Kupujte obrambne bonde! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte obrambne bonde! The Oldest IWICTORY Slovene Daily im BUY in Ohio mM UNITED STATES flfrWAR Best Advertising JgJ^STAMPS Medium VOLUME XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 25, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 148 egiptski premier poziva na sodelovanje z angleži Angleški poslanik je zagotovil kralju Fa-rouku, da je današnji položaj manj nevaren od onega, ko so Italijani vdrli v Egipt. strani se pripravljata za odločilno bitko KAIRO, 24. junija. — Egipt ODDAJTE KAVČUK! !ltl Premiet Mustafa Nahas pa-Je apeliral danes v parlamenti* na egipčansko ljudstvo, naj ' vseh ozirih kooperira in so-ieluje Nah Je z angleškimi četami, as paša je svaril ljudstvo fevil petokolonci in vohuni. Iz- je, da bodo vojaške obla-strogo nastopile proti vsem Rt°koloncem. Jngleži bodo branili Egipt Angleži niso nikoli zahtevali J Egipta, da bi se soudeležil te . Jne>" je rekel premier, kate-iu so Angleži zatrdili, da bo-wanili Egipt. Ugovor »o Im z angleškim poslanikom svojim nastopom v par-entu je imel razgovor z an-8kim poslanikom Lamso-> ki mu je zagotovil, da po-. aJ danes ni tako resen kot je bil ob času, ko so Italijani vdrli v Egipt, kjer so prišli skoraj do kraja Marsa Matruh, 130 milj od libijske meje. Premier je izjavil, da je prepričan, da je angleška armada dovolj močna, da odbije lahko vsak napad na E-gipt. Priprave za odločilne bitke Medtem pa so pričele Rom-melove armade s tanki prodirati proti jugu. Angleži hitijo s pošiljanjem novih čet in opreme na bojne linije v prizadevanju, da nadomeste moštvo "in zaloge, izgubljene v Tobroku. Rommel pa si prizadeva priti v pozicijo, s katero mu bo omogočen krilni napad, ki ga utegne zanesti skozi utrdbo Madeleno, katera leži 50 milj jugozapadno od Soluma. Angleži, ki so z ozirom na tanke daleč za osiščem, računajo v prvi vrsti na svojo zračno silo. redsednik Roosevelt je prisrčno sprejel mladega jugoslovanskega kralja Petra je sprejel predsednik na trati pred Belo hišo. — Snoči je bil kralj častni gost na večerji, pri kateri je bil navzoč tudi Winston Churchill. — Kraljev govor Pred skupno zbornico kongresa. Washington, 24. junija Vlada sporoča, da imajo ljudje še vedno velike količine starega kavčuka, ki je zanje brez koristi, pa ga iz tega ali onega vzroka vendar niso še oddali. Na vse te apeliramo, da store to nemudoma, ker bodo s tem storili vladi in demokraciji veliko uslugo, ne da bi hkratu sebe kakor koli prikrajšali. Preglejte svoje kleti in garaže ter poberite stare "tajerje," stare notranje cevi ali tube, stare in nerabne galoše, poškodovane vrtne cevi, nerabne kavčukove vre-čise za segrevanje vode in druge kavčukove predmete, ki niso za drugo ko za napotje in navlako, Vse to oddajte na najbližji ga-solinski postaji takoj! — Ne odlašajte, zakaj rok je kratek! Silni protesti proti omejitvam sladkorja Skladišča so prenatrpana z Nova grobova JOHN HLAD Včeraj popoldne okrog 1:30 ure se je nagloga zgrudil in ob 7. uri zvečer umrl splošno znani John Hlad, p. d. Godešov iz Un- Darovi v plemenite namene V zadnjem času so sledeči zavedni rojaki in rojakinje oddali v našem uradu darove kot svoj prispevek v človekoljubne plemenite namene: odvišnim sladkorjem, do- ca> star f let Stanoval je na .... e 11024 E. 64 St. Tukai zapušča cim gre v me milijone fun-žalu.oČQ soprogo roje_ tov česen j m jagod, ker se' Meden, doma iz Selščeka pri jih ne more vkuhavati. [Begunjah, in osem otrok: Mrs. --I Anno Lukasko, Louise, Johna WASHINGTON, 24. junija — W, Mrs. Jean Macerol, Marie, Kongres poplavlja Urad za ad~ Rudolpha, Josephine in Victori-minisracijo cen s protesti proti j jo, dve sestri Mrs. Therezijo racioniranju sladkorja, češ, da,Petkovsek iz Richmond Rd. in bo šlo v nič zaradi pomanjkanja j Mrs. Mary Modic iz Euclida, O. ter več sorodnikov. Pokojni je bil doma iz vasi Unec, fara Unec pri Rakeku, kjer zapušča veliko sorodnikov sladkorja milijone funtov sadja, dočim so skladišča prenatrpana odvisnih zalog sladkorja. V informiranih vladnih krogih se naznanja, da se bo Vadi Tukaj je bival 43 let in je bil krvavo klanje na harkov-ski in sevasi0p0lski fronti Nemško poveljstvo meče v boj vedno nove divizije, ne oziraje se na svoje ogromne izgube. RUSI v sevastopolu se besno bore proti veliki nacijski premoči MOSKVA, četrtek, 25. maja. j šča izkazuje, da so Nemci trdno — Nemško vrhovno poveljstvo, odločeni, potisniti skozi do kavki se ne ozira na izgube, pritis-! kaških oljnih polj, ne gled/ na to, koliko krvi svojega vojaštva bodo pri tem prelili. izboljšanja sladkornih dobav in zaradi protestov ou strani kongresa kmalu omililo sedanjo o-mejitev sladkorja. ■ Kongresniki so izjavili, da bodo zahtevali natančno preiskavo glede obstoječih zalog sladkorja, ako se istega takoj ne da na trg za vkuhavanje sadja. Tovarnarji, ki se pečajo z in j vkuhavanjem sadja, se pritožu-I jejo, da jim hodijo v nič ogrom- Igosl N d . -ovanski kralj Peter je pri-danes iz Hot Springs, Va., 51 no1' v Washington, kjer Je na trati pred Belo hišo Qpozdravil predsednik Roo- ^rihod z bombnikom kralj je povedal, da je i , ^ v Zedinjene države že v L elJo zvečer z velikim bomb-Dejal je, da je imel od L mn°go dela s pripravlja-^ govorov, pa tudi mnogo aye z ogledovanjem krajev, 3e delal "incognito." Prisrčno snidenje Mlečen v krasno uniformo Pariškega častnika, je mla- stlii kralj skočil iz avtomobi-ter floi ^ se veselo naklonil pred-J^iku, nakar sta si kralj in "sednik prisrčno stisnila ro- Izgleda kakor na sliki Hello,' svoj kabinet, nakar je odšel kralj s predsednikom v Belo hišo. Častni gost v Beli hiši Nocoj je bil mladi kralj častni gost pri drž?vnem obedu v Beli hiši. Obed je bil v vseh o-zirih tradicionalen; posebnost je bila samo to, da se bili navzoči sami moški, to pa radi odsotnosti Mrs. Rooseveltove, ki. je ni bilo v Washingtonu. Pri obedu je bil prisoten tudi predsednikov domači gost, angleški premier Winston Churchill. Konferenca s časnikarji Kljub nesoglasju od strani svojega spremstva, je mladi kralj vztrajal, da se hoče jutri osebno sestati z zastopniki tiska. Rekel je, da je že dolgo čakal na priliko, da se razgovori z ameriškimi časnikarji. v, -—> je rekel Mr. Roose-t ter krepko stresal kraljevo snico. "Prav res me veseli, da ® vidim, ker izgledate vprav akor vaše slike." Mladi kralj je zardel in, nekaj govoril, toda njegove besede zaglušila godba, ki je zasvi- 04 Ob 12:30 popoldne bo imel kralj Peter govor pred obema zbornicama kongresa. Njegov govor bo oddajan ob 12:30 potom N. B. C. radio-oddaje. Kr la jugoslovansko himno. Predstavitev spremstva fsta r° S° bili Predsedniku pred-Uai! kraljevi spremljevalci, bar1" -6 predsednik predstavil „ Ju m njegovemu spremstvu mnogo potomcev ROCKLAND, Me., 22. junija. — Tukaj je umrla 92 let stara Mrs. Sarah Hamilton, ki je zapustila 171 potomcev, med temi devet sinov, dve hčeri in 160 vnukov, pravnukov in prapra-vnukov. Za MacArtehurjev bombnik: Rojak Anton Tekavec, iz Young stowna, je daroval $15.00 (preje pa odboru $10, skupno $25); Mr. Jacob Rotar, 15620 Saranac Rd/ $4.00; Mr. in Mrs. John I-vanusch, Chardon, O. $5,00. Za Jugoslovanski vojni relief: Po $3.00: Jacob Rotar, 15620 Sanaranc Rd.; $1.00: Ignac Ku-kovic, 1164 Norwood Rd.; — $5.00: Mr., in Mrs. Ipavec. 