SteV. 175« (Posamezna Številka 8 --- - Izhafa vsak dan, tudi ob nedelja* In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredn i Sivo: Ulica Sv. Franfiika As&kega it 20. L nadstr. - V4 dopM naj se pošiljajo uredništvu i t sta. Nefrankirana pisma se nt «prejrmajo in rokopisi se ne vračajo. U«:ijj!f!) In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik komore!J li« a .Edinost* — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s •acjrnia poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška /t škega št 20 Teletoo uredništva in uprave fttev. 11-67. Naročnina maia: Za celo leto.......K 3120 1* po* leia.................15 60 aa tri mesece............... 7 80 is nedeljsko I ada j« xa cel« Idn.......«20 M P©1 ................. V Trata, v 26. Irnilla 1917 Letnik Xllk Posameioe številke .Edinosti* st prodajajo po 8 vl.urjofc zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirckostl ene kolon* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za* vodov....................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrat........K 20.-« vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno It upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Ppnvt In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančlšk« AsUkega It M. — Poitnohranllničnl račun It. '41.652. Zvezna armadna poroillo. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 25. (Kor.) Uradno se raz*laša: 25. junija 1917. Vzhodno bojišče. — Na več točkah živahno topovsko delovanje. V odseku od Narajovke cTo Zborova |e sovražni ogenj zopet znatno narastel in se nadalieval mestoma po načrtu. Jugo-xz*zo 'ro Brzezaoov Je bil sestreljen en sovnžeti privezni balon. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeno. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. FEROLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. jtmija 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprebta: V sipbtskem odseku in med V^ero in Lysom včeraj popoldne zvišan topovski boj, ki je trajal notri v noj. Od prekopa La Bassee do južnega breg^ Scarpe je bilo bojno delovanje i$to-tako živahnejše kakor prejšnje dni. Da-poliJue so se izjalovili angleški sunki s«, verao ^toka Soucheza in vzhodno ceste v Lens. Zvečer je sovražnik ponovi! cvo. je napade na obeh bregovih Soucheza; tudi tokrat *e bil odbit. Sfcoro istočasno ^ skočile močne angleške sile naše postoji., e i Hulluchu; v ponoćnih bojih iz i Užina in z ognjem je bil sovražnik odbit. L manjšimi oddelki so poizkušali Angleži /ai . n tudi na več drugih točkah med iit r j?"* in So mm o vdreti v naše jarke. - : :iada nemškega ccsarjeviča: Francozi so pri Vauxaillonu dvakrat napaiii nnle pred kratkim pridobljene in obdr-Ž2 :t_ -rte; oba napada sta bila brez uspehu. ' a odprtem polju napadajoče čete so isii de težke izgube. Topovsko delovanje is l!o raz ven na tej točki živahno tudi pri AHIesu, vzhodno Craonna, zapadno Suippa, pri Ripontu in na levem bregu Moze. — Armada vojvode Albrehta: Nobenih večjih bojnih dejanj. — Včeraj je b:lo sestreljenih 8 sovražnih letal in 3 p. ivezni baloni. Vzhodno bojišče. — Srdit ogenj dfrkin Stripi in med 7\oio Upo ftn Nara jov ko. Tu so naše napadne čete privedle iz ruskih jarkov množino ujetnikov. V hir pa tih je bilo bojno delovanje severno Kirliuabe živahnejše kakor sicer. Macedonska fronta. — Ob Doh run-kern jezeru in v nižini Strume je prišlo do več spopadov med angleškimi iz-\ kiniki in bolgarskimi oddelki. Prvi generalni * vjrtirmojsterj pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 24. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na vsej fronti pičel topovski ofctaj. ki je bil vzhodno Čcriie. na Dobrem polju in južno Doirana nekoliko živahnejši Sovražne čete, ki so P;0'Jirale proti Dobremu polju, so bile prognane. Na levem bregu Strume boji n tJ sprednjimi oddelki. Naše enote so v r /pi j i Je pe! stotnije angleških čet, ki so prodirale pri Armanli po topovski prtpra-L >ato je poizkušal napredovati cel ba-t ?:on. ki pa ga je pognal v beg naš ogenj. p;*r s strojnicami opremljenih angleških cddclkov je bilo pregnanih pri Nevolje-qh. Jenikeju in Seliicju. Zapadno vasi A manli in Ćučuligova smo opazili za sovražnimi črtami velike požare. — Romunska fronta: Pri Tulceji topovski in pehotni ogenj. Sovražni iz vidni oddelki so se poijkušali približati našemu bregu, a so bili pregnani. Pri Isaceji pičel topovski c*senj. TURSKO. C \R1GRAD, 24. «Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na kavkaski fronti v posamičnih odsekih boji brez pomena. Na ^n<;«h frontah nobene izpremembo. SOVRAŽ NA URADNA POROČILA. Rusko poročilo JI. junija. — Na zapaJui in romunski fronti pehotno streljanje in letalsko de-lovanje. — Kavkaska fronta: Južno Cr-ziudžaca so izvršili Kurdi napad in jh>-t naše od Jelke nazaj. Naše rezerve so izvršile protinapad z bajonetom in po-1 ker se bo proti vsakemu nasilnemu posto- gnale Turke v beg. Položaj je zopet vzpostavljen. 