti predvsem regionalne propagandne edicije v skupni izdaji obeh slovenskih tujskoprometnih zvez. Občutno vrzel je tvorilo v naši turistični propagandi pomanj kanje propagandnega lepaka Slovenije. Zaradi tega sta izdali obe zvezi v preteklem letu turistični propagandni lepak Slovenije ter sta v to svrho razpisali nagradni natečaj za osnutke. Ker prva nagrada ni bila podeljena, je bil izvršen osnutek pod geslom »Naša zemlja« grafika g. R. Gor-jupa iz Maribora, ki je prejel drugo nagrado. Zvezi sta izdali šestdelni ilustrirani folder-prospekt v skupni nakladi 30.000 izvodov. Kot nadaljnja skupna edicija obeh zvez je izšel lani »Pregled letovišč, zdravilišč in planinskih postojank v Sloveniji.« Razen tega sta izdali poseben zimski prospekt. Tujskoprometna zveza v Mariboru je izvedla lani obširen program studijskih in propagandnih potovanj po najvažnejših turističnih predelih našega področja. Ta potovanja so izrednega propagandnega pomena, saj so se jih udeležili predstavniki turističnih birojev in organizacij, zdravniki in novinarji. Skupno z ljubljansko posestrimo je organizirala marib. zveza od 3. do 14. maja veliko studijsko in propagandno potovanje po Sloveniji. Seveda je priredila zveza tudi številne avtobusne izlete v najlepše predele svojega področja, kakor v Slov. gorice, okoli Pohorja, v Ptuj, Celje Rogaško Slatino, Dobrno, Savinjsko in Logarsko dolino, pa tudi na Plitvička jezera in na Jadran. Za časa zimskosportne in zimske turistične sezone je organizirala zveza za svoje področje . vremensko poročevalsko službo, brez katere si danes ne moremo misliti uspešne propagande za razvoj zimskega turizma. Sodelovala pa je zveza tudi pri enodnevnih tujskoprometnih tečajih v Ptuju, pri Sv. Lovrencu na Pohorju in v Dravogradu. Steber propagandne in splošne tujskoprometne službe pa tvorijo zvezine poslovalnice, ki obsegajo šaltersko ter kore-spondenčno propagando ter informacijsko službo, katero vršijo dejansko v korist celotnega tujskega prometa naše države. Skupni izdatki za zvezino turistično propagandno delovanje so znašali lani 320 tisoč 790.45 din. Dejansko pa je šlo za turistično propagandno delovanje in tujsko prometno službo preko 500.000xlin. V primeri s temi izdatki je imela zveza le skrom ne dohodke. Najvažnejša panoga zvezinega komercial nega poslovanja prodaja voznih kart za železniški, parobrodski in zračni promet kaže manjše nazadovanje v primeri z 1. 1937. V preteklem letu je prevzela zveza tudi skrb za železniške odprave vračajo-čih se sezonskih delavcev, kar je bilo združeno z izredno napornim delom. Povečalo pa se je poslovanje z nabavo vizumov. Nadalje je bila uspešna prodaja srečk državne razredne loterije. Kljub vsem neizogibnim težkočam je z dohodki svojega komercialnega poslovanja zveza v celoti krila ne le materialne in personalne režije tega poslovanja, ampak je iz teh dohodkov krila tudi velik del izdatkov za svoje turistično propagandno delo. Ti dohodki pa vendarle niso bili zadostni, da bi krili vse potrebe ter izdatke za zvezino propagandno delovanje, ki se je lani izredno povečalo, tako da izkazuje celotno denarno poslovanje primanjkljaj v zoe- izvoljea za pred- je poročal inž. Dračar, ki je predlagal raz-rešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Na predlog inž. šlajmerja se je sestavil kandidacijski odbor, v katerem so bili gg. dr. Lipold, podžupan Zebot, ravnatelj Grač ner, ravnatelj Šubic in ravnatelj Loos. Sestavili so kandidatno listo, ki jo je občnemu zboru