19805 ArOwhead Ave.; Mr. in Mrs. John Ivanusch, Chardon, Ohio sta darovala $10.00 ter sta ob tej priliki izrazila, da je njiju iskrena želja, da bi storili vsi kolikor nam je pač mogoče, da pripomoremo do čimprejšnje zmage Združenih narodov ter da bi do tedaj zbrali ameriški Jugoslovani skupaj dovolj veliko svoto, da bi našim bratom in sestram preko oceana lahko znatno pomagali zgraditi novo ognjišče pod svodobnim soln-cem. Obljubila sta tudi, da bosta po možnosti prispevala še v bodoče. Za Ruski vojni relief: $5.00: Mr. in Mrs. Frank Ipavec, 19805 Arrowhead Ave., Mr. Mike Pod-boy, 546 E. 152 St., ki vodi poznano gostilno pod imenom Sylvia Cafe, in Mr. Anton Gorišek, North Randall, Ohio; — Po $3.00: Jacob Rotar, 15620 Saranac Rd.; $1.00: Ignac Ku-kovic, 1164 Norwood Rd. Za vojni center: Po $1.00: I-gnac Kukovic, 1164 Norwood Rd., Mr. in Mrs. Frank Razin-ger, 7002 Becker Ct., Anton Potočnik, 984 Rondell 1 Rd., John Renko, 955 E. 76 St., Anton Jansa, 6717 Edna Ave. Vsem tem zavednim rojakom in rojakinjam se iskreno zahvaljujemo za njih plemenitost ter si naj bodo v svesti, da bo njih delež veliko pripomogel pri pre-potrebnem delu za svobodo! | ne zaloge češenj in jagod, ker ni sladkorja za vkuhavanje. Časopisje "Associated Press" je objavilo v ponedeljek sliko iz rafinerije v Sugarlandu, Tex., katera prikazuje 20 milijonov funtov sladkorja, ki je nakupi-čen v skladiščih te naprave. Vodstvo naprave je izjavilo, da bo moralo zaradi odvišnih zalog ustaviti obrat ter je obenem povedalo, da nima nobenih težav giede-'debav surovega sladkorja. gluhonem pred slep,im sodnikom BUTTE, Montana, 23. junija. — Pred mirovnim sodnikom D. F. Shea, ki je slep, je stal včeraj neki gluhonemi človek, ki je bil obtožen vloma. Obtoženec je napisal na listek papirja, aa se ne čuti krivega, nakar je konstabler to prebral slepemu sodniku. Sodnik je stavil gluhonememu vprašanja potom konstablerja, ki jih je zapisoval, gluhonemi je prav tako's pisanjem nanja odgovarjal, nato pa je konstabler bral sodniku odgovore. Slepi sodnik je končno razsodil, da gluhonemi ni kriv ter ga je izpustil. 29-letna mati ameriškega vojaka COROAPOLIS, Pa., 24. juni- ves čas zaposlen pri "solini", kjer je bil zelo spoštovan in poznan kot miren delavec. Bi! je član društva Srca Jezusovega ter ustanovni član društva Slo-' venec št. 1 SDZ in član društva Dvor Baraga 1317 Borštnarjev. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v petek popoldne okrog 2. ure in pogreb se bo vršil iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda. Čas pogreba še ni določen. Bodi pokojniku lahka ameriška zemlja, preostalim sorodnikom pa naše sožalje! LUDVIK ŠVIGEL Vmestni bolnišnici, kjer se je nahajal trt»dni radi operacije na glavi, je včeraj zjutraj ob 7:15 uri preminil obče poznani Ludvik Švigel, soprog Anice Švigel, rojene Petrovčič, ki je poznana pevka, sopranistinja. Pokojni je sin Švigeljeve družine, 581S Prosser Ave. Oče in mati sta pred par leti obhajala jubilej zlate poroke. Star je bil 40 let, ter je bil rojen na Reki, odkoder je prišel v Ameriko s svojimi brati, ko mu je bilo sedem let. Pokojni je bil navdušen pevec pri cerkvenem zboru Lira nad 15 let. Uposlen je bil pri Newark Ffg. Co. Zbolel je pred tremi tedni. Poleg soproge zapušča hčer Dorothy, staro 15 let, očeta, mater, sestro Mrs. Josephino Maček in pet bratov: Viktorja, Franka, Johna, Louisa in Rudija. Dom družine se nahaja na 1162 E. 61 St. Pogreb se bo vršil v soboto dopoldne ob 11. uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče v družinsko grobnico svojih staršev. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! ka s svojimi legijami in stotinami tankov že tretji zaporedni dan proti ruskim brambovcem na harkovski fronti. Nacisti izvajajo tudi silen pritisk na razstreljene utrdbe , . Sevastopol. Tukaj prav tako faso Pehote z 2o°0 V boj vro vedno nove čete Na enem samem ozkem odseku fronte so Nemci napadli- z ne oziraje se na izgube, mečejo v bitke vedno nove čete proti hrabrim, toda številčno mnogo slabšim ruskim četam. Ogromne izgube Nemcev na harkovski fronti Na harkovski fronti, kjer so pričeli Nemci v ponedeljek z napadi, so prizadejali Rusi nacistom ogromne izgube, toda nemško vrhovno poveljstvo meče v bitke vedno nove horde svoje pehote, ki jo podpira o-gromno število tankov. Sovjetske bojne ladje, ki operirajo v Barentskem morju, so pogreznile neko 4,000-tonsko nemško transportno ladjo. Nemci se ne ozirajo na izgube Celotna slika z ruskega boji- tanki. V drugem napadu na Sevastopol pa so vrgli Nemci v napad dve diviziji , ali 30,000 mož vojaštva preko polja, ki je bilo že pokrito z mrtveci in ranjenimi. Vsak teh napadov je stal Nemce tisoče vojakov. Toplota odnošajev med Rusijo in Ameriko Včeraj je imel ameriški poslanik Standley razgovor z ruskim komisarjem zunanjih zadev Molotovom. — Da so zavladali popolnoma drugačni odnošaji med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo, je razvidno tudi iz obilice slik in člankov o Zedinjenih državah v sovjetskem časopisju, ki piše entuzi-astično o Ameriki. Somišljeniki in somišljenice klovna Smitha izzvale rabuko v mestni hiši Policija jih je končno iztirala iz dvorane, kjer so zagovarjali znanega fašista in obsedenca Geralda Smitha. razmere v sloveniji Iz slovenskega ozemlja, ki so ja. — Mrs. May Reed, stara 29 ga okupirali Nemci, prihajajo let, ima sina v ameriški mornarici ter je kot taka najmlajša mati ameriškega vojaka. Njen sin, 17 let stari Lewis N. Reed, je vstopil pretekli teden k poročila, da Nemci razdirajo tovarne in jih preseljujejo nekam v Nemčijo. V Kranju, kjer je bilo središče tekstilne industrije v Sloveniji in kjer je bilo v ameriški obrežni straži. Ob nje- tekstilnih tovarnah zaposlenih Včeraj je policija izgnala iz mestne hiše nad sto kričečih članic United Mothers organizacije in drugih kričačev in somišljenikov Geralda L. K. Smitha, znanega fašista, ki se obnaša na svojih shodih kot poblaznel obsedenec. Ptiča enakega perja Policija je izgnala njegove somišljenice in somišljenike iz dvorane, ko je dosegla svoj višek debata, da-li naj se dovoli govoriti Smithu, bivšemu tesnemu sodelavcu župnika Coughli-na. Rabuka v zbornici Razgrajači so prekinili sejo odbora councilmanov, ko so