23. junija. — Zapadna fronta: Ob Sto-hodu, v okolišu vasi Pojoga, so spravili naši izvidniki Nemce v zasedo in f.h nato nai)adii z ročnimi granatami. Tekom boja. ki se razvil nato, je bil del Nemcev uničen z bajoneti. Ko so se potem približala sovražna ojačenja, so se naši izvidniki umaknili v lastne jarke. — Na ostali fronti pehotni ogenj, posebno srdit v okolišu Kreva. — Romunska fronta: Pehotni ogenj. f OGODKI NA MORJU. , BEROL1N, 24. (Kor.) Wokffov urad poroča: V Atlantskem morju in Severnem morju so potopili naši podvodniki zoipet 7 nam i kov, eno jadrnico in eno ribiško ladjo. Fden naših po» vodnikov j« imel boj z eno sovražno ladjo in enim sovražnim podvodnikom. tckoin katerega sebna volilna okrožja. >e bila prva težko poškodovala. Sovražni podvodmk je bil obsut s salvami. Eventualnih zadetkov ni bik) mogoče konstatirati. Neki drugi naših podvodnikov, ki je bil napaden od sovražnega, je i-osegel zadetek na siolpu sovražnika. panju nastopilo kar najenergičneje. Rav-notako so kongres delavsko-vojaških svetov, izvrševalni odbori petrograjskega delavsko-vojaškega sveta, kmečkih c»-po slancev in drugih socialističnih in delavskih strank izdali skupen oklic, ki poživlja čete in delavce, naj se dne 23., 24. in 25. t. m. ne prikažejo na ulice in vzdrže vsake demonstracije, ker zamore nered koristiti le ptotirevoluciji, katere propagatori i le čakajo na ugoden trenotek, da nastopijo p.oti svobodi naroda. Priprt- - T« ustavodajno skupščino. FETROGRAD, 24. (Kor.) Oisek za sestavo zakona glede volitev- za ustavodajno skupščino je določil število jx)slan-cev za to skupščino z 800 in sicer pride po en poslanec na 200.000 prebivaicev. Vsaka provinca bo tvorila eno volilno okrožje, ki bo imelo najmanj 5 poslancev. Peti ograd in'Moskva bosta tvorila po- Vcsfl iz Grčke VENIZELOS NA KRMILU. ATENE, 24. (Kor.) Agence Havas jav- Gosposka zbornica. DUNAJ, 25. (Kor.) Gosposka zbornica bo imela svojo prihodnjo sejo v četrtek ob 3 popoldne. Pravosodni in vodnogospodarski odsek sta imela danes seje, na katerih so podali poročevalci svoja poročila. Odlikovanje odstopi v ših ministrov. DUNAJ, 25 (KoO Cesar ie podelil od- Ija: Francoski vi.ji komisar Jonnart se J© ^ stopivšemu ministrskemu predsedn ku, podal z ministrskim predsedm om Zai-, erof„ Ckim Martimcu. velilci križec reda misom v grad m dolgo konferiral s kra-;Sv Štefana, odstopivšim ministrom: dr. Ijem. Ministrstvo je oJsto..do. Sestava Baernrcit!ieriu veliki križec Leopoldove-no\ ega kabineta ie bda poverjena Vem- ta reda baronu Hussareku in baronil zelosu. Pred prekinjenjem diplomatičnih orJ noša-jev med Grško in Turčijo? CARIGRAD. 25. (Kor.) Kakor se za-trju.' , v tukajšnj h turško-grških diploma-ticr.i'i krogih, bodo poslanik in osobje Krškega poslaništva najbrže primorani, < a zapuste Carigrad, ne da bi prišlo do v ojne napovedi aH prekinjenja odnošajev s turško vlado.____ Nova Rusija. Delavske-vojaški svet. Govor Kereu-skega. PETŠOGRAD, 25. (Kor.) Na skupščini., . a f delavsko-vo-zi\ ljamo vojake in delavce* naj pridejo na ulice s klici: Doli z dumo! Doli z meščanskimi ministri! Doli z anarhijo! Doli z vojno! Dajte nam kruha! Mi hočemo mir!« — Vsled teh dogodkov je provlzo-ri^na vlada po ponočni seji danes zjutraj na hišah glavnega mesta nabUa lepake, ki poživljajo prebivalstvo, naj bo mirno, s tristo tolarji za vsako mhiuto in najino pogodbo glede Pavline. Toda kam neki hočeš, ti lažniva vera? Takoj, ko je -e Lozeril končal, je kapitan ix>prosil predsednika za besedo. Sodnik mu je prikimal. — Ko je priča pravkar izjavil, da bi ga bil jaz lahko usmrtil, a sem mu vendar daroval življenje, potem vendar rii več logično, da obtožujete mene, da sem ga četrt ure pozneje hotel umoriti na javni ulici. — Kako ne? — je odgovoril gospod de Badičre; — kajti mrtveca je bilo težko odpraviti iz palače, dočkn pa vam mrtvec na križišču ni delal nikake nadlege. Po umoru, izvršenem v sobi, bi vam znal poistati rop nevaren; če bi ga pa izvršil na javni ulici, bi j>rav nič ne kazilo na vas. Vsi vragi! — je dejal Hanibal sam pri sebi, — odkod tnu i^ki j>rihaja»o te