predlagal g. dr. F. Lipold. Soglasno je bilo izvoljeno predsedstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. inž. V. Šlajmer, za I. podpredsednika J. šubic. magistratni direktor iz Celja, za II. podpredsednika pa J. Gračner, ravnatelj banov, zdravilišča v Rogaški Slatini. V uprav ni odbor pridejo zastopniki oziroma delegati naslednjih društev in korporacij, ki bodo sporočile svoje delegate v teku osmih dni: mestna občina Celje, zdravilišče Rogaška Slatina, Olepševalno in tujskopro-metno društvo Ptuj, zdravilišče Dobrna, Združenje gostiln. podjetij v Mariboru, Olepševalno in tujskoprometno društvo Maribor, Avtoklub Maribor Združenje trgovcev Maribor, Turing klub Maribor, SPD Slovenj Gradec, SPD Maribor in Tujskoprometno društvo v Murski Soboti. Namestnike pa delegirajo: Tujskoprometno in olepševalno društvo Gornji grad, Olepševalno in tujskoprometno društvo Ljutomer in Mozirje, Tujskoprometno društvo Kotlje-Rimski vrelec ter Sv. Lovrenc na Pohorju, SPD Mežica, Slovenska Bistrica in Slov. Konjice, zdravilišče Rogaška Slatina, Združenje gostinskih podjetij Celje, Mariborski zimskosportni podsavez. Celjska obrtna razstava, Društvo za ceste (sekcije Maribor) ter Tujskoprometno društvo Vitanje. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: magistratni ravnatelj F. Rodošek. inž O. Dračar in mag. ravnatelj Al. Zava-dlal iz Ptuja. Pri slučajnostih se je razvila debata o tem, naj predloži Tujskoprometna zveza občnemu zboru tudi račun zgube in dobička. Za to se je zlasti zavzemal dr. J. Rosina. Spregovorila sta tudi gg. dr. Ber-goč in L. Zorzut. Naposled je občni zbor sprejel predlog g. inž šlajmerja, oziroma uprave, da upravni odbor definitivno stilizira pravila, zlasti glede funkcijske dobe odbora. Tudi je občni zbor sprejel sklep da se bo odslej vršil dvakrat letno širši članski sestanek, na katerem bo uprava polagala podrobni obračun. Sestanek bo pred in po sezoni. Murska Sobota, 22. junija Prekmurski teden je sprejel pod krov svojega razstavnega prostora že okrog 20.000 obiskovalcev iz vseh krajev, največ seveda iz Prekmurja. Med tednom prinaša na razstavišče posebno živahnost mladina iz vseh prekmurskih šol. Okrog 1200 mladih šolarjev, bodočih stražarjev naše meje na skrajnem severovzhodu, pride v Mursko Soboto, da vidi to veliko prireditev, s katero se Prekmurje spominja 20-letnice priključitve k Jugoslaviji. Kaj takega otroci seveda še niso videli, zato je razumljivo njihovo zanimanje za vse, kar nudi Prekmurski teden. Tudi na zabavišču je za njih toliko privlačnega in lepega, da se kar ne morejo odtrgati od vseh vrtiljakov, tobogana in raznih razstavljenih dobrot, ki mladim obiskovalcem tako hitro izpraznijo žepe. Seveda je prekmurska mladina v ogromni večini revna in ji starši morejo dati na pot komaj kak dinar. V okviru prireditev Prekmurskega tedna je v torek zvečer dosegla ogromen uspeh vprizoritev Župančičeve »Veronike Deseni-Skec, ki so jo v režiji prof. Potokarja pripravili najboljši igralci Murske Sobote. Nad 1000 ljudi je kakor zadnjič pri sokol, akademiji napolnilo prostrano dvorišče Sa-parijevega gradu, ki je za take prireditve zelo primerno. Že pri vprizoritvi igre »Praz nik cvetočih češenj« smo videli lepo skladnost in dovršeno podajanje združenega ansambla naših igralcev, pri »Veroniki De-seniški« pa se je to pokazalo še v večji meri. Igra je bila v luči reflektorjev in ob izbornih kulisah, ki jih je nudilo sivo zidovje plemenitaškoga gradu še prav posebno efektna. Hermana