pričeli metati nanje časopisje in kričati razne žalitve. Josepha A. Krizeka, councilmana 30 varde, je neka ženska udarila s časopisom po obrazu. Da je bila kon-fuzija še večja, je Albert A. Woldman, pomočnik law direktorja, tekal sem in tja po dvorani, kričeč: "Smith je lažni- glede Smitha in njegovega nastopa ni izprememl. Pajac Smith na pozornici Tekom dirindaja v mestni dvorani, je planil pokonci tudi ponoreli pajac Smith, ki je vpil, da ni antižidovski, antidemokra-tičen, da ni fašist itd. Med drugim je Smith dejal: "Dejstvo je, da ni proti Ge-raldu Smithu nobene obtožbe, razen one, ki so jo potisnili naprej sovražniki naše dežele in in nekateri vaši mestni uradniki, o katerih je znano, da si stiskajo pod mizo roke s komunisti.'" govern rojstvu je bila njegova mati stara 12 let. Ameriški letalec v avstralski džungli MELBOURNE, 24. junija. _ kam " 86 JG Vrnil v sv°j° bazo, Voi«si gf ]e prinesl° ameriško f^?' neki 24 let stari Sihn S letalec, ki je moral za- »c»pristati v avstralski džun- ea iel7^taValVeČ dni' Preden gem wT1 neki letalec v dru-m letal»- Mladi letalec, ki je doma iz Columbije, S. C., je povedal, da je bil na smrt utrujen, ker je taval po travi, ki mu je bila čez glavo, kljub temu pa ga je sonce neusmiljeno žgalo. Preživljal se je s kobilicami in z mesom sove, ki jo je ujel in zaklal ter jedel njeno meso surovo. čudna ptica SAN FRANCISCO, 24. junija. — Oscar Del Sarto, voznik tovornega avta, ima ptiča, s katerim ne ve, kaj početi. Ptič je sel pred dnevi na njegov avto ter se pripeljal ž njim domov. Temu ptiču ne ve imena noben ptičeslovec. Del Sarto ga je imenoval po vojaškem letalu "P—38," to pa zato, ker vzleti kakor letalo: najprej steče na prej, nato pa zleti v zrak, odkoder pa se redno zopet vrne k njemu. torpediranje argentinske ladje Buenos Aires, 24. junija. — Ljudska kakor tudi vladna jeza v Argentini se stopnjuje, ko se je javilo torpediranje argentinskega trgovskega parnika Rio Tercero, ki ga je torpedirala nemška podmornica Innsbruck. To je bil že tretji torpediran in pogreznjen argentinski parnik. Ne bo seje Člane kluba Ljubljana se o-pozarja, da se ne bo vršila seja, ki bi se morala vršiti v torek, nad 10,000 delavcev, je večina tovarn že praznih, stroji pa preseljeni v Nemčijo. Ko je prišlo skozi Jesenice 400 novih* nemških učiteljev, jim je morala v pozdrav igrati godba. Politični zastopnik jih je uradno pozdravil in jim je zabičal, da mora ob njihovem slu-žebnem nastopu izginiti it teh krajev vsaka slovenska beseda. V vsakem kraju, kamor so prišli, jim je moralo prebivalstvo pripraviti najlepše sobe v kraju za stanovanje. Tudi pojedine so jim morali prirejati. Medtem pa je župan Lausche snoči javil, da svojih odredb I včeraj zaprisežen. bullitt—knoxov pomočnik WASHINGTON, 24. junija. — William C. Bullitt, prvi ameriški poslanik v Sovjetski Rusiji in pozneje poslanik v Franciji, je bil imenovan za posebnega a-sistenta mornariškega tajnika Franka Knoxa. Bullitt, bivši diplomat in časnikar, ki je star 51 let, je bil Vseslovansko zborovanje v New Yorku NEW YORK, 22. junija (JI-|ner Herbert H. Lehman in go-C) — Današnji "New York j spa Roosevelt. Herald Tribune" sporoča: Delegati so predstavljali dru- "Več kot 325 delegatov, ki štven6) kuitllrne in delavske predstavljajo 300 ameriško-slo- ^ 15 000 000 glovanov v vanskih organizacij v New Yor- \ „11 ku in v New Jersev je poslalo j Združenih državah, Poljakov, 5 svojega včerajšnjega zbora Čehov, Slovakov, Srbov, Hrva-predsedniku Rooseveltu sporne- tov, Slovencev, Bolgarov, Rusov nico, s katero odobravajo nje- Ukrajincev in Rusinov. govo vojno politiko in obljublja- Redna seja Jutri večer ob 7:30 uri se vrši redna seja društva Zavedni so-30. junija, in sicer radi priredi-!sedje št. 158 SNPJ v navadnih tve v nedeljo. Prošeni ste, da to j prostorih. Člani so prošeni, da upoštevate. se udeležijo. jo polno sodelovanje. Nabirali so se prispevki za organizacije - United Service, Russian War Relief in več slovanskih organizacij. Zborovanje so brzojavno pozdravili mnogi ugledniki, med njimi gover- Sprejete so bili resolucije, ki odobravajo sporazum med Združenimi državami, Rusijo in Veliko Britanijo za začetek druge fronte. Po zborovanju, ki je trajalo ves dan, je bil prirejen zanimiv večer z združabnim in koncertnim programom." Sfftlft & 25. junija, M i 25. j UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 P! Usta Že pr sv W( z "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ....................................................................................$6-50 For Half Year — (Za pol leta) ..................................................................................... 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ......................................„...........................>>■.............. 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ................................................................................$7-50 For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4 00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................— 2-25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ................................................... For Half Year — (Za pol leta) .................................................... ..$8.00 ... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. GOVOR SENATORJA PEPPER-A 0 ZVERSTVIH OSIŠČA V SRBIJI "Congressional Record," št. 115, 18. junija 1942., stran 5537-8. G, predsednik, po prijetni tvarini, o kateri sem govoril, vam bom sedaj podal žalostno poročilo, o veliki tragediji, ki danes stiska in presunja srca po vsem svetu. i Pred nekoliko dnevi je jugoslovanski poslanik v Združenih državah, g. Konstantin Fotič predal State Departmentu spomenico, v kateri obtožuje osišče zaradi strašnih zverstev v Srbiji. Ta spomenica in še druga spomenica jugoslovanske vlade v izgnanstvu navaja sledeče pokolje v Srbiji: Več kot 365,000 Srbov so poklali Nemci, Italijani in pro-nacijski vojaki po vsej Jugoslaviji. G. predsednik, "nečloveštvo človeka do sočloveka" se nikdar ni tako pokazalo, kot s temi strašnimi podatki o zverstvih, ki prihajajo iz Jugoslavije pod sovražno zasadbo. Jugoslovanska spomenica navaja najbolj sadistične zločine v svetovni zgodovini in vsebuje najbolj črno obtožbo proti silam osišča. Po teh podatkih je bilo skoro vse srbsko prebivalstvo v pokrajinah Banata' in B&čke poklano ali vrženo v koncentracijska taborišča. Iztrebljeno je prebivalstvo celih mest. Dobrega prebivalstva v Horgošu, Subotici, Somboru, Bački Topoli in Novem Sadu tako rekoč več ni. V Subotici so sto otrok z njihovimi učitelji pobili pred ljudsko šolo. Žene in otroke tega mesta so odgnali na obrežje jezera Palic, kjer so jih postrelili in njihova trupla zmetali v%vodo. Deset