PROSVETA GLASILO SLOVENSKE N ARPONE PODPORNE JEDNOTE_ Urednilkl In upravnllki prostori: M6T South Lawndala Ato. . Offii« of Publication: 2097 South lawndalo Ava. Talephono. Rockwall 4904 " January 1«. IMS. «I th« poetoffU* •t Chu-afo. Ulknote. untf r the Act oi Cun«i«M of March ». 1STS. CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 1«. SEPTEMBRA (SEPT. II). 1947 Subscription $8.00 Yearly ÄTEV.—NUMBER 113 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4. 1918. Brazilski zunanji minister Aranha izvoljen za predsednika skupščine Domače vesti Reprezentanti latinskih držav dobili važne pozicije. Ameriška ofenziva proti Rusiji N»* York. 17. sept.—Dr. Os-Laldo Aranha, brazilski zuna- L minister in načelnik brazil-ke delegacije, je bil izvoljen za Kdsednika skupščine Združe-ih narodov. Zasedanje se je «¿elo v atmosferi napetosti vd delegati 55 držav, ki so čla-p Združenih narodov. Aranha je s podporo latinskih ipublik porazil avstralskega inanjega ministra Herberta V. vatta in Jana Masaryka, čeho-jvaškega zunanjega ministra, obil je 26 glasov, Evatt 23, Ma-fyk pa samo šest glasov pri rvem glasovanju. Pri ponovim glasovanju, ko je bil Ma-iryk izločen kot kandidat, je nnha dobil 29 glasov, Evatt 122 glasov. Štirje glasovi so ili neveljavni, ker so bili od-sni za Masaryka. Bil je velik dan za latinske re-ttblike, ki predstavljajo močan kiok, za slovanski blok pa razo-iranje. Andrej Višinski, ruski manj i podminister, je nomini-il poljskega zunanjega minis-s Modzei^wskega za načelni- I političnega odbora. Prej je II nominiran Joseph Bech, lu-lemburški zunanji minister, h volitvah je bil izvoljen Bech. kobil je 42 glasov, Modzelewski 113 glasov. Zasedanje skupščine se je prišlo v mestnem poslopju v lushing Meadowu, na prostoru retovne razstave leta 1939. Debate iz mnogih držav je po-dravil newyorški župan Willi-mO'Dwyer. Potem je govoril nnha Dejal je, da vprašanje red delegati je, "ali bo pot vo-ila v mir ali borbo. Izločiti je *ba idejo uporabljanja sile in slati za mir." Pri volitvah so delegati latin- ah republik dobili važne pozi-¡1« Izvoljeni načelniki odbo- dv bodo imeli važno besedo v ¿ločitvah. [ansko ljudstvo vi odločitvijo Obirati bo moralo ¡ned Ameriko m Rusijo Wuhingion. D. C.. 17. sept.— ^rt Moses, newyorški komi- ■f"'Parke, ki se je nedavno ^ dorn°v iz Nemčije, kjer je oprezen tant vojnega de- ™*nta študiral položaj, je "H da nemško ljudstvo bo ^ stalo pred važno odloči- Obirati bo moralo med Z, demokracijo in ruskim ■^nizmom. ni daleč,n pravi »T V s^em poročilu, kate- Srtmi-raV i °bjavil V0Jni de" , 'Cas Je proti nam. » bo naslonila na Ru- L' dKo ameriške čete ^ «Sklicane. Naš kapi-' ' SIS,*m in ruski komu-P"n* preizkušnji v Nem- Lp ^Hfl Ko se je pričefo drugo zasedanje skupščine Združenih narodov, ,je prišlo v ospredje vprašanje, ali bo Amerika potisnila Rusijo iz organizacije Združenih narodov. Mnenje prevladuje, da bo ameriška delegacija, katere načelnik je državni tajnik George C. Marshall, mobilizirala delegate drugih držav za di-plomatično ofenzivo proti Sovjetski uniji. Marshall je v svojem govoru zadnjo nedeljo zahteval kolektivno akcijo