je dovršeno podal prof. Jože Potokar. Veronikino tragično usodo je s prepričevalno igro verno tol- mačila ga. Elizabeta Bergerjeva, ga. Gabi Ravnikarjeva pa je dala plemeniti žrtvi Jelisavete učinkovit poudarek s svojo naravno in globoko igro. Izmed vlog je bil Friderik prof. Močaaa kakor izklesan, pa tudi ostali igralci niso zaostajali, tako da je bila cela vprizoritev na visoki stopnji igralske umetnosti. Takih iger bi si želeli še več, to je bila želja številnih gostov, ki so prišli tudi iz oddaljenih krajev k predstavi. Menda zadnja večja prireditev v letošnjem letu na grajskem dvorišču bo v soboto zvečer pevski koncert novoosnovane-ga pevskega zbora, ki bo nastopil pod vodstvom pevovodje sodnika g. Milana Grma. Sodeloval bo tudi orkester s par točkami. Na programu pevskega koncerta so slovenske narodne in umetne pesmi, med njimi dobršen del iz Prekmurja. Koncert bo že ob S, ker bo po koncertu družabni večer bivših prekmurskih uradnikov. V soboto popoldne ob 14 bosta v Murski Soboti še dve športni prireditvi. Na stadionu SK Mure se bodo pomerili člani zelene bratovščine v ostrem streljanju na glinaste golobe. Prekmurski lovci se že vadijo v podiranju ubogih golobov, ker nočejo, da bi jim gosti iz Ljutomera, Maribora in Ptuja odnesli vse nagrade. Lovsko društvo v Murski Soboti je namreč noklo-nilo 7 krasnih nagrad za najboljšo strelce. Medtem ko bodo lovci v največjem ognju za pohod nad »golobe«, se bodo na mestnem kopališču pomerili mariborski in so-boški plavači v vaterpolu in plavalnih disciplinah. Vstopnina je za obe prireditvi ista. Plavalni spored obsega plavanje 100 m prosto, 100 m prsno. 33 m hrbtno, 33 m prosto, štafeta 4X33 m prosto, mešano štafeto, skoke in vaterpolo. Iz Ptafa Pravda za Kozjak prehafa — na kriminalno peljje Zar*** «*3'tka krivega nrlSevanja se je pravda ponovno zavlekla Maribor, 22. junija Upanje, da bo pri današnji razpravi prišlo do zaključka vsaj strr6Kovnega dola dolgotrajne pravde za par kilometrov Kozjaka, je splavalo po — Dravi. Nn. proino! Namesto tega je nastopil nepričakovan začetek novega razvoja ozir. prehoda ~e samo na sebi bagatelne pravde na pot k — državnemu tožilcu. Pri zadnji razpravi je bil med mnogimi pričami zaslišan tudi obč. odbornik Jos. Matičic, ki je v nasprotju z drugirui pri. Čami izpovedal, da kot obč. odbornik spominja seje, pri kateri so sklepali glede Perkovih stroškov pet ali šest tise i din. Po razpravi pa so v neki gostilni prišli skupaj in naravno da ro se o tem razgo varjali. Na vprašanje župana, kako je (Matici«) mogel kaj takega trditt. zlasti pa za tisti čas (jeleni L 1933). ko se je sklicala seja po novih občinskih volit*ah samo zaradi zaprisege in konstituiranja oa-sekov in ko takrat sploh še ni bilo govora o kakšnih Perkovih stroških, je Matičtč javno priznal, da ga je k takemu pričevanju nagovarjal tožnik, torej Perko mL S tem novim razvojem se je pričela da. našnja razprava. Prizadeti tožnik, Perko. najprej ogorčeno izjavlja, da je to nesramno oklevetan je poštenjaka in da si bo že poskrbel primerno zadoščenje. Njegov zastopnik dr. Stanjko pa navaja nove priče, ki bodo ozir. naj bi potrdile, da je Perko ravno nasprotno, Matičiča izrecno opor -\rjal. da naj govori golo resnico ali in kdaj se je o njegov h stro4kHl klepalo na občinski seji. Zasl š.ana pa bo tudi od nasprotne strani predlagan- priča Paitler. ki je bil navzoč, ko je Matici* zvrnil odgovorno t pričevanja na Perka. ki mu je po raspravi tedaj plačal tudi kesilo. Tožnk