tisoči Jugoslovanov žive v koncentracijskih taboriščih. Sporočilo pravi, da so jih 13,000 stlačili v taborišče pri Novem Sadu in da imajo komaj prostora, da sedejo. Pred kratkim je jugoslovanski ministrski predsednik dr. Jovanovič v radijski oddaji iz Londona dejal: "V naši domovini vlada režim terorja, klanja in iztrebljevanja. Naši bratje Slovenci so bili. pregnani iz svojih domov brez usmiljenja in v najhujši zimi. Srbski narod preživlja trpljenje in pokolje, ki ga doslej svetovna zgodovina ni poznala." Tako imenovane nemške, kazenske ekspedicije, kot je dejal jugoslovanski ministrski predsednik, so uničile z 'ognjem in mečem" cele srbske pokrajine. V Kragujevcu so Nemci po besedah dr. Jovanoviča "pobili vse dijake šestega, sedmega in osmega razreda gimnazije in vse profesorje z direktorjem/' Dodal je, da so otroci umrli prepevajoč. "Ko so otroci kot jagnjeta padali pod streli, so se slišali vzkliki: 'Živel kralj, živela Srbija! Streljajte! Srbski otroci smo!'" Nemci so po besedah ministrskega predsednika Jovanoviča morali streljati na svoje vojake, da bi izvršili pokolj teh otrok. Grozota je bila celo zanje prevelika. G. predsednik, rad bi na tem mestu izrazil svojo najcdločnejšo obtožbo teh nečloveških zverstveh. Madžarske, nacijske in italijanske oblasti in vstaški zločinci, odgovorni za te zločine, so obsojeni pred očmi in v srcih vseh svobodnih ljudi vsepovsod; ko bo prišel dan obračuna, jih čaka strašna kazen. Gorje zverinskim osiščnim divjakom, ko se bodo dvignile njihove žrtve in odvrgle osovraženi jarem osvoje-valca s pomočjo zavezniških držav? G. predsednik, človek bi moral iti daleč, da bi našel narod z večjim duhom in večjo vztrajnostjo, kot je jugoslovanski narod. Navzlic trp/jenju naroda te herojske balkankse države je tam odpor proti osiščnim osvojevalcem vse močnejši. Sto do sto petdeset tisoč jugoslovanskih rodoljubov se bori proti nacijem, Italijanom in Madžarom. To ;r,joslovanske junake vodi veliki junak, general Draža Mihajlovič. S svojimi vojaki v divjih planinah' Srbije in Bosne je Mihajlovič začel dokaj močno ofenzivo proti nemškim, madžarskim, italijanskim in bolgarskim zasednim vojskam v Jugoslaviji. Jugoslovanski rodoljubi napadajo vojašnice osišča in rušijo življensko važne osiščne prometne črte. Tako so Jugoslovani paralizirali v neosvojljivem balkanskem predelu najmanj 23 osiščnih divizij. Dokler je general Mihajlovič s svojo vojsko aktiven, osišče ne sme pomakniti iz Jugoslavije velike vojske v borbo na bolj odločilnem ruskem bojišču. Obupno boreč se na vzhodu in bojazljivo previdni na zahodu, naciji kratko in malo ne morejo najti mož in opreme, da bi zadušili-vse večji odpor na Balkanu. Vsled tega se zatekajo h krutim in strahopetnim metodam maščevanja nad nedolžnimi žrtvami. Nemci so že zdavnaj vzeli za "talce" ženo, hčerko in dva sinova generala Mihajloviča in razpisali visoko nagrado na generalovo glavo. Morda bodo naciji uresničili svoje grožnje in za maščevanje ubili rodbino jugoslovanskega narodnega junaka, vendar oni ne morejo zlomiti duha njega in njegovega naroda. Hitler in njegovi sateliti spoznavajo, da je težko ukrotiti plamen svobode. Lahko ga zaduše trenotno, vendar plamen plane vnovič, da požre vse tiste, ki so ga hoteli pogasiti. Naj bi to naročilo iz sob ameriškega senata doseglo herojski jugoslovanski narod. To-le je naše naročilo: "Drži se hrabro, jugoslovanski narod! Naj v vas plamti plamen svobode. Vse večja moč Zavezniških narodov se bo kmalu čutila na vsakem bojišču te velikanske vojne. Po božji volji bodo mračne sile tiranstva premagane in vrnila se vam bo sreča in svoboda. Držite se hrabro, heroji Jugoslavije! May 31, 1942 Frank Kramer 19-22-19-17 Frank Španko Jr..... 19-19 John Novak .............. 22-21 Jack Susel ................ 14-15 Frank Bucher................ 16 Frank Spenko Sr..... 19-15 Frank Sluga .................. 13 Frank Kosec .................. 18 Frank Sietz .............. 19-22 John Peterka.................. 16 Andy Bozich .................. 16 John Urankar................ 23 John Mihelich .............. 15 Joe Pozelnik.................... 14 Val. Šinkovec ................ 18 Frank Sterle.................... 8 Ed. Ostervich ........12-8 Stan. Sevtich ............ 11*15 Andy Kavchnik ............ 18 John Lustig ................ 5-18 Joe Dovgan .................... 16 L. Skoda ...................... 8-16 Sam Passi ........................ 5 V slučaju, da sem koga izpustil, naj mi milostno odpusti. Leo Kushlan, tajnik. da tudi za Janeze in Johance, ker smo ravno sedaj obhajali njih imen-dan. Druga leta smo šli daleč na farmo, letos bomo ostali kar doma, ker je treba radi vojne varčevati na "tajerje". Naša vitalna ideja je, da se prej ko mogoče izvede zmago in osvoboje-nje Ljubljane, katero ime nosi naš klub. Vas prijazno vabimo v našo sredo in upamo, da boste tudi prišli. Vas pozdravlja Fany Gorjanc, tajnica. bomo z vsemi dobrotami tega sveta. V senci pod jablana®1* zvokih šuštaršičevega tnjo ubranim petjem, kateregane manjkalo, se boste počutili K1 kor v paradižu. Oddalo se bo f bitek—moško obleko JM« ® srečo, naj ne zamudi te pr' Z pevskim pozdravom vas Josephine H^ Piknik "Velebita" Cleveland, O. — Članstvo društva Velebit št. 544 SNPJ je sklenilo prirediti vrtno veselico na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison sKrvV ki so pobegnili ii se p°s povsod (s tistimi, ki s0 ji, je malo boljše). začrtani poti, ne glede na pole-da si ne bo treba v ponedeljek: na, ki so jim letela pod noge. zbirati katero kapo ali klobuk; Zbor je vedno napredoval in de- Končno si pa tudi na obročih in gasolinu nekaj prihrani, ker se piknik vrši v bližini in se v£'ak lahko pelje tja s poulično karo St. Clair Nottingham do konca, potem pa s busom, ki gre mimo prostorov, kjer se bomo mi zabavali. Začetek naše zabave bo ob 5. uri popoldne in bo trajala do ? Na veliko udeležbo vas vljud- Odbor. John Kodra .... 19-11-15-15 Vic. Urankar........ 16-14-15 Chas. Kodra ........ ... 10-912 Frank Ruza ........ ......... 9-9 Fred Kochevar ... ........... 10 Jack Susel ........... ........... 18 Frank Spenko ... 13-15-14 Louis Elovar....... ............. 9 John Urankar .... ..... 18-18 Anton Urankar ... ......18 Max Urankar ..... ......... 18 Joseph Demshar . ............. 1 John Mihelich..... ............15 John Novak ........ ...j. 14-19 Stan Dolenc........ ........... 18 Frank Stampfel . ........... 20 Geo. Mose ............ ...... 22-19 Rud. Jelersic...... ........... 20 Al Jelersic ....... ........... 20 John Peterka ..... ........... 15 Frank Sluga ...... ........... 19 John Papesh .... .......... 