proti komunistični agresiji in ekspanziji. Pričakuje se, da bo danes v# svojem govoru na plenarni seji* skupščine ponovno udaril po Rusiji. Doznava se, da bo Marshall zahteval ustanovitev komisije Združenih narodov, ki naj, bi patrolirala severno mejo Grčije in vodila preiskavo gerilskih napadov iz Jugoslavije, Bolgarije in Albanije na Grčijo. Rusko ve-tiranje je preprečilo imenovanje komisije na seji varnostnega sveta. Marshall bo tudi zahteval, naj skupščina proglasi Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo za krive podpiranja gerilskih napadov rta Grčijo. Ako bo komisija imenovana, bo njena oblast omejena samo na priporočila- Člani komisije ne bodo smeli prekoračiti mej Jugoslavije, Bolgarije in Albanije brez dovoljenja teh držav. Ako bo skupščina priznala te države za krive, bo Amerika začela pritiskati na članice Združenih narodov za kolektivno oboroženo intervencijo v svrho zaščite Grčije. S tako intervencijo je zapretil Herschel V. Johnson, nadomestni ameriški reprezentant, na seji varnostnega sveta 12. avgusta. Ameriški vojaki u»ta-vili jugoslovanske čete Trst, 17. sept.—Dvanajst ameriških vojakov je ustavilo jugoslovansko vojaško enoto na glavni cesti, ki vodi v Trst, ko je skušala vkorakati v mesto. Enota je štela 34 vojakov in dva častnika. Slednja sta povedala ameriškim vojakom, da je v o-zadju 2,000 jugoslovanskih vo jakov. General T. S. Airey, britski komandant v Trstu, jc dejal, da bodo morale jugoslovanske čete iti okrog svobodne ^a ozemlja in vkora- kati v kraje, ki so pod jugoslovansko kontrola < <*{ j Kongresnik obsodil britsko propagando Velika Britanija skuša dobiti novo posojilo Washington. D. C.. 17. sept.— Kongresnik Celler, demokrat iz New Yorka, je obdolžil britsko vlado in anglofile v vzhodnih državah, da širijo propagando v prilog novemu ameriškemu posojilu Veliki Britaniji in za revizijo pogojev dogovora, na čigar podlagi je Velika Britanija dobla posojilp lansko leto, brez privoljenja kongresa. Celler je znan kot sovražnik Velike Britanije. Sovraštvo izvira iz situacije v Palestini, kjer britske avtoritete zatirajo Žide. On se je vedno boril zu pravice Židov v Palestini. V ostri izjavi je Celler naglasil, da newyorški listi objavljajo vznemirljiva poročila o ekonomski krizi v Veliki Britaniji. Poročila prihajajo iz urada brit-skega finančnega ministra Dal-tona. Namen je dvig sentimen-ta v prilog Veliki Britaniji, ki skuša dobiti novo posojilo v Ameriki. "Pred enim letom je Velika Britanija dobila od Amerike po Bojilo $3,750,000,000," je rekel Celler. "Polovico vsote je že potrošila in druga polovica bo za pravljena v nekaj mesecih- V teku so prizadevanja, da se najdejo sredstva in metode za revizijo pogojev posojila brez dovoljenja kongresa. Britska propaganda poplavlja Ameriko. Širi se v časopisju in po radiu. Naglaša se ekonomska kriza v Veliki Britaniji in zahteve, da ji mora Amerika spet priskočiti na pomoč. Kakor po prvi svetovni vojni, tako se tudi sedaj Amerika kaže v kartunih britskega tiska kot oderuh." Diskuzije med Ameriko in Rušijo ustavljene ' Washington, D. C., 17. sept.