tmsli? razsula, in razbije naj se sedanja grupacija strank okolo hrvatsko-srbske koalicije kot večine, da-si, ali v resnici zato, da se je ob tej grupaciji politično življenje na Hrvatskem vsaj prilično konsolidiralo, tako da se je mogla ohraniti ustavnost tudi preko vojnega časa vkljub vsem klevetam in deiuincijacijam od danes poznanih in — na njihovo s'ramoto — ra-zkrinkanih strani. Kaiti, krivo bi bik) mnenje, da je baron Rauch trčal v Budimpešto lc na svojo j est in brez »priprav- od strani, ki bi jim bil dobro služil ravno on se svojimi poznanimi kvalitetami, kakor jih je doka-zaval za časa svojega banovanja. Jasno nam mora biti pred očmi. čim jx>znamo. da ji novi »hrvatski minister« Zichy prvak takozvane katoliške ljudske stranke na Ogrskem, ki pa je zopet v dobrih zvezah z avstrijskimi nemškimi krščanskimi so-c jalci!! In resnica je, da ie šel te dni glas po deželi, da ste ravno imenovani stranki forsirali imenovanje Madjara za hrvatskega ministra! V luči tega dejstva bomo tu' -i razumeli drugo de}stvo> ki je vzbudilo največe strmenje po vsem Slovenskem: da |e namreč toča sni predsednik Slovenske Ljudske stranke, dr. Ivan Šusteršič, čestital grofu Zichy-ju na imenovanju za hrvatskega ministra. Lahko si prihranimo vsako besedo komentarja, ker že dejstvo samo kriči dovolj. Mi celo pozdravljamo to čestitko, ker mora na Hrvatskem le izbistriti razumevanje naših slovenskih, političnih razmer in pri- pomoči k pravemu tolmačenju namenov izvestnih naših političnih faktorjev \i dunajskih krščanskih socijalcev, da jrm bo tam doli jasno, kaki prijatelji hrvatstva so to! Nu, minulega petka je prišla iz Budimpešte vest, da je baron Pavel Rauch, odpotoval od tam, iz česar sklepajo hrvatski listi, da je kombinacija z Rauchom odpravljena. Sedaj da iščejo moža, pristojnega v Hrvatsko, ki naj bi zasedel bansko stolico. Ad vocem: hrvatska kriza! Poslanec dr. Dušan. Popovič je priobčil v »Agra-mer Tagblattu« članek,' kjer v zelo interesantnih izvajanjih opozarja, da beseda »hrvatska kriza« niti ne velja, da označuje nekaj, česar — ni! Ni opravičeno, da se govori o »hrvatski krizi«, ker se more v resnici govoriti le o ogrski krizi s hrvatskega stališča. Hrvatske krize ni, ker nedostaje naravnih predpogojev. Hrvatsko avtonomno življenje, uprava in saboT rešujejo pripadajoče jim naloge in dela povsem normalno. Večina votira državne potrebščine. Se več: podpira vlado, ki jc uradniška in ni vzeta iz nje. A to iz ozirov na državo in vojno. Predlog dr. Rojca iz hrvatsko-srbske koalicije, ki je pozival vlado k temel.iitim demokratičnim reformam na vseli poljih življenja z vrlino zahtevo po splošni volilni pravici, je sprejel celo ves sabor, vse stranke v njem. Torej tudi tu ni nikake hrvatske krize! Pač pa bi moglo priti do hrvatske krize. Ali to ne iz Hrvatske. Izzvati bi jo mogli iz Budimpešte: vslai krivih informacij, vsled nedopustnih analogij, posebno pa vsled strankarskega presojanja hrvatskih razmer — strankarske politike z ogrske strani. Ali točneje rečeno: vsled nespoštovanja hrvatske avtonomije! To nespoštovanjf more iuieti dve strani. Formelno — v imenovanju kakega Madjara za hrvatskega ministra. In istotako važno materijclno: v nekakem bagateliziranju svobodnega političnega življenja na Hrvatskem, v j>oizkusih, da bi namesto rezultatov, ki jih je prinesla pot naravne evolucije, postavili eksperimente od — zgoraj! V tem bi mogla biti kal krize na Hrvatskem. Krize, ki bi zadela demokratične namene novega ogrskega kabineta m celo tudi sedanje nagodbeno razmerje med Ogrsko in Hrvatsko samo. V nadaljnjih izvajanjih riše dr. Dušan Popovič svoja pozitivna naziranja, ki kul-minirajo v zahtevi po resničnem demokratki ranju toliko na jx>lju hrvatske avtonomije, kolikor tudi v razmerju med Hrvatsko in Ogrsko. Z ozirom na naglašeno potrebo »čisto hrvatsega kurza« konstatira avtor, da pri vladi ni bilo doslej nobenega Srba, med velikimi župani istotako ne, niti advokature ni mogel dobiti noben Srb. Administracija je tor^j že čisto hrvatska! Ce bi hoteli iti še dalje, bi moralo priti politično preganjanje in reakcija. Ali Srbi na Hrvatskem so prestali že marsikaj in prestali bi tudi to. Toda, dr. Popovič kliče na ves glas, da so sedanji časi in njih dogodki prinesli veliko izpremembo v razmerje med Hrvati in Srbi. Cutstvo narodne edinstvenosti Hrvatov, Srbov in Slovencev se je tako mogočno razširilo in je zadcbilo tako globoke korenike, da dobra politika mora r^čuiiati s tem! Takemu uverjenju se morejo upirati le ljudje s politično