21 Frank Virant 19 Val. Lesnik .... ............. -7 L. Seitz............. ............. S Vrtna veselica v Ljubljani Euclid, Ohio. — Člani kluba Ljubljana priredijo* v nedeljo, 28. junija vrtno veselico na prostorih Društvenega doma, na Recher Ave. Pričetek bo ob 3. uri popoldne, ob 6. uri zvečer se bo pa serviralo okusno kokošjo večerjo. Sleherni član je prošen, da pripelje s seboj svoje prijatelje in znance na to našo domačo zabavo. Kdor je posečal naše lal za napredek delavstva, kolikor mu je pač bilo mogoče. Javnosti se naznanja, da pevski zbor Sloga priredi svoj prvi piknik v nedeljo, 28. junija, drugi piknik se bo pa vršil v nedeljo, 16. avgusta čigar prebitek je namenjen Ruskemu rdečemu križu. Ruski narod bije težko borbo .preliva kri ne samo za ruski narod, temveč za delavstvo celega sveta. Naša dolžnost je, da jim stojimo ob strani in pomagamo celiti rane. Sedaj pa malo o pikniku, ki "Sloge" eeeeeozBocq-se vrši v nedeljo. Prijatelji "Sloge" me sprašujejo: "Ja, kje pa bo piknik pevskega zbora Sloga?" Kje?! Ali ne veste kje se nahaja dolina veselja?! To je na prijazni Stuškovi farmi v Wickliffe, O. Da boste bolj gotovi po kateri poti se tja pride, naj vam navedem pot. Vsi oni, ki imate avtomobile, vezite po Euclidu » ne delavnih sil).' Med ^JPl okupacijskimi četami se voj' na nož. Kadar okupacij3 ,jt) ii< i ska sreča skupino bija. Kadar skupina lju L o* dru kar da sed; in ] Vse vpr nos raz vse, zlo] nar rab skr v s jih 802 nje vib tas ter pri bo: toc vic ■ če ski 110 ari in sk Pr ki tu ka bc re m ni ki d; P Sl n t« ti n b lii v č 1 vojake, napravi isto in ^t vzame orožje in obleko- O11 zaradi tega je nepopisI1^jev vojaka lahko kupite , zameno za cigarete in z' jjji11 Leta 1918 lakote v N«^ f toliko povzročila bloka ^ i'1 dejstvo, da zemlja, ki 4 ^ bila pognojena, ni hoto|a Danes je to splošen P°3a SKU Da bi se rešili 2idoV, F prireditve v preteklosti bo tudi staj, na Arnold Rd., zavijte na gotovo v nedeljo navzoč. Pri na-; desnoi potem vzemite Route 84 ših veselicah je bilo vedno do- na iev0 d0 stuška. Truk bo vo-!&'ti razigranosti in poštenega ve- brezplačno, in sicer bo jn-vi jselja ter dobra postrežba za vse, j odpeljal ob 9. uri zjutraj iz-posebno je bila dobra kuhinja, pred S. N. I), na St. Clair Ave. ki je bila prav po ljubljansko. | Ce hoče kateri, gre lahko že ! Da se vse zadovolji, bo igrala zjutraj. Drugi truk bo odpeljal dobra domača godba. Za žejo j <>b 1, uri popoldne izpred S. N. in druge dobrote rečemo le to, da pridite, pa boste sami prepričani, da je nekaj kar ni dru-god. Na programu bo tudi vezilo D., potem se bo vrnil in bo čakal ob 3. popoldne pri Nottingham poulični železnici, odkoder bo peljal vse tiste, ki so namenjeni k "Slogi." Pohitite V šajo vse prepeljati v krajih okrog Ljubljane- (jo-ja in Splita se neprew^'31' gajajo spopadi med stvom in policijo. Obof°.0 tr goslovanske čete se h01 talijanskim vojaštvom- $ ^ di so na dnevnem redu y krajih, lei jih je Italija.^ ^ po prejšnji vojni W J slovansko prebivalstvo) • ;ti Italijanske vojaške C)t^z/ zasedenih krajih so "''u^ i vlado, da je z aneksij0 ^ krajin storila napako rom na neukrotljivo S0^ C prebivalstva, katerega meva tudi v Trstu in G<)1 | Civilne oblafeti v !¥>v° ,.i5ilf 'jenih pokrajinah so bile I ^ ne prepustiti delovanj0 kim oblastim. Proti komisarju za Ljubljano- i izvršen aton1' / li-u, je bil -------- dišča so veliko števuo r za Lojzike in Lojzete, in seve-! v nedeljo k nam. Postregli vam cev obsodila na smrt. 25. junija, 1942. BNKEOBSAKKQHS! stkan 3. PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA Ustanovljene dne februarja, 193Jf. Inkorporirana dne 27. junija, 1938. GLAVNI STAN V CLEVELAND!!, OHIO ID bo Jo- iče ke. abi tin "*S«38S£XSS38S6SCMOS3e« Žena, izkoristi prid o bi j eno svobodo pravilno in korakaj z duhom časa naprej! yonaasxsxxstsxxsC Glavni odbor: Predsednica: Paula Kline Prva podpreds.: Frances Candon Druga podpreds.: Angela Mele, Conemaugh, Pa. Tajnica: Josephine Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave. Blagajničarka: Josephine Tratnik Zapisnikarica: Leopoldina Vozel Nadzorni odbor: Anna Grill, preds., Anna Prime, Vera Candon Urednica: Mary Ivanush R. F. D. 1, Chardon, Ohio Prosvetni odbor: Eva Coff, Josephine Medvešek Margaret Jeric, Margaret Tratnik r a >! i 1-1 10 il-ii* r Ii- r v | ;v in I . DOBRO JE DA VEMO Ena ali druga izmed nas se morda ne briga mnogo za kaj drugega, kot za ono, kar se dogaja v naši neposredni bližini ali kar vpliva na naš takojšnji obstoj, vendar je dobro zlasti danes, da vemo nekatere stvari in dejstva, ki bodo imela poleg izida sedanje borbe na bojnem polju, zelo velik vpliv na blagostanje 111 napredek bodočih rodov. Danes gradimo na primer jako mnogo upov na znanost. Vse bo rešila znanost, gospodarska, ekonomska in zdravstvena vPrašanja! In je pravilno, da polagamo na znanost veliko važ-n°st, toda vedeti moramo, da znanost sama na sebi brez zdratvega razuma in ljubezni do vsega stvarstva, ne more nuditi človeku Vsega, kar pričakuje od nje. Vsaka še tako dobra stvar se lahko Porabi in je tako lahko v večjo škodo, nego korist. Za primero je lahko naprimer alkohol. Kako koristen je ako pravilno 1'abljen in kako škodljiv, ako zlorabljen. Tako je naprimer znanost odprla človeku neštevilna pota v skrivnosti narave in v načine kako izkoriščati njene zaklade, toda y svoji zaslepljeni grabežljivosti in pohlepu po hitremu dobičku Jih človek vse prehitro in prepovršno izrablja. Kako mlada je naprimer Amerika, ki je bila tako bogata na Sozdovih. a v teku nekaj desetletij je človek oropal skoro vso nJeno površino njene zelene gozdne obleke, ki naj jo ščiti pred ^harji, nalivi, povodnjami in številnimi drugimi naravnimi katastrofami. Tako si danes skoro v sleherni državi unije državni ter industrijalni voditelji v skrbeh belijo glave, kako rešiti deželo Pred katastrofalnimi posledicami razgozdovanja. žene in matere "oste morda menile, da ta vprašanja ne spadajo v naš delokrog, toda če imamo otroke in nam je za njih bodočnost, tedaj bomo ^dele, da nam je vprašanje zelo blizu in nam torej ni vseeno, Ce dežela v kateri bodo živeli takorekoč oropana njene zemelj-ske skorje in obleke in njenih notranjih zakladov. če bi bilo materam bodočih državljanov dovolj živo predoče-kakšna usoda čaka njih obroke in otrok otroke, ako bodo arrieriški gozdovi prerano upustošeni, ako bodo njena polja pusta ^ izčrpana, tedaj bi same od sebe zahtevale v tej smeri boljše in skrbnejše gospodarstvo. V trgovinah bi odklonile imeti vsak Predmet zavit v poseben papir in za jestvine, kot mast, maslo, plo zelje, itd. bi prinesle seboj porcelanaste, posodice, (la bi ^ako prihranile čim več lesa in papirja", ki je ves'izdelan'iz lesne ,iase- Tudi bi zahtevale od vladnih funkcijonarjev, da delajo °ljše zakone v svrho oskrbe in protekcije obstoječih gozdov, da leguliraj0 izdajo listov, magazinov, knjig, itd., kajti če pogleda-1110 