se "nadalje sklicuje tudi na sejo pri sreskem načelstvu, kjer da je bilo govora tud: o stroškovniku, ki naj ga nosi občina. — Tožena občina pa predlaga nadaljnje nasprotne dokaze, kar je bilo sprejeto. Zaslišan je bil samo šolski upravitelj Hlebec, ki že 12 let opravlja tudi službo obč. tajnika pri Sv. Križu. Tudi on izključuje možnost, da bi bilo o Perkovih stroških v zadevi te ce:-te govora v sejah ob času, ki ga navaja Matičič. Spominja se le, da je veliko pozneje župan prebral Perkovo pismo, v katerem stavi več pogojev za pr.mer poravnave, med njimi tudi take, ki so za občino sploh nesprejemljivi (n. pr. cerkvena davščina). Ta na sebi nedolžni del pravde je z izpovedjo samo ene priče zašel v položaj, v katerem je od naše strani zaželjeni poskus generalne poravnave postal skoro nemogoč — vsaj dokler se tudi kazenskim potom ne razčisti očitek krivega pričevanja. Razprava se je morala preložiti. s splavi aa Dravi omejen. Mestno poglavarstvo v Ptuju razglasa, da so na Dravi vsakoletne vaje tukajšnjih pontonirjev. Zato je vsak promet s splavi po Dravi prepovedan in sicer ob 6. zjutraj do 11.30 dopoldne in od 15. do 18.30 ter od 20. do 24. Vsak promet v nasu enega kilometra od lesenega mosta navzgor in enega kilometra navzdol Je prepovedan. Na teh mestih bo postavljena vojaška straža, ki bo podnevi z rdečo zastavo, ponoči pa i rdečo lučjo opozarjala splavar-je na zaprt promet. Vaakdo se mora brezpogojno pokoriti navodilom »traže, ker bo sicer vsak nosil vse posledice sani. Ni izključeno, da bodo vaje tudi izven določenega časa, o čemer pa bo straža vse spla- — Nezgoda. Dninar Anton Malek iz Lancove vasi je bil zaposlen doma s sekanjem drv. Med sekanjem mu je sekira spodrsnila in mož se je močno ranil na levi roki. Prepeljan je bil v bolnico. — Neprestani požari na Dravskeni polju. Na Dravskem polju se kar vrste po. žari. Komaj je pogašen ogenj v eni vasi, že gori naslednjega dne v drugi. Največ požarov je bilo letos na Hajdini. Tudi včeraj ponoči okoli 10 ure le močno zažarelo nebo tja proti Sv. Janžu na Dr. p. Meščani, ki so prvotno mislili, da je ogenj kje blizu, so v velikih gručah hiteli na Panoramski hrib, od koder je daleč naokoli razgled. Kmalu so ugotovili, da mora biti velik ogenj kje v bližini Slovenje vasi. Re? je gorelo v Hajdošah pri Slovenji vasi Vaščani so komaj leBu k počitku, ko je nenadoma začelo goreti na gospodar, skem poslopju po estnika Antona Zupa-niča. Ogenj je tako hitro napredoval, da je poslopje kmalu pogorelo do tal; v poslopju je bilo polno sena. Ogenj je kmalu zajel tudi sosednje poslopje posestnika Franca Kranjca, ki ga je tudi do tal uničil. Zgorelo je mnogo sena in tudi nekaj živine. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Gerečje vasi. Hajdine in Ptuja, ki pa so se omejili le na lokaliziranje ognja. Skupna škoda se ceni nad 60.000 din. Kako je ogenj nastal, ^e ne ve, sumi pa se, da je na delu zlobna roka in vodijo v tej smeri Poslednji sem, stojim na koncu čvrsto, a jutri vsi postavimo se v vrsto. orožniki str. preiskavo. Dan poprej pa je pogorelo poslopje posestnika Mihaela Ogrinca na Spodnji Hajdin:. Tudi tu zna. ša škoda nad din 20.000. — Vola so mu ukradli. Na živinskem ćejmu v torek je kupil posestnik Matija Vrhovšek iz Lancove vasi vola za 3.000 din. Domov grede se je hotel okrepčati ni Ormoški cesti v neki gostilni in je p-nizal vola pred gostilno. Ko se je iz gost.lne vrnil in hotel pot nadaljevati, je opazil v svojo veliko žalost, da mu je nekdo