zvijačnostjo, upirati le ljudje, ki so duhu časa in življenja popolnoma odtujeni, ki ne morejo razumeti, da so ljudske struje — sile i-arave! Sedaj odpira tudi Sta-rčevi-čeva stranka (ne Frankovci!) svoja vrata Slovencem in — Srbom, za boj za hrvatsko državno pravo! »Cisto hrvatski kurz« prihaja torej prezozno,'prehitela ga je evolucija v razmerju med Hrvati, Slovenci in Srbi. (Iz te izjx>vedi dra. Dušana Popovića morejo posneti trsti slovenski krogi, ki so hoteli svoječasno podtikati temu možu, da je usužnjen madjarstvu in nasprotnik Slovencev). Če nagodbem) razmerje med Hrvatsko in Ogrsko ne pojde s časom, pojde čas proti njemu! Izazivanje krize na Hrvatskem bi bila ix>-greška, ki bi se ne dala popraviti. Kar čez noč bi bila vsa dežela v enem tabo- ru. Konstatujemo še enkrat, da v tako usodno krizo silijo ravno nemški krščanski socijalcl in tisti krOgi, ki ]im stoje za hrbtom. Zaključujemo: ne iz ljubezni, ampak iz sovraštva do vsega slovanskega življenja v monarhiji, torej tudi do Hrvatov, kriče izvestni krogi o krizi na Hrvatskem in o potrebi uvedbe »čisto-hrvatskega kurza!« Boj se Hrvatska takih — prijateljev! Sodnik je nato pokazal na svežnje bankovcev, ki so kot dokazilo ležali na mizi, in vprašal de Lozerila: — Ta denar je pač vaša last? — Da, gospod predsednik. — Zakaj so bankovci tako preluknjani? De Lozeril je stvar pojasnil tako, kot Te znano našim čitateljem. — Rekel ste, da je kapitan poleg želje, da bi preprečil razkritje Brfchetov^a umora, imel še irug vzrok za napad na vaše življenje, namreč da bi se polastil denarja, ki ste ga imel v svojih žepih? De Lozeril je nekoliko pomišljaj in dejal jK>tem počasi: — Tako sem mish'1 preje. — Kako.... prele? Ali niste danes več prepričan o tem? — je vzkliknil gosj>od de Badičre. De Lozeril se je dela!, kot bi se hotel nekoliko obotavljati z odgovorom. — Da čujemo torej, govorite! — Ko sem stvar preudarjal natančneje, sem prišel na misel, da bi bil tudi nekdo ^rug mogel imeti koristi moje smrti. Bil sem namreč pozvan na dvoboj, ki pa je bil otlgoden, ker mi je moj nasprotnik prej moral plačati neki dolg. Nehote se mi je torej vzbudil sum, da je morda oni nasprotnik uporabil to sredstvo, da se obenem reši dolga in dvoboja. — Kdo je ta vaš nasprotnik? — Baron de Cambiac. Pre:'en se je tako nenadoma v pravdo zapleteni de Cambiac zavedel v svojem začudenju in preden je kdo mogel gospodu de Ravannesu zastopiti pot, je leta že skočil pred sodniško mizo in vzkliknil ogorčen: — Lažete, gospod! Kot priča barona de Cambiaca in ne da bi kaj vedel o vaši nesreči, sem prihodnje jutro prišel v vaše stanovanje, da vam izročim sveženj, v katerem se Je nahajal znesek, kil Razne politične vesti. Novo avstrijsko ministrstvo. Novo ministrstvo šteje tri ministre in sedem voditeljev minrstrtev. Ministrski predsednik dr. Ernest vit. Seldler, je bil doslej sek-cijski načelnik 'in od 3. t. m. dalje voditelj poljedelskega ministrstva, ki ga bo vodil tudi kot ministrski predscL-mik. Rojen je leta 1S62. v Schwechatu na Dolnjem Avstrijskem. Leta 1888. je po končanih pravoslovnih študijah stopil v državno službo, potem je bil tajnik trgovinske zbornice v Ljubnem na Štajerskem, leta l^O. pa je prišel v poljedelsko ministrstvo. Leta 1906. je bil imenovan za dvornega svetnika in rednega profesorja na visoki šoli za poljedelstvo, leta 1909. pa za sek-cijskega načelnika v poljedelskem ministrstvu. — Minister za ljudsko prehrano generalni major Anton Hofer je bil meseca januarja letošnjega leta imenovan na to mesto in je edini minister, ki je iz Clam-Martiničevega kabineta prestopil v novo ministrstvo. — Minister za notranje stvari, grof Friderik Toggenburg, ie bil doslej namestnik na Tirolskem. Širši svet ga je spoznal- po okoliščini, da je bil navzoč pri Adlerjevein atentatu na grofa Stiirgkha. Star je 51 let. — Voditelj do-molranskega ministrstva podmaršal Karel pl. Czapp je bil do izbruha vojne v vojnem ministrstvu, leTa 1914, je odšel na bojišče, odkotler se je vrni! lani na Dunaj kot stkcijski načelnik v domobranskem minitrstvu. — Voditelj trgo\ inskega ministrstva (že tretjič), tajni svetnik dr. Viktor Mataja. je bil od leta 1914. dalje predsednik statistične centralne komisije. Dr. Mataja je Dunajčan. — Voditelj finančnega ministrstva, baron Ferdinand \Vimmer, je bil doslej načelnik kreditne sekcije finančnega ministrstva. Rojen je leta 1850. na Dunaju. — Voditelj naučne-ga ministrstva, tajni svetnik dr. Ludovik Cwik!insk|t je bil doslej sekcijski načelnik v tem ministrstvu, v katero je bil poklican z lvovske univerze, na kateri ie posloval kot profesor. Dr. Cwik!inski je Poljak in je bil rojen leta 1853. — Voditelj pravosodnega ministrstva, tajni svetnik dr. Hu-gon vit. Schauer, je bil rojen l. 1862. v Upnici na Štajerskem ter je od leta 1882. v državni službi, od leta 1893. v justiČ-nem ministrstvu, od- 1. 