— Diskuzije med Ameriko in Rusijo, ki so trajale osem tednov, so bile ustavljene. Nanašale se na račun v vsoti $11,298,000,000 za blago, katero je Rusija dobila od Amerike na podlagi posojilno - najemninskega programa. Uradno naznanilo pravi, da je sovjetsks vlada zavrnila vse ameriške predloge. Konvencija HBZ Pittsburgh, Pa.—Na prvi seji 7. redne konvenette Hrvatske bratske zajednice, )n je začela zborovati 15. sept., je Butkovič-Ladešičev blok doživel poraz s tem, da je sporni delegat Harry Justitz, odvetnik iz New Yorka, dobil sedež na konvenciji. Zbornica je s 166 proti 135 glasovom odglasovala za priznanje delegatskih pravic Justftzu. Butko-vič, predsednik HBZ, in Ladišič, podpredsednik, sta skušala preprečiti Justitzu sadež na konvenciji z obtožbo, <)a je bil Justitz pred par meseci obsojen v zapor, ker ni hotel navesti imen anti-fašistov, ki so se borili v lojalističnih vrstah proti fašistom. V dvorani je nastala zmešnjava in nekdo je Justitza udaril.—Konvencija se vrši v, dvorani Aragon Ball Room. 628 Penn Ave. Konvencija šteje 310 delegatov in gl. odbornikov. HBZ ima okrog 100,000 Članov v obeh oddelkih in njeno skupno premoženje znala približno $16,000,000.—Na konvenciji prevladujeta dva glavna bloka, Butkovič-Ladešičev blok, ki nasprotuje novi jugoslovanski vladi, in nasprotni blok, ki novo Jugoslavijo podpira. Druga zmaga naprednega bloka je biln v tem, dn je za konvenčnega predsednica bil izvoljen George Buban, znani sodnik in odvetnik iz St. Louisa, Mo. Pričaku je se, da bo konvencija trajala dva tedns. Is Clovalanda Cleveland.—Dne 12. t. m. je umrla Antoinette Vehovec, stara 52 let, članica SDZ in ABZ ter rojena tukaj. Zapušča moža Antona, bivie^fi mastnega odbornika, dva sinova, eno hčer, mater, enega brata in eno sestro.—Dne 13. sept. je umrl 111-ja Živonovič, star 61 let in doma iz Trtnika na HrvaŠkem. Bil je član srbskega društva SNF. Žena mu je umrla preteklega junija. Zapušča enega sina in dve hčeri.—Dalje je u-mrl Stephan Paskash, star 65 let, doma iz, Skare na Hrvaškem, v Ameriki 45 let. Zaatopnlk zbolel Milwaukee, Wis. — Resno je zbolel zastopnik Prosvete Louis Barborjch, ki stanuje na 422 S. 2nd st., kjer ga rojaki lahko obiščejo. STAVKE V ITALIJI OVIRAJO AMERIŠKA POMOŽNA PRIZADEVANJA Waahlngton. D. C.. 17. sept.— nje državnega departmenta za- K, *ilo * ka n» * Op<>7.1, dalje nravi, "da se | me zanašati na šib-jT—proti komunistični L Staviti mora kon- £ Z r /a Načrt k V lJ"'dsednik Tni- L '"-Kres, vojni in državni \l , Vzelo bo najmanj r''konstrukcijo nem-ki so bila razdejana «na v vojni." /J**il zaskrbljenost b*"i razseljenih oseb Britanijo in 'Molžil krute politi-•JjjK v deportacijah Juncev v obe dr-I" Karati v tovar- za f fce ■ » F¡ I* ra Na vzklike italijanskih levičarjev, da Amerika zasleduje imperialistične namene, jc prišel komentar iz državnegs departmenta. Ta je. da hoče Amerika le pomagati Italiji in da stavke ovirajo ameriške pomožne na pore. Posledice bodo čutili Italijani. Michael J. McDermott. uradnik državnega departmenta. je odgovoril na obdolžitve. katere je izrekel Palmiro Togliatti. vodja italijanske komunistične stranke. On je v svojem govoru pred italijanskimi