danes na skladovnice ničvrednega čtiva, gledaliških magazi-*'ov> detektivskih in kriminalnih romanov, takozvanih "komičnih" nJih, ki so vse drugo kot zabavne, in nebroj drugega šund tiska, a ne govorimo o šlagarjih, itd. in se pri tem zavedamo koliko Posekanih gozdov predstavlja ves ta papir, ki se tiska v večini k ucajev zgolj radi oglasov, katerih je itak več, kot čtiva, se Moramo zgroziti ob misli, kam to vodi deželo. , Do današnjega stanja je seveda prišlo, ker je bilo vse obra-^vanje svobodno in nei-egulirano. In neregulirano je bilo vsled £a, ker je bila dežela tako bogata na naravnih zakladih, da se ekoč niti misliti ni moglo, da se kdaj lahko izčrpa. Toda vsaka °s°da ima dno in tako je tudi močno razvita in neregulirana oustrija, ko je lahko vsak vrtal, sekal, izčrpaval in v svrho en u o t-VI/ Ali veste, katera roža simbolizira državo Ohio? — Rudeč nagelj! — Torej ni čuda, da se je naselilo baš v tej državi največ našega slovenskega naroda! Nas je pač pritegnil nase cvet, ki je bil in bo ponos in veselje slovenskega! dekleta! ako ^UČIH i l" *" ceio zastonj, nam postane i '' kako kratkovidno in škodljivo je ravnanje da-vdsnje družbe vzlic temu, da vidimo r n jtel.a drugi. Smo Zdr.tm-Pa b° ČaS' ko bo treba ločevati račun, ako se prej ne lene ™!' ,U1 pričnemo delati drugače. Skrbi mo torej, da bo ze-"va' da 1)0 rado in uspevalo drevje še tudi potem, ko Zadnjič smo pozabili omeniti, da je bila na naši konferenci ponovno izvoljena za glavno tajnico poznana agilna javna delavka, Josie Zakrajsek. Ona poseduje veliko energije ter je v vseh svojih nalogah vestna in točna. Lahko smo torej zadovoljne, da je brez obotavljanja sprejela odgovorno mesto še za nadaljna tri leta. * (pedigrees) se čitajo, kot lita-nije in jih ni ne konca ne kraja, ali naravnost povedano pričajo, da niso navadne "buše". Zato se pa tudi "aklih" s kom se družijo in komu dovolijo vstop v svoje kra.vje kraljestvo. Če bo torej Jože odgovarjal vsem paragrafom, ga zna poleg vseh dobrot, ki se delijo iz košar in košaric doleteti tudi čast, da bd lahko po knežje popeljal progresivne dame" na razgled v najnovejšem kolovozu z loj-tercami. In za vlogo kučerja mora biti kajpada zopet frak in cilinder! Kar se tiče Ivanuševe konjske "družine" je pa poglavje samo zase in predstavlja že tako-zvano "horse opero" in če prinese Jože seboj taktirko bo lahko pri njih demonstriral svojo virtuoznost. | In tu bo zopet prišel do svoje polne veljave frak in cilinder ker bo izzval večje oboževanje, rešpekt in kakopak, disciplino! Torej le na plan Jože v vsej svoji visokosti in dostojanstve-nosti — saj koncem konca boš vendar lahko dobil za ves svoj trud nič več in nič manj, kot e-no pošteno "korbeo". — I, no, ja saj bo "besket piknik." KROŽEK ŠT. 6, Cleveland, O.: predsednica, Nellie Stritof; podpredsednica, Frances Tavčar; tajnica in blagajničarka, Helen Candon, 8110 Superior Ave.; zapisnikarica, Kay Jura-tovac. KROŽEK ŠT. 7, Cleveland, O.: predsednica, Justine Pretnar; podpredsednica, Jennie Slibar; tajnica in blagajničarka, Mildred Bradač, 15704 Corsica Ave.; zapisnikarica, Stella Sim-cic; nadzornice: Ealinor Kline, Rose Mohorcic in Esther Zupane. ter kupec jo dohi za $4,500.00. j Nadalje: posestvo, sestoječe i iz hiše za dve družini, 10 sob, parna gorkota, 3 garaže;, drugi, del posestva je trgovsko pošlo- j pje, v katerem se nahaja več i let mesnica in grocerija. Oba; poslopja se proda za samo $8,500.00. — Vprašajte pri MATT PETROVICH 253 East 151 Street KEnmore 2641 time". — Dobra plača. Katero ! zanima naj vpraša za naslov v uradu "E". A, MALNAR Cement Work 1001 E. 74 St. ENdicott 4371 in priznavamo kritičen polo- Urednica naše "Progresivne" in gozdarstva. Toda, kar dela eden, to,str;u/v Enakopravnosti nas je dlnfega Poljedeljatva l'ač taki, da govorimo eno, a delamo drugo. tNSURB YOUR, HOME AGAINST HITLER f kupujte obrambne bonde! pa najprvo nekoliko okregala, ker smo se branile raznih uradnih mest, nakar je še nadalje sprejela urad z željo, da gremo vspričo kritičnih razmer z večjo vnemo na delo za zmago progresivnih sil, ker je baš v tej smeri tudi up in nada vsega svobodoljubnega ženstva. Asthma Mucus Loosened First Day For Thousands of Sufferers Choking, gasping, wheezing spasms of Bronohial Asthma ruin sleep and energy. Ingredients in the prescription Mendaco quickly circulate through the blood and commonly help loosen the thick strangling mucus the first day, thus aiding nature In palliating the terrible recurring choking spasms, and in promoting freer breathing and restful sleep. Mendaco is not a smoke, dope, or injection. Just pleasant, tasteless palliating tablets that have helped thousands of sufferers. Printed guarantee with each package —money back unless completely satisfactory. &sk your druggist for Mendaco today. Only 60c. Enjoy Hotel Breakers with 1000 comfortable rooms . . moderate rates. World's Finest Itathing Beach, * JUNE 26 THRU JULY 2 WOODY HERMAN and his Orchestra with ALL-STAR zevue IN GRAND BALLROOM Nightly....................60c 1 Sat. and Sun. nights.........85c j Sunday Matinee............30c ] and tax COMING . . . July 3 thru 9 SKINNAYENNIS and hUOrchestra Kail or bus to Sandusky. Lake Btcamcrs to Cedar Point. Also on Ohio Houte 2. U. S. 6. Ask your Travel Agt. or Auto Club for folder. ^Playground of the (jreat £akes AKO STE BOLNI pridite k meni na preiskavo, da Ibomo pronašli kaj lahko stori-jmo za vas. Ker imam 25 let i prakse v zdravljenju v Cleve-iandu ter nad 15 let izkušnje v 'nekaterih najboljših bolnišni-icah, sem v stanu vam pomaga-ti. Imel sem mnogo uspeha v ! zdravljenju zastarale bolezni j kot je REVMATIZEM, VISOK 'krvni pritisk, žolčna BOLEZEN, ŽELODČNA NER-VOZNOST in stare poškodbe. Pojasnila vam lahko podam v vašem materinskem jeziku. Dr.Paul W.Welsh \ Hydropafhic Clinic ; Uradne ure od 1. do 5. razven ob sredah, ter po dogovoru. 423 Citizens Bldg., 850-Euclid ! Ave., vogal E. 9th St. MA. 6010 TM WAR SAVINGS BONDS j>SWS U. S. Treasury Utt/artment Ali imate kaj STAREGA KAVČUKA? Če imate stare gumijaste pete, galoše, pnevmatike ali sploh kak kos kavčuka, oddajte ga še danes na katerikoli gasolinski postaji. Vlada prosi slehernega, da v tem oziru pomaga. Storite tudi VI vašo dolžnost! AMERIKA MORA ZMAGATI V TEJ VOJNI! STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 25. junija. 1942. * ¥ z S I ? 