1909. dalje pa sekcijski načelnik. — Voditelj ministrstva za javna dela, tajni svetnik Linll vit. Homajiu, je rojen leta 1862. Absolviral je rudarsko visoko šolo v Ljubnem in ju-ridične študije ter leta 1S87. stopil v državno službo. Kot načelnik montanske sekcije se je tekom vojne bavil zlasti z ureditvijo premogovnega prometa. — Vciiitelj železniškega ministrstva, dr. Karel bar. Banhans, je pcje-n leta 1861. kot sin bivšega trgovinskega ministra. V železniški službi je od leta 1SS5. Leta 1907. je bil imenovan za sekcijsknačelnika in ravnatelja severne železnice^ Le:a 1913. je bil imenovan za tajnega svetnik,'.. Nekaj karakterističnih črt iz avstrijskega političnega življenja. Zadnjič smo rekli, da ne bi hotel! staviti svoje glave, da ne pride skoro časa ko bodo isti Nemci napadali grofa Clam-Martinica kot krivca na njegovem in njihovem polomu. Ti ljudje — smo si mislili — ne bodo hoteli razumeti resničnega vzroka j>adu Clam-Martiničevega kabineta. Ne bodo hcceli razumeti, da ni padel morda rarii pomanjkanja volje za izvedbo njihovih načrtov, niti ne radi nedostatnosti njegove osebe, marveč radi nelzvršljivosti teh načrtov! Tudi najbistrejša državniška glava in najnasilneji državnik ne more odstraniti narave: dejstev, da so tu tudi nenemški naruii, da tvorijo večino, da se zavedajo svojega narodnega dostojanstva in svojih pravic, ter djj je v njih nezlomljiva volja vam ga je bil »-olžan vaš nasprotnik, sn par njegovih vrstic, s katerimi se vam jc dajal na razpolago. Zaradi vaše j>oškodbj-in nato sJi leče bolezni sem smatral za svojo dolžnost, ua vas doslej nisem nadlegoval; toda sveženj sem imej vedno pri sebi. Zaradi vašega nesramnega smn-uičenja, s katerim hočete om:t eževnti čast gospoda de Cambiaca, j>a nastoj an tu sedaj. Obenem je de Ravannes potegnil iz žepa sveženj v obliki pisma, raztrgal ovoj, vrgel vsebino na mizo in dejal zaničljivo: — Vzemite, gospod, čitajte in štejte! Člani sodnega dvora, kakor tudi bliže sedeči poslušalci pa so tedaj nenadoma začudeno vzkliknili Iz pisma vzeti bankovci so bili namreč na enak način preluknjani, k-ot oni svežnji bankovcev, ki so pot dokazila že ležali na mizi. (Dalje.) Stran IL r.trtrtOM* Smu 1/9« V Trsta, dne 26. fttviVJm 1917. razlike ni, a!? kak lump z besedo« ali sliko razširja laži, a ^iikar-, ki to izfantazjra, ni nič manje abrekovulec. nego ye tisti, ki je priiitsel poročilo. *Reichspcstgo pritiskača hi naga- j brazuje gimnazija boli s poučevanjem jenjala — minister Barnreither. Očitajo mu. jzikov. posebno starih (grškega in latin-
  • sicpal kot za-; skega). sc oči na realki več prirodoznan-upnik remških strank. Posebno pa da iejstva, risanja in računstva. Realna gimna- deioval proti načrtu grofa Clam-Martim-ca z i sestavo »velikega ministrstva*. Ali ne-nškj Nationaiverband si je na zadnjem posvetovanja — kar je zopet zelo zna- zija je srednja šola, ki naj pripravlja za študij na vseh vrstah visoike šole, dočim se smatra ghnnazlja kot priprava za vseučilišče in realka za tehnično visoko šolo. Čilrro — pustil vendar-le ena vratica od- j Pouk traja redoma na gimnaziji in realni prta. da eventuvalno zleze v — novi ka-» gimnazij: po 8 let, na realki 7 let in se b M^t. tudi če bo -nel nekoliko drugače.! j kenča s strogi. 11 izpitom, maturo. Kdor je program, nego je bil oni grela Clam-Mar- prestal maturo, sme študirati na visokih tinica. To kaže, da tudi ti gospodje, če šolah, kjer se v okroglo 4 letih pripravka 2sta oddajati v prvi vrsti 12 let služe-čšm podčastnikom, ki so dovršili vsaj; meščansko šolo ali štiri razrede srednjih raežljivili be-ačev. Razlika je le ta, da j šci. sran.e/ ivi berač često raje trpi glad. ne-j jVihodn|!č še nekaj o strokovnih šolah, go da bi ovajaJ svetu svoje siromaštvo,; Mk. dočim oficijoz — nikdar ne strada. Soj tL- i sicv otroci sreče ti avstrijski oficijo-iT . zi! Vedno padajo na mehka stran. Naj jej*14 s;tnvac'j? taka a!i taka, vodilni mož ta LT?peh vojnega posojila: pet »ifiiard. •H oni: nfiui gre vedno v prilog, da mu- i / ( ilUH) k(^čno svoto skoraj petih j ga. ki je bik) na razpolago v soboto, pri-rc-o - ■! jviti! 