delavci dejal, da ae Amerika pripravlja za novo vojno in da hoče domi nirati Italijo. "Jasno ni, kako naj bi ml do-minirali Italijo z dajsnjem pomoči." Je rekel McDermott "Prckinjenje produkcije iz političnih namenov bo škodovslo Italiji - n . McDermottovs Izjava reilek-tira zaskrbljenost in vznensirje radi razpleta dogodkov v Itali ji. V stsvki italijanskih delavcev vidi komunistično kampanjo proti vladi premierja Alclda de Gasperijs. James C. Dunn, ameriški poslanik v Rimu, je razkril, da jc vrednost ameriške pomoči Italiji v vseh oblikah znašala $1, 340,000.000 do marca tega leta. Razgovori o ustanovitvi medameriske armade Rio de Jsneiro, Brazilija, 17. sept.—Tukajšnji Usti Globo po-ročs, da so se preliminsrni razgovori o ustanovitvi medameri ške armade pričeli v Rio de Ja-neiru. Razgovori so v soglasju z obrambno pogodbo, ki )e bila sklenjena na medameriški kon ferenci. Druga konferenca, ki bo v Bogoti, Colombtja, po novem letu, bo Imela končno be sedo glede ustanovitve medame-r like armade. Nemški socialist pride v Ameriko Udeležil *e bo konvencije ADF DVA MILIJONA ITALIJANSKIH DELAVCEV V STAVKI Protatt proti draginji in vladni politiki PRIPRAVE ZA GLA-DOVNI POHOD Rim. 17. sept.—Dva milijona delavcev je zavojevanih v stavki, ki je protest proti draginji, navijanju cen in notranji ter zunanji politiki vlade premierja Alcida de Gasperijs. Giuseppe di Vittorio, komunist in vodja Italijanske delavske federacije, ki ima 5,755,000 članov, je zanikal poročila, katera so objavili nekateri listi, da so demonstracije proti vladi in stavke uvod v revolucijo. Poudaril je, da je beda, ki je zajela Široke plasti italijanskega ljudstva, vzrok stavk in demonstracij. Zanikal je obdolžitve, da so komunisti podžgali stavke. V teh so udeleženi delavci različnih političnih prepričanj. De Vittorio je naznanil, da bodo prihodnjo soboto politične stranke organizirale demonstracije v Italijanskih mestih. Imele bodo značaj gladovnih pohodov v znak protesta proti draginji, vladi in špekulantom. V Milanu, Turinu in drugih mestih je zsstavkalo 850,000 jeklarskih delavcev, Pridružili sa se milijonu poljedelskih delavcev, ki so zastavkali v dolini Pad. Pridelek riža bo morda uničen zaradi stavke. V Rimu, Palermi in nekaterih maatih v severni Italiji so zastavkali delavci, uposlenl v uradih železnic in avtobusov. Ameriški diplomati, ki opažu jejo razplet situacija, čutijo in priznavajo, da bo v prihodnjih sedmih mesecih prišlo do kri tične preizkušnje. Vprašanje je, ali se bo Italija lahko upirsls komunizmu. Lakota in revščina sta glavni vzrok krize v Italiji. Ti sta večja sovražnika De Gasperijeve vlade kot komuni* sti. Glavni svetovalci ameriškega poslanika Jamesa C. Dunns v Rimu stslno naglašajo, da Italija ne sme priti pod vpliv Rusije. Dežele mora tvoriti trdnjavo med pomomko silo Združe nih držav in kopno silo Rusije. Svetovalci trdijo, da Italija ln Francija v političnih ozirlh korakata skupno. Pridobitve ali izgube komuaizms v eni držsvl se odražajo v drugi državi. Ako se bo italijsnsko ljudstvo okle« nilo komunizma, bo to težak U-darcc Ameriki In Vatikanu. Beilln, 17. sept.