med tem časom ukradel vola in ga odpeljal. — Živinski sejem. Na zadnji živinski ejem je bilo pipoljanih 98 volov, 323 krav, 19 b kov, 20 juncev, 115 telet, 110 konjev in 9 žre bet. Vsega je bilo prignanih 703 glav od katerih je bilo prodanih 279 glav. Voli so se prodajali po 3.75 do 4.25, krave 2.25 do 3.75. biki po 3, do 4, junci 3.50 do 3.80, teleta po 3.25 do 5. din za kg žive teže. Konji so -c prodajal: po 570 do 4.700 din, žrebeta pa po 800 do 2.200 din za komad Mariborske In okoliške novice — Se 100 delavcev na oe.ni. >Del. pol.« poroča v št. 71: »Dne 20. junija so dobili vsi delavci v tovarni Schonskv odpoved službe. Prizadetih je okrog 100 delavčev in delavk ki bodo čez 14 dni ostale na cesti kot v; i ostali ki so bili odpuščeni. Kljub viku in kriku je podjetni g. Schonskv odpeljal svoje stvari v Egipt in kar jih je še ostalo, jih bo spravil pa takrat, ko bo zadnji nesrečni delavec zapustil njegovo tovarno. Mi smo pisali o tej stvari in opozarjali na to, da je nujno treba nekaj ukreniti proti tej demontaži radu stri je. Po naše bi bilo mogoče izdelati zakon, ki bi tujim tovarnarjem prepovedal preseljevati obrate iz drŽave. Kar je v državi, bi moralo tu ostati. Ako bi tovarnar hotel proč, bi pač moral tovarno prodati komu drugemu. S tem pa. da se dovoljuje tovarnarju odvoz strojev iz države, se obide prepoved o izvozu denarja oz. deviz in valut. Tovarnar, ki bi prodal svojo tovarno, bi ne mogel odnesti denarja ~ seboj, ker mu to branijo devizni prepisi. Stroji so zanj denar, celo osnovni kapital in ta kapital v obliki strojev gre preko meje, kljub deviznim predpisom. Izvoz strojev iz države je gotovo dovoljen toda vsakdo ki izvaža, sme izvažati samo proti plačilu vredno ti prodanega blaga. V slučaju selitve tovarne iz države pa se država obriše za vse. Ako tovarnar hoče odpeljati stroje, potem bi moral pu titi tu vsaj protivrednost v denarju. To bi bilo tem bolj upravičeno, ker gre v največ primerih za kapital, ki je bil ali stvorjen v Jugoslaviji s posojili bank ali pa vsaj tu pomnožen. Ko pa tak tovarnar odide iz Jugoslavije, so šli z njim ne samo stroji, ampak tudi Či ti dobiček ki se ga je tekom let nabralo kdo ve koliko milijonov in ki ga gotovo ni zapravil v Jugoslaviji. Tu ostane samo revščina, bedni ljudje, ki so garali za skorjico kruha in prinašali dob ček kot čebele v panju, katerim na je en Čebelar pobere nabrani med.« — Matura na dri. klasični gimnaziji v Mariboru. Na podlagi uspehov pri pismenem višjem tečajnem izpitu, ki se je vršil 12. —14. jun ja. je bilo 15 pripravnikov, med temi 6 pripravnic oproščenih ustnega izpita. 1 pripravnica pa je bila odklonjena za 1 leto. Oproščeni so bili: Barle Lilijana, Brezovšek Marija, Klasinc Marija, Kovačec Viasta Ladra Anton, Loči. čnik Vladimir. Mlakar Franc, Perne Metka: iz a razreda; iz b razreda: Heric Stanko Kikelj Jaroslav, Krepfl Ivan. Novak Anton, fimigoc Franc, štibler Štefanija, Vesenjak Jožef Ustni izpit se je vršil od 16.—21. junija pod predi edstvom ravnatelja Martina Mastnaka Izpit je na. pravilo 32 pripravn kov. med temi 2 pripravnici: Breščak Ksenija. Cigiit Štefan, Cugmas Janez Ceh Jožef. Dimnik Maks, Dobrodel Stanko, Domik Franc. Flis Dra-gotin, Iršič Ivan. Jurkovič Vojmir. Klu-gler Bernard. Kurzmann Erih, Le kovar Leopold Luakar Franc. Lužnik Ivan. Ma-rinlč Julijana Mar.on Ljubomir, Marotti Miroslav. Marovt Stanko, Rogl Dušan, Ropaš Rudolf, Smerdu Rudolf, Stare Ka. ref šanda Borut. šeruga Tomaž, Vegi Koloman Zimic Alojz. Žagar Alojz; pri-vatisti: Eratuš Marijan. Knez Rudolf, Logar Alojz, Magdič Xnton. — Popravni izpit v avgustu ima 5 pripravnikov. — n. dečka meščanska šola v magda-lenskcm okraju prired dne 23. in 24. t. m. razstavo Šolskih izdelkov, ki bo odprta dopoldne od 9.