1 ako s-ino čitali v nekem ta- j mijjard kron se je zaključilo podpisova- i držal sam zase tolikokrat po 10 c*kg, ko-k^-n listu še nedolgo tenw navdušene | šestega vojnega posojila. Ugochri | Hkor je imel izkaznic od prejšnje prodaje. pancete«, adi pa pa rajši »pan- _________ ______________________ _ _________ „„ „ „ .„ __ ohrani bolje in se Ogrskem, kjer sc je podpisalo 2l/2 mili-1 proda »pod roko« «-.ražje. Ne trdimo ni-jarde vojnega posojila, zaupanje v državo j kakor, da se je tako tudi v resnici zgo- skem mišljenju, huiska »Reichspost« neprestano proti Rusiji, osvobojeni o3 ca-rizma! Ostaja seveda pri tem v strugi zloglasne vojne liujskariie! — Kar pravi »Arbeiter Zeitung« — velja vr polni meri.: Ne moremo iej pritrditi le v toliko, v kolikor uverja, da izhajajo te nesramnosti »Reichspuste« le iz sovraštva proti socijalni demokraciji. Pri tem je še neki drugi in morda glavirf motiv: sovraštvo proti Slovanom! »Reichspost« je vedno na tjelu, da ovira in prepreča mirovno delo, ker nad nje, sicer toliko izkričavanitn avstrijstvom in patrijotizmorn jej je misel: Bog ne daj, da bi prišlo do mirnih in prijateljskih odnošajev med Germanstvom in Slovanstvom izven in — v notranjosti države. Velika stvar je avstrijstvo, ali še višja je — vsenemštvo. To je »rihtlinija« »Reichsposte«! — Mi bi le želeli, da bi vsa slovanska plemena in vse stranke v njih sledile pozivu dra. Laginje: zapomnimo si — to ni nikaka krščanska stranka! Naj bi ne bilo nobenega politika več nred nami, ki bi se puščal mamiti po razmetavanju tega lista s — krščanstvom. Kajti ta se nehuje, kjer začenja nemški fanatizem. Prosimo pojasnila. Prejeli smo: Prošlo nedeljo. 17. t. m., je razglasila aproviza-cijska k-rmisija v listih, da dobi vsaka oseba na eno izkaznico po 10 dkg »pancete- in 10 dkg sveže svinjine. Dogodijo se je pa. da so vse stranke, ki so n. pr. v četrtek hnele dan za naknp pancete in svinjine, morale pač oddati vse izkaznico, a so dobile na vsako izkaznico samo po 10 dkg »pancete«, sveže svinjine p3 — nič! Stranke, ki so imele svoj nakupni dan v soboto, pa so dobile, kot jij bilo razglašene, po 10 dkg »pancete« in 10 dkg sveže svinjine. Vprašamo sedaj: Kaj se je zgodilo lahko z izkaznicami onih strark, ki so kupovale v četrtek in niso I dobile sveže svinjine? Na te izkaznice je ! dotični prodajalec lahko od obojega b!a- Padplsl na Vi. volno posojilo. 2 ). i.'.ka . - A» e reiitto Aotonio Candnsto, Co- _______»nune di Veglio K 1,000.00, K N., tr dka Pasti. fako pospešit je i hco^Triest no S. A. po K luOO 0, N. N K 50.000, ' tooi? »» konzerv ▼ Izoli. Ignae Krels po K 400» , Ko&«.il Adolf H 3an» (nadaljen podp ) K i .UfcO, Frane Premrov, lastn k ka nrne .Tergesteo , Franc 1 ovš č. R-gina Polla-, Ce-ar Pol cco, Alojzija Pogorele. Alojz Plesuim- Frane Fi iga, Albert Pertolt (ka aron „Adriatic • ). dr. Juraj PećaroviĆ, Justina t'aljk (1C. pod .). Ob« a Šmarje ku(>. Štefan Novak, Mikael Novak. Binaldo Nalid l aa Mi g ar, Jedići Ivane Milocha, c. in kr. nn>l-poroSnik H M chl po K ICOO, M a ica Peru šek K H l>, Menas-ie Albert (tvrdka E Mena-s^), Ario-dante ilengottr, F Muller. Gregor Pinter, 6. Predon/«n & C«, po K 500, kaplan Pregara K 400, J kob Adamich ikav. Pia/za deli i Borsa), Peter Ordaly, Pasqua Preeca po K HO <, Ivana B an, Ivana Burri, I an Pertović, Nikolaj Piskulich, Posega tvan, dr. Ivan Foičić. >gnaz Putocnig, Antonija Prezan po K 2> 0, F« ter More ti Angelj Negii Otilija Nonwe lier, G. Paba, Ivan Pavlovi^ M. rija Perši ^ proStija Metli a po K 1« 0, Jo^ip Antonini, t^er/rj Pirona, Alojzija Popit pe K oO in nada i j ni podpisi v skupnem znesku K 4l0d. ■ v > —w ---------------- — IIM.JUIU ivjtni JC u- : UI /^U ^aiil /.ULSL lUliiMj.vi tli. pi k-n lisui še nedolgo tenru navdušene j „j^ šestega vojnega posojila. Ugoctni likor je imel izkaznic od pre s ospt-v e politiki grofa Claan-Mćkftm ca Uspeh, ki se je vsepovsod pričakoval od i Lahko si jc pridržal ali »pa in n;. namenom in rezke ukore tc^a vojnega posojila, se je večinoma|sveže svinjine, vsekakor p strarfca:!-,. ki se nečejo p< boriti viška ta- Urc.- nićii, in kaze, da i v A v str H i i najcete«, kajti le-ta se ohrai kc drža nlški irn>drohti. !n potesn, ko je CIam-.V.artimc pao hotele odnehati, tudi tedaj ne, ko je Claiti odutlta! v svx)ji državni iz-pre vidnost i: da njegov načrt — ni bil pravi! C!am-Vtartinic je bi4 velik državnik tedaj, ko je forsira! svf»j prvolni program in je bil istotako velik državnik, ko je izrekel svoj: grešil sem! In velik drža vn k in edino pravi mož bo tem vele-značaien tudi naslednik, čeprav bo hot^l vse kaj drii^c^a ....! Siavospevi Qam-Martin:eu sevo.a utihnejo potem. In taki stvori brez krvi, mozga kosti in — pre-pr čanji delajo v avstrijskem javnem življenji — javno mnenje! Se moretno-ti p :em čuditi natl našo poittićno mizerijo?! o Jolsnjo in tz$o]l naše mladine. Končali bomo kmalu že drugo leto šo- lania našiii otr k tik za vojno fronto. — Vojna traj i vedno naprej, zato naraščaj ne sme ostati brez pouka. Ce nočemo, da pr ;» ade vse intelektualno, pa tudi gospo-dnr>ko / v! enie, je treba, da i med vobbo traia vzgoja. ^.'