—Prvi vodilni nemški politik bo obiskal Ameriko po zaključenju vojne v Evropi. Ta je dr. Kurt Schumacher, vodja stranke socialnih demokratov. On bo zapustil Nemčijo prihodnjo soboto in odpotoval v San Franclaco, Cal., kjer se bo udeležil letne konvencije Ameriške delavske fe deracije. Federacija je povabila tudi Jakoba Kalserja, načelnika krščanske demokratske zveze v ruski okupacijski coni v Nemti ji. nsj se udeleži konvencije, ki pa je povabilo odklonil. Po va bilo je vsèboval telegram, kate rega je podpisal William Green, predsednik ADF. Schumacher je morda najbolj vsžna politična osebnost v Nemčiji. On Je izgubil desno roko, ko se Je boril proti Rusom v prvi svetovni vojni. Deset l«*t Je prebil v koncentracijskem taborišču v Nemčiji pod nacijsko vlado, Schumacher je znan kot drzen In be«»n sovražnik sovje tizms. Ruska vojaška vlada ga črti zaradi Izzivalnih govorov. Nekateri uradniki v zavezniški vojaški vladi imajo dvome o Schumacherju, ker vidijo v njem lastnosti ln značilnosti de- Senator Taft napadel Trumana Obdolžil ga je tabo-tiranja programa reform Los Angeles. Csl.. 17. sept.— Senator Taft, republikanec iz Ohia, je v svojem govoru v tem mestu napadel predsednika Trumana. Obdolžil ga je sabotira-nja programa reform republikanskega kongresa in da sledi liniji Kongresa industrijskih organizacij in odbora za politično akcijo. Taft je Šel na govorniško potovanje, da ugotovi sentiment, ali bo lahko kandidat ra predsednika Združenih drŽav na listi svoje stranke proti Trumanu. Člani unije Ameriške delavske federacije in Kongresu industrijskih unij so piketira)! dvorano, v kateri je senator govoril. Taft Je imel dva govora v Los Angelesu. Dejal je, da je Tru-man odgovoren za nsiaščajočo draginjo, ker je prezgodaj zavrgel kontrolo cen Ako bi se kontrola izvajala dalj časa, ne bi bilo spiralnega dviganja cen. V obeh govorih je Taft kritiziral davčni rekord Trumanove administracije in trošenje vladnega denarja. Značilno je, ker je senator zvrnil krivdo za draginjo na Trumanovo administracijo, čeprav je on vodil kampanjo ra odpravo kontrole cen v kongresu čez 400 piketov je oblegalo dvorano, v kateri je Taft govoril. Policija je aretirala sedem piketov. Amerika vrne letalske baze Franciji Pariz, 17. sept,—Ameriški poslanik Jefferson Caffery in francoski zunanji minister Georges Bidault sta podpisals dogovor, ki določa vrnitev letatlskih ln mornarlčnlh baz Franciji. Baze so v francoskem Maroku- Služi le so ameriškim četam, ko so se izkrcale v severni Afriki v novembru 1. 1U43. Zastoj v trgovinskih pogajanjih Ženeva, fivica, 17, sept.—V trgovinskih pogajanjih med Veliko Britanijo in Ameriko je nastal zastoj. Vse kaže, da ne bo kmalu zlomljen. Besednik britske delegacije je dejal, "da so nsm Američani dali neksj v pre-mislek." Vest iz britskega vira pravi, da se bodo pogajanja ub> novila. POSKUS ZA OŽIVLJEN JE TRGOVINE V NEMČIJI Načrt predloien ame-riikim in britskim avtoritetam STABILIZACIJA NEMŠKE EKO. NOMIJE Berlin. 17. sept.