—12., popoldne od 3. — 5. Ravnateljstvo vljudno vabi k ogledu razstave starše učencev in ostalo občinstvo. Vstopnine ni. — Pocestno gibanje. Martin Mencinger je kupil od Marije Filač hišo in parcelo v Beograjski ulic: 24 za 90.000 din. — Mestna občina mari bor ka je prodala trgovcu Hinku Marnu 765 kv. m veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 22.950 din. — Razstava risb in ročnih det bo na drž. nepop. meš. realni gimnaziji na Zrtujskega trgu (II. nadstropje) v soboto 24. in v nedeljo 25. junija t. 1. Starši in ljubitelji mladine vabljeni! — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna prt Sv. Arenu na Glavnem trgu in S a vos tova magda-lenska lekarna na Kralja Petra trgu. — M?>rit^rske društvene novice. Svojo ŽOletnico obstoja in razvoja proslavi mariborska podružnica SPD predvidoma 10. septembra, — FobrcAke novice. Prt nas so ukinili strogi pasji zapor — do prvega mačjega , . V zadnjem Času morajo reč tudi naši cucki zaradi napa lalnih mačkov trpeti. — Mala matura na klasični gimnaziji. Izpita je b:lo oproščenih 24 pripravnikov, med njimi 1 učenka. Izpit je napravilo 48 pripravnikov, med njimi 12 učenk. Popravni izpit v avgustu imajo 4 pripravniki. — Iz jhKTiu. službe. V Šmartno ob Paki je premeščen iz Maribora g. Eml Kol bežen. — Iz Dravske doline. Društvo kmečkih fantov in ieklet v Vuzenici ima svoj ni občni zbor v nedeljo 25. t. m. s pričet-kom on 9. — Sokolsko društvo Muta-Vu-zenica ima v nedeljo 25. t. m. ob pol 16. [ svoj javni nastop na letnem telovadišču v Vuzenici. Podprimo vrle Sokole s polno-številno udeležbo! — Iz matičnega Sokola. Starejši člani člani telovadci matičnega Sokola se opozarjajo, da se vrsi do preklica redna telovadba vsak ponedeljek in četrtek na letnem telovadišču od 19. do 20. ure. — Dobra sezona se obeta letos na nagem pohorskem jSemmerinun . stavilo vveekendskih hišic narašča, ps tudi Mariborska koča, Po&tarski in I' horski dom so precej dobro zasedeni po I t niščarjJi, ki so prispeli iz vseh delov drži ve. — Mariborski čebelarji se zbero v nedeljo popoldne pn g. O. Crepinku v Raz-vanju, kjer bo poučno predavanje o čebelarstvu. — »Dopusta. Za čas štirih te R-zveseljujmo srca s romašmh otrok in njihovih revnih staršev. — Mariborsko vreme. Temperatura 22. junija 22.6. maksimalna 22.5, minimalna 14.7. Napoveduje se toplo vreme z možnostjo in verjetnostjo lokalnih neviht. _ Tombola v nedeljo 25. junija pop. OD vsakem vremenu na Sokolskem letnem telovadišču na Pob rež ju. 2000 din, tablice po 2 din. Sokol Pobrežje. _ Huda nesreča orožnika. Na Koroški cesti se je nevarno ponesrečil orožniški kaplar Sabit Bečovič, uslužben na tukajšnji orožniški po taji. Zaletel se je s kolesom tako močno v cestni drog, da je s prebito lobanjo in zlomljeno nosno kostjo obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico. — Strela udarila v železniški telefon. V četrtek opoldan je nad Murskim poljem zopet razsajala silna nevihta. Bliskalo se je in grmelo strašno in nastal je velikanski naliv, ki je trajal kake pol ure. Strela je udarila v telefonski drog blizu železniške postaje m potrgala vse tiče. Nastal je silen pok. Tudi aparati na postaji so pokvarjeni, tako, da postaja ni imela telefonske zveze s Radgona