5! JETNIK V GORAH MESECA T. C. Bridges — A. Anžič "Oh, med drugim tudi to, da so hudiči v gošči gospodje v primeri z njim. Pa to ga je le prav malo ujezilo. Nato sem mu rekel, da smo mu razdrli posvečeno Polico in napravili njegovi sreči konec in to ga je zaskrbelo. Krono na vse to pa sem posadil, ko sem mu rekel, da sem mu največ radi tega ušel, ker je on tako strašno grd, da mi je bilo njega gledati prava muka." čeprav sta bila grozno izmučena, sta vendar Bryson in Bart prasnila v smeh. "Porabil si priložnost, kar se je najbolj dalo, Murdoch," se hihita Bryson. "Toda kaj pa bo, ako se bomo morali z gospodom Kasorom še kdaj srečati?" Vsa razigranost izgine Mur-dochu s pegastega lica. "Da," pravi mirno, "imaš prav. Kako naj pridemo domov, ne da bi šli skozi njegovo vas? Druge poti jaz ne poznam, kajti preko tehle grebenov gotovo ne bomo mogli!" Tu pokaže na visoke zasnežene vrhove, ki so zapirali pot na vzhodu. Bryson skomizgne z rameni. "Zadosti je dnevu njegova lastna težava," (Mat. 6, 34.) reče z besedami sv. pisma. "Kaj bomo tako daleč naprej mislili! Rajši plezam na te vrhove kakor pa da bi se Kasoru tudi le na petdeset milj približal. Kajti če nas razjarjeni gospod kdaj dobi v svoje roke, ne bo nič vprašal po odkupnini." Bart se je rahlo zdrznil, saj je afriške domačine dosti dobro poznal; zato je vedel, da ima njegov oče prav. če bi jih Ka-soro zajel, bi bil njihov k«nec počasen in strašen. Za vsako ceno so torej morali tod nekje najti prehod. Toda za zdaj bo bolje, ako se kaj drugega pomenijo. "Na vsak način smo nocoj varni," reče. "Ali bi torej ne bilo bolje, da se utaborimo? Zjutraj bomo veliko laže kovali načrte." "To je najpametnejša beseda, kar si jih danes izrekel, Bart," reče Murdoch. "Vidim, da Nor-cross na navodila sploh ni čakal. že spi." Pokaže na Rogerja, ki Se je bil zleknil kar na tla kakor snop in spal spanje zdravega človeka. Dasi Bart ni imel nobenega vzroka, da bi Rogerja ljubil, se mu je vendar zasmili, zato dobi pri enem izmed fantov odejo, jo pogrne na tla in zatrklja Rogerja nanjo. Pa Roger je bil tako do konca izmučen, da ga tudi to ni zdramilo. Nato pa Forty in Aruki nabe-reta dračja in zakurita, Bart pa jima pomaga skuhati kavo, ki jih je čudovito pokrepčala. "Ali smo pa tudi varni tukaj?" vpraša Bryson v skrbeh. "Seveda smo," odvrne Murdoch. "Zamorci ne morejo priti preko razpoke brez mostu." "Kaj pa, če bi si most naredili? Kasoro si bo vse prizadejal, da nas dobi v pest." Murdoch prikima. "Da; postaviti bomo morali stražo." Zdaj se oglasi Forty: "Jaz stražit uri dve," in dvigne dva prsta. "Aruki stražit uri dve, pptem bas Bryson." "Forty, ti si sijajen dečko!" pravi Murdoch. "Tvoj predlog obveljaj!" Forty se zadovoljno zarezi, pobere puško ter se usede na neko skalo.,Vsi drugi so že komaj čakali, da si pogrnejo odeje, in v petih minutah so že vsi spali. Barta zbudi njegov oče ob štirih zjutraj. "Bart, zdaj si ti na vrsti. Doslej je bilo vse mirno." Bart skoči pokonci in si pre-tegne ude. Pa vse ga je bolelo; toda spal je osem ur in to mu je moči dodobra povrnilo. Gre torej na svoje mesto, njegov oče pa se uleže. V tej višini ni bilo moskitov in v globelih je bilo mirno kot v grobu. Mesec je svetil pa v globoki soteski so vladale črne sence. Bart je napenjal oči, da bi videl, kako je kaj na oni strani razpoke, pa o sovražnikih ni bilo ne duha ne sluha. Čas je tekel po polževo, končno pa je vendar visoke snežne vrhove na vzhodu ožarila rožnata zarja. Postajalo je vedno svetleje in Bart se je že pripravljal, da zakuri za zajtrk, ko udari v jutro nenavaden glas. Prihajal je iz velike daljave, pa vendar ni bilo nobenega dvoma, da tako donijo le udarci na boben. Bart se je zdrznil v jutranjem hladu, pa je sedel in poslušal, dokler se ni zoprno bobnenje porazgubilo. Ko se zopet spravi nad ogenj, se Murdoch zbudi in Bart mu pove o bobnih. "So se nam pa že nekateri izmed roparjev usedli na pot," pripomni Murdoch čmerno. "Pa nikar nikomur drugemu o tej stvari ne govori! Čemu bi jih begala." Bart prikima: "Molčal bom. Saj imamo že drugih skrbi čez glavo!" "Res nam slaba prede," prizna Murdoch /'najslabše pa je, da smo v popolnoma neznanih krajih. Niti Aruki ne ve, ali je kakšen izhod proti severu." "Očka pa hoče iti na vzhod." "Saj ne moremo," reče Murdoch nakratko. "še ti in jaz ne bi mogla preplezati teh strmih gora, naše fante bi p£ taka pot kar zvila in umorila. Greben se dviga petnajst tisoč čevljev visoko ali pa še več in sestoji iz ogromne gmote čeri in ledenika. Naše edino upanje je, da najdemo kakšen izhod na severno stran!" "Čim prej, tem bolj," pravi Bart, "kajti živeža imamo presneto malo!" "Tako je, Bart," pravi Bryson, ki se pravkar približa, da ga ogenj osveti. "Morali bomo jemati hrano po deležih in oditi takoj na pot." Eno uro pozneje so bili vsi za pot pripravljeni—vsi razen Rogerja, ki se je divje rotil, da ne more obuti čevljev. Bart pogleda Rogerjeve noge in vidi, da so vse v mehurjih. Tu priskoči dobri Forty na pomoč. "Jaz mu naredit čevlje," reče, poišče pri nekem tovoru jermenov, namaže mehurje, nato pa poveže Ro-gerju noge z jermeni. Roger mu za vse to ni rekel niti: Hvala lepa. Druga grdobija pa je bila, da je menda mislil: Bart je vsega kriv! "Ti si kriv, da sem zašel v te neprilike," je godrnjal in pretil, ko je šepal vštric njega. "Sa- mo to ti rečem: Le počakaj, da se izmažemo iz te zagate P' 21. Pošast na drevesu. Soteska se je zoževala; vila se je proti severu. Prav ko je Bart bil že trdno prepričan, da se bo končala z nepristopno steno, pa se hipoma nagne strmo navzdol in vsa družba pride zopet na odprto pokrajino. Na desni so se čeri zavile proti vzhodu in se vzpenjale v svetlo modro nebo, na levi pa so se tla spuščala v neko drugo veliko dolino. Bila pa je dolina vse drugačna kakor prejšnja, kajti bila je en sam mogočen gozd, ki se je raztezal daleč tja noter do pobočij na drugi strani, nato pa prešel v nizko grmičevje, še dalje v trate in končno v ogromne planjave golih skal, ki so se vzpenjale više in više vse tja do orjaških grebenov v Gorah meseca. "V Afriki odkriješ vedno kaj novega," pravi gospod Bryson in ogleduje veličastni prizor. "No, Murdoch, kam naj krenemo?" Pa Murdoch ni omahoval. "Proti severu gremo, ker tudi dolina pada v to smer. Na dnu bomo našli reko in ob njej potovali ter tako spet prišli v niže ležeče kraje." "Saj res ne moremo ne na jug ne na vzhod. Pa vkljub temu meni tistole grmičevje kaj malo ugaja. Kaj pa, ko bi prodirali prav pod čermi na levi?" "Tam ni vode," reče Murdoch. "Moramo se držati reke." Res so se držali reke, a pot je bila jako slaba. Afriško grmičje ima povsod polno steza, ki so jih napravili domačini, tu pa ni bilo nobene,- razen potov za divjačino, pritlično grmičje pa je bilo tako gosto, da so si morali marsikje prehod presekati. In tako je minilo poldne, preden so prišli do dna; našli so reko, kakor jim je napovedal Murdoch, ki je bila tako čista in mrzla kakor kak škotski gorski vrelec, pa je zato tudi kar mrgolela od rib. Kot bi mignil, je Bart izvlekel iz žepa trnek in vrvco ter si ure-zal drobno šibo za palico. Forty pa je poiskal pod skorjo trhlega drevesa nekaj belih črvov in kmalu je Bart vlekel iz