—Nov petletni načrt za oživljanje nemške zunanje trgovine v ameriški in britski okupacijski coni je pred člani ameriške in britske vojaške vlade. Načrt predstavlja drzen eksperiment na široki e-konomski podlagi, Razkriva se prvo znamenje o obsegu prometa med Ameriko in Veliko Britanijo na eni strani ter Nemčijo na drugi. Gotovo je, da bo načrt J#yMiran. Nemški ekonomski j« bil pred nekaj meseci instrulran, naj sestavi osnutek načrta a sodelovanjem članov zavezniške komisije za kontrolo Nemčije. Nemški odbor je sestavil dva osnutka. Eden se tiče zunanje trgovine, drugi pa izvoza in u-voza, Veščaki trdijo, da bo deficit nemške zunanje trgovina v ameriški in britski coni znašal čez $400,000,000 v prihodnjem letu. To pomeni, da bodo morali ameriški in britski davkoplačevalci prispevati omenjeno vsoto za stabilizacijo nemškega gospodarstva v prihodnjem letu. Amerika je Že v tem letu potrošila fes dvesto milijonov dolarjev sa stabllizacijo v svoji okupacijski coni, Sodi se, da bo dovoz nemškega blsgs v ameriško in britsko cono predstsvljal vrednost $M,-000,000, izvoz ps $300,000,000, Vojaške avtoritete bodo skušale znižati rszllko med dovozom ln izvozom. Nemški ekonomiki odbor je v dokumentu, ki je bil predložen ameriški in britski vojaški vladi, naglasil potežkoče v zvezi s prodajanjem nemških produktov v tujini. Ena izmed po-težkoč je rszlika v valuti. Vrednost nemške marke v izmenjavi še ni določena. Ameriške ln britske avtoritete so naznsnile, da se bodo po svetovale z reprezentanti Rusije ln Frsnclje gleda določitve enotne denarne politike v Nemčiji. VZDRŽEVANJE OGROMNE 0B0R02ENE SILE BI IZČRPALO AMERIKO Columbus, O.. 17. sept,—W. Stuart Svmington. pomožni vojni tajnik, Je v svojem govoru v tem mestu dejal, da bi vzdr-že *"je ogromne oborožene sile izčrpalo Ameriko. Ameriška e-konomija ne bi mogla nositi bremena. • Svmington je govoril na letni konvenciji Zve/e letalske sile "Trebs bo delati kompromise med onim, kar vojaške avtoritete smatrajo za potrebno in nujno na podlagi maksimalne varnosti, in med onimi, ki zs vzemajo stslišče minimalnih potreb na bazi tveglmja," je dtjsl "To Je zadevs, katero Je trebs upoštevati, Vzdrževanje og. romnlh oboroženih sli leto /a I«*, lom bi gotovo Izčrpalo ameriško ekonomijo in uničilo naš način življenja. magoga in da bi vsak režim, ka teremu bi on načHoval, vodil v tveganje diktature. Angleži, ki so sponsorirsll njegov obisk I»ndona lansko leto. so glavni podporniki Schumachet ja. Obstoja zmeren minimum, katerega se bomo morali držati. Iti ne bodo smeli pod točko minimuma, ker bi bila naša vsr nost ogrožena. Amerika bi Izgubila pozicijo v vodstvu sveta. Amerika naj bi imela stalno pri pravljeno in izvrstno izvežbano letalsko silo 400.000 častnikov In mož. Druga svetovna vojna Je demonstrirala važnost letalske sile v operacijah " Drugi govornik |e bil Kddlc Rlckenbecker, sloviti vojaški le talee v prvi svetovni vojni. "Svet Je v mojih očeh časovna bomba," Je rekel "Kongres naj bi dovolil |x>trošnjo milijonov dolarjev /a oja<-an)e letalske sile. Amerika mora Imeti tako veliko in mogočno letalsko silo, da bo dosegla vse kraje sveta v 24 urah, ako bo potrebno. Ameriška letalska sila bo ustva rila reš|iekt v vseh državah. Ona naj bi bila stalno svarilo potencialnim agresorjem. Ame rika lahko organizira in vzdr čuje letalrko silo, ker Ima vsa potrebna sredstva na razpola go." Veliko preseljevanje v Indiji Ljudje beie is „ province Punjab New Delhl, Indija. 