.nogo roditeljem se je odločiti, kai naj st re s svojim malčkom, kateremu bi radi prip ;m do zivijenja v kolikor naj-urejenejšiii razmerah, mu omogočili do-; xo najv tčjih ugodnosti. Sami niso dosti I >hajal: v šole in poleg tega so se te tolikanj izj remenilc ter pomnožile in raz-u( iOŽ I -, da res ni malenkost spoznati se in zadeli pravo, ob zavesti, da se s pravo odločitvijo ustvari lahko podlaga otrokovi sreči za v^e življenje, z nepravo pa ravno nasprotno. Težko je dobro svetovati na 5^i«>Šno, kako in kje se bi vaši otroci najhuLjše in najuspešnejše pripravljali za svoj bodoči poklic, katera šola bi biia na b.il.i primerno vzgojevališče za vašega otioka. Za take nasvete je pač potrebno točno poznanje v prvi vrsti otrokove nadarjenosti ter njegovih naravnih nagibov in pa v^ših gmotnih razmer ter raznih drugiii okoliščin, ki morajo biti včasih otihrčiJne. Ne z navodili, temveč le z nekoliko po-d. ki vam želim omogočiti uspešnejše tl: vanje ur hurejo in boljšo odločitev. G;r^!v je dovršil Štiri razrede ljudske Šole. Ker star komaj 10 lei, mora po( šolskem zagonu ve šiiri leta pohajati šoJo m s:..5>. H, razred ljubke šole, ali pet raz.r: 1 ' t,Jske šole itr nato 3 razrede jot-č^aske. \ prvem in drugetn slučaju k»ica praviloma (če ni ponavlja!) s štiri-najstini letom, vendar ima oni. kj je dovršil n.edansko šolo prednosti, da lahko postane poduradnik (oficiiant) v drža\"ni službi (na poŠti, železnici, sodišču L dr.), ter prednosti pri sprejemu v strokovne lole (obrtne, trgovske, kmetijske šole, učiteljišča i. dr.). Meščanske šole, ki naj bi podajale višjo naobrazbo, kakor jo podaja ^razredna ljudska šola. so namenjene posebej kot podlaga naobrazbe. L zv. srednjemu stanu. Zaio so sc razvile in pomnožile posebno tam, kjer cvete indu-srrija in kje- ?«• razv'to kmetijstvo, če niso trle ravno i>.:e vzrok in podlaga temu razvojj. Slovenci imamo teh šol toliko. m nje obstoj korenini v srcih vsega prebivalstva. V tem uspehu vidimo tudi vedno se ponavljajočo pripravljenost ljudstva v zaledju, pa naj je ubogo a!i bogato, visoko ali nizko, da pomaga državi, če ji preti nevarnost. Gotovo se mora priznati brez omejitve, da ta uspeh vojnega posojila vsebuje izraz zvestobe državi, toda ne sarno to, temveč tndi zaupanje v vojskovodstvo v splošnem in podrobnem. Avstro-ogrska monarhija, katero so njeni sovražniki že zdavnaj proglasili za mrtvo, je s šestim vojn'm posojilom pokazala odkrito in jasno za vsakogar, da stoji trdno kot jeklo v obrambi in orožju proti številnim in mogočnim nasprotnikom sedaj in vsi- EiltfftAlVVf Anton Joririč puo t.je ▼ arojaia aUi.eju rUlOSiUl r Trato. Via deli« Poste »t 10. 4e7 Diplomirana uči el icj p dučuj« x pntft« >Tn uipohom po na hitreji it. ca lalji metodi otrok* in odrasle (go«*>*. gospodie-ce m s pode i nemško io fIo ooskn ca bvojem doT.n |.o zmeraico.L Informacij* od 1—M. T"l:e» Chiozza 27 Hi. n. n stopmice zadaj ca ,dv r ič : vr. S Al JADBANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmlo 5 (Lastno poslopje) ■ Kapital in rudrv« K 13,209.000.— FLLIJA-LKfcl: n .j TegtthofsKass« 7-9, Dubrovnik. 1 popoldne. Brzojavi: JADRANSKA Domače vesti. §esto avstrijsko vojno posojilo. Podpisi šestega vojnega posojila so dosegli doslej znesek K 4.90^92.000 nominala, v tem nad polovico od plačljivega državnega posojili. Končne številke se bodo mogle ugotoviti šele pozneje, ker podpisi zadnjih dni še niso v celoti dospeti. Poleg tega je pooblaščen poštno-hranilnični urad, da naknadno sprejme podpise javnih korpo-racij, ustanov in zaklad ter zbrrk, hipo-tekarnih in vojnozavarovalnih podpisov, ki so že v teku. Žrebanje obligacij mestnega posojila iz leta 1879. Vladni komisar razglaša: V pondeljek, 2. julija t. 1., ob 10 dop., se bo v mali dvorani mestne hiše vršilo žrebanje obligacij mestnega posojila iz leta 1879 in sicer po amortizacijskem načrtu. Izžrcbune obligacije bo izplačala mestna zakladnica tekom 14 dni po izžrebanju in sicer se bodo kuponi izplačali, kakor običajno, po odbitku dohodninskega