vode ribo za ribo, kakor hitro je mogel vabo nastavljati. Bile so neke vrste snežne postrvi, sicer drobne, pa jako okusne. Gospod Bryson je bil zelo vesel. "Stradati nam vsekakor ne bo treba. Murdoch, kaj praviš ali se ne bi tu do jutri utaborili in tako dali fantom počitka pa nalovili rib za nekaj dni?" "Vidiš, prav to sem hotel tudi jaz reči," pravi Murdoch. "Jaz bi se pa to popoldne lahko naspal." "In jaz bom nalovil rib," reče Bart. "Roger, ali bi hotel tudi ti za nekaj ča§a vzeti trnek v roke?" "Ne," reče Roger osorno. "Jaz grem spat." Uleže se, Bart pa lovi dalje in Forty mu išče nove vabe. Bart je opazil, da so se fantje stisnili ob ognju skupaj. Opozori For-tyja na to čudno vedenje. "Zamorci se bat," reče Forty nakratko. "Oni pravit, vražji ljudje bivat tu." Bart se je začudil: "Zakaj pa potem ni o njih ne duha ne sluha?" Forty reče kakor da bi razodeval veliko tajnost: "Oni pravit, vražji ljudje živet na drevesih." "čenče!" se zasmeje Bart in potegne iz krnice trepetajočo polfuntarico (ribo za pol funta), jo ubije ter dene k drugim na kup na bregu. V dveh urah je nalovil rib, kolikor so jih potrebovali; ker pa je bil zelo truden, obesi svojo mrežo med dve debli ter se vanjo uleže. V eni minuti je zaspal in ko ce je zbudil, je solnce baš zahajalo; jaso, kjer so taborili, je zalival nekak zelenkast somrak. Forty si je dal opraviti okoli TA TEDENI POP KONCERTI petek in soboto večer, 8.30 uri Cleveland Summer orkester Rudolph Ringwall, dirigent PERCY GRANGER—petek večer EUNICE PODIŠ—soboto večer PUBLIC HALL Vstopnice dobite pri Taylor's Arcade Vstopnina 30c, rezervirani sedeži 55c. Okrog miz 85c, $1.10 vklju-čivši davek zahtevajte vedno buckeye Proves Wonderful For Itching Skin To soothe itching, burning skin, apply medicated liquid ZEMO—a Doctor a formula backed by 30 years continuous success! For ringworm symptoms, eczema, athlete's foot or blemishes due to external cause, apply ZEMO freely. Soon the discomfort should disappear. Over 25,000,000 packages Bold. One trial convinces. Only 35)!. Also 60ft and $1.00. _ _ _ _ _ ->ZlIVIO Buckeye 'Months in Brew -Jhen Served to l/ou- Samo najboljše primesi so v Buckeye pivu. Kozarec penečega Buckeye piva vas bo poživil v vročih poletnih dneh! Double Eagle Bottling Co. Razvažalci BUCKEYE piva 6511-19 St. Clair Ave. HE 4629 ognja, kjer je pekel ribe in kuhal kavo; Murdoch in Bryson pa sta še spala. .Bart zdrkne iz svoje viseče mreže in pride k Forty ju. "Kje pa je bas Norcross?" ga vpraša. "On it proč s svojo puško," mu odgovori Forty. "šel proč!" zavpije Bart. "In ti si mu pustil oditi v grmovje?" "Ne dobro, če jaz govorit mu," odgovori Forty čmerno. "On pravit, Forty grd zamorec!" "Toda on se bo zgubil! Kdaj pa je odšel? Po kateri poti je krenil?" "On odit/ ne dolgo. On it to pot," pokaže Forty ob reki navzgor. Bar-t je hitel za njim. Sledovi Rogerjevih obvezanih nog so se na mehki zemlji dobro razločevali in Bart jim je brez težav sledil. Bilo mu je tesno pri srcu, kajti z Murdochom sta bila dol grede opazila sledove leoparda, ki je med vsemi mačkami najopasnejši. Sledovi so ga vodili po bregu reke. Svetloba je hitro pojemala; biil so tako blizu ravnika, da somraka skoraj ni bilo. Prej nego v pol ure po solnčnem zahodu postane v teh krajih temno ko v rogu. Nekaj sto jardov nad taboriščem pride Bart do gozda samih velikih dreves. Vzpenjala so se iz črnih, mastnih tal v neizmerne visaše in imela tako gosto listje, da pod njimi ni mogla rasti skoraj nobena stvar. Tla so bila ravna in reka se je leno previjala med visokima bregovoma. Bil je to čudno mračen kraj in Bart je čutil ,kako mu je začelo po hrbtu neprijetno gomazeti. Tu pa naenkrat zagleda Rogerja. Stal je kakih petdeset korakov proč pod enim izmed ogromnih dreves in buljil v veje. Bart bi bil rad vedel, kaj počenja. Pravkar ga je hotel poklicati, ko Roger mahoma nastavi puško k rami in premišljeno meri na neko stvar na drevesu, ki je pa Bart ni mogel videti. "Leopard," reče Bart sam pri sebi in se jame plaziti dalje. Zakričal bi, pa ne sme, ker se boji, da ne bi radi tega Roger zgrešil cilja. Rogerjev prst sproži petelina in v temo švigne ognjen blisk iz puškine cevi. Komaj je ostri pok odjeknil od mogočnih dreves, že se oglasi kar najstrašnejše rjovenje, ki ni prav nič podobno leopardovemu, ki ni podobno sploh ničemur, kar je Bart kdaj slišal, a polno satanskega besa. Veje završijo in se razgrnejo in Roger zakriči od strahu, vrže puško proč ter se obrne in zbeži na življenje in smrt. V naslednjem hipu trešči prav na mesto, kjer je trenutek prej stal Roger, neka silna pošast. Bart se najprej domisli, da je to orjaški kosmat človek, in * ne mu skozi možgane, kar son«-sači govorili o "hudičih, to b1' vajo na drevesih." Ko pa se P0" šast pobere in po vseh štirih z nekakšnim neokretnim galopom odhiti za Rogerjem, jo Bart a-koj spozna. To je vendar največja in najsilnejša opM pa tudi najbolj nevarna, ■ 19 dražiš! (Dalje prihodnjič) SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Uradniki za leto 1941 so sledeči: predsednik Frank 7702 Lockyear Ave.; P1 sednik Jernej Krasovec; Frank Bavec, 1097 East 6b ^ Henderson 9183; blagajn* zapisnikar John Leskovec,1 Darley Ave.; nadzorniki J Lokar John Sterle in Ud Koman. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v b. št. 4 staro poslopje. DJ*^ sprejme nove člane od 1 fl do 45 leta s prosto prist°P ter zdravniško preiskavo. Društvo plača $200.00 nine in $7.00 na teden bo"1 p podpore za $1 mesečni^ : sprejem ali pregled ^^ nov so vsi slovenski zdra^ ^ Za nadaljne informacij obrnite na društvene o VO SE Žu 1] -C lau: lov to, »aiis fega fleš: m I M >V( k ■ m JOHN POTOKAR, lastnik MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.'S Hladno pritličje Hladni kot Coke. . Seersucker B° bM O teh boste to poletje govorili! Na vrhu zaloge poletne mo^' —seersucker "suit" dveh madov! Je tako hladan kot per kolike solate ... za "vsakovfp' no nošo" kot le more biti see1' sucker! Nosite ga kot oblek0' ali z bluzo kot "suit"! Se z lahkoto opere ... ne potrebuj« likanja! Lejo ukrojen "jacket.^ ki fino pristoja. Pridite, piŠ'te ali telefonirajte! Stil 267 Stil 261. Pisan ali zelezni ovratnikom, 20. . .2.99. Stil 267. Pisan ali zeleni ovratnikom, 44 . . . 2.99. Stil 260. Pisan ali navy ovratnikom 20... 2.99. v rdeči, mo barvi z bel'j" , Mere 12 v modri, fd^' barvi z beliH' , Mere 3S d° v zeleni, rdei* barvi z belH'1 . Mere 12 d° The May Co. Cool Basement Moonlight PIKNIK priredi društvo RIBNICA št. 12 SDZ v soboto, 27. junija na prostorih Frank Jagra ali Willows Inn (preje Strumbljevi prostori) Za vožnjo je mestna postrežba s poulično, St. Nottingham do konca, potem pa Bus do 216 222 St., kjer obrnite na desno. Začetek ob 5. PoF Za obilno udeležbo vas vljudno vabi OD