davka po 2'Jc in vojne naklade. Viktor Coti£. G. Viktor CotiČ, naš goriški rojak in sedaj protfesor risanja, je izloži!1 v Za< >u svoje slike, portrete na olje, portretne skice in nekoliko pejsaž. O. Cot'Č je obiskoval akademijo umetnosti tia Dunaju. Njegova prava stroka je sli-« kanjj r^rtretov^ ki so mu posebno uspeli. Slike Cotičeve zbujajo posebno pozornost. »Narodni List« piše: Ob iskrenem koloritu. I tro uiuevanje in diskretna ka-rakterizaJja ovajajo solidno umetnost. Vešče so izdelani portretni črteži, med katerimi se odlikujeta avtoportret in slika umetnikove soproge — deli, ki sta tudi tehnično zanimivi. Čestitamo našemu rojaku od srca in mu želimo nadaljnih in še lepših uspehov. G. Cotič je znanec Trža-čanov po njegovih nastopih v našem gle-gališču. Je tudi kot igralec in pevec umetniška narav. Kako »Reicbspcst« deluje za idejo miru! Krščansko - socijalni »Reichspost« na zadostuje več samo strupena beseda pri nje zastrupijcvaJnera delu. kajti pritegnila je v žurnal isti Čiri arzenal tudi ma-zaštvo. Prinaša namreč tudi slike v ilustriranje svotih klevet, hujskarij in izmiš-Ijotm. lako je prinesla te dni »sliko« pod napisom: ■ Socialistični ruski lcmetje plenijo na neki graiSčinski posesti«. Seveda je to slika iz — fantazije! »Arbeiter Zeitnnsr. pripominja umestno: Nobene'ser He 140 in sicer od "št. 72o7dS" št. 2100! diio, toda izključeno pa tudi ni, da se ne bi bilo, kajti dandanes je redkokdo, ki bi ne imel kosmate vesti, kedar gre za dobiček. Pripomnimo k\ Ja so bile v soboto *file< pred prodajalnicami svinjine izredno dolge. — Vsekakor je treba tu pojasnila, zakaj najmanj tretjina tržaških družin ni dobMa po aprovizacijski komisiji napovedanih 10 dkg sveže svinjine na j osebo, dočim so jo druge družine dobile?! Ne verjamemo, da bi se hotela delati tu" kaka razlika, iJasiravno bi tupa tam kak dokazan slučaj skoraj opravičeval tako mnenje. Saj je n. pr. znano, da je v zadnjem času konsumno društvo državnih uradnikov dobilo za svoje člane kavo, Jočim si mora ostalo prebivalstvo pomagati že mesece in mesece brez nje in naj kupuje čokolado po 20 K. Privoščimo vsakinur, kar ima, in ne zavidamo nikomur ničesar, toda kave je potrebno vse prebivalstvo, m tudi najmanjši odmerek, odkazan celoti, bi bil bolj na mestu, kot pa poseben poboljšek posameznim slojem. Če se ilela kaka izjema, so upravičeni zanjo le bolniki, otroci in stari ljudje, drugače smo si pa v aprovizacijskih stvareh enaki vsi brez razlike, c. kr. namestnik in zadnji uMčni pometač! Crvfvo konjsko meso. Pišejo nam: Kotijsko meso, ki se prodaja zadnji čas, je v takem stanju, da ga ljudstvo noče več kupovati, oziroma ga vrača mesarjem. ko si ga ogleda natančneje, kajti nahajajo se v njem že črvi. To meso se je sedaj, ko ga »drugo občinstvo noče- kupovati, dalo na razpolago javnim kuhinjam. Ljudje, ki zahajajo v te kuhinje in so jedli konjsko meso, tožijo, da jih je po zaužitju mesa napadla driska, ali pa bljuvanje. — Tako se je zgodilo pri ljudeh, ki dobivajo hrano v ljudski kuhinji v ulici Tintore. — Res je, da smo s prehrano v Trstu posebno sedaj zelo na slabem, taJa tako daleč po vendar nismo, da bi morali jesti črvivo konjsko« meso, posebno ker se bo menda v Trstu vendar še našel kak človek, ki ima dolžnost, da pregleda meso, preden pride v prodajo ali v javno kuhinjo, ali je užitno ali ne. Tu je pač res treba stroge pažnje, ako hočejo pristojne oblasti, da v sedanji vročini ne izbruhne v Trstu kaka bolezen, ki bi v par tednih izpraznila Trst brez evakuacije k — Sv. Ani. Radi zapuščine dra. Ivana Banjavčiča, tega velikega hrvatskega rodoljuba, umrlega dne 7. oktobra 1913., ki je poleg »Matice Hrvatske« določil družbo sv. Cirila in Metoda za Istro kot dedinjo, je nastala pravda, ker so drugi nasleiniki iziKjdbtjali oporoko. Pravda se je zategnila radi nastopivše volne, in ker je del naslednikov v Ameriki. Sedaj pa Je ta zapuščinska stvar rešena potom sporazuma. Matica In Družba dobite vsaka po K 149.845. Mestna zastavljalnica. V sredo. 27. t m., od 9 dop. do 1 pop. m bo vršila Javna dražba dragocenosti, zastavljenih meseca marca leta 1915. na svettomodre listke serije 137 In sicer od št. 217.701 do št 218.500; popoldne od 3V& do 6 pa dražba aedragoceaih predmetov, zastavljenih meseca juliia leta 1916 na zelene listke DAROVI. Darovi, došll vladnemu komisarju. — Družina Scaiarnanga K 50 za vdove in sirote p;;d ih vojakov. Aleksander P. Basih K 10 kot mesečni prispevek skladu za b eipo-selne. Potom upiave lista „Trtester Zeitung44 mesna ljudska