17, sept.— Največje preseljevanje v moderni dobi je v teku na obeh straneh meje province Punjab, pozorišča krvavih izgredov med Hinduti ln muslimani. Ta provinca leži med Pakistanom, muslimansko drŽavo, in llirulustanom, hindut-sko državo, Dolge kolone ljudi m* vale preko meje. Mirilntrslvo za |>omoč in rehabilitacijo je naznanilo, da je čez milijon beguncev prekoračilo mejo v zadnjih lednih Napovedalo je, «In bo število narastlo na štiri milijone Hiri«Juti in Hinkhsi beže lz za-padnega dela province Punjab, muslimani pa Iz vzhodnega dela, Beg m' je pričel pred nekaj tedni. Problem naslčevsnja be-gunccv dela preglavjee vladama Pakistana in llindustana Lia-fjuat Ali Khait, predaednik vlade Pakutana, je dejal, "da mu-sllmaruko državo obkiožajo ao-vražnlkl, ki nas hočejo uničiti." Khanovo ubdolžitev je zanikal Jawaharlal Nehru, predaednik vlade llindustana. Dejal je. da nihče ne ogroža muslimanske države. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovene National Benefit Society Naročnina sa Združene drševe (isren Chiea«a) la Kanade 99M aa leto. liN sa pol lota. 12.00 sa ietrt lota; sa Chieapo in okolico Cook Co* IUO ae ooio lete. $4.7» aa pol leto; eo inoaomotro SI1JS Subscription rates: for the Ualtod Stoles (except Chicago) and Canada M.00 per yeer, Chicago and Cook County ft.50 per year, foreign countries 111.00 per year. Cene oglasov po dogovoru.—Nokopiat dopisov In ■fittlull člankov so ne vračajo. Rokopftai literarno vsebine (¿rtiče, povesil drame, pesmi itd ) se vrnejo poti 1J atol ju to v slučaju, če le prlloMI Advertising rates on agreement,—Manuscript» of communicatiens and unsolicited orticloe will not bo returned. Other manuscripts such as stories, plays, poems, etc.. will bo returned to aendee only when accompanied by seli-eddreoeed and stamped envelope. Naslov na vsa. kar lasa stik s llstoms PROSVETA ttSf • 59 8o. Lawndale Ava.. Chicago 23. Illlaofa Uničevanje naravnega bogastva—11! Zadnjič smo zaključili prevod tega Neubergerjevega članka tam, kjer avtor kaže na brezmejna naravna bogastva Sovjetske unije in vprašuje, da-li more ta dežela, Amerika, is v bodoče delati tako s svojimi prirodnimi bogastvi kot svinja z mehom. Iz tega članka je bilo do zdaj razvidno, da se mnoge bistvene kovine bližajo v tej deželi svojemu koncu, prav tako tudi dobra železna ruda in baker in enako tudi gozdovi—bogastva, na katerih je bila zgrajena vsa industrijska in finančna moč te dežele, odnosrjo njenih "free enterprizerjev", ki ropajo deželo enako kot so ropali Mehiko in Peru španski konkvestadorji. Slednji so to delali s križem in mečem, naši "free enterprizerji" pa to delajo v imenu svobod« in. vsemogočnega boga—Profita. Če bodo s tem svojim uničevanjem nadaljevali i v bodoče, tedaj se zna ta dežela znajti v dobri -gensricijl—brez petroleja, brez donosnih gozdov, brez mi-neratoega -bogastva, razen slab« kakovosti. Tod« «itjmo besedo fte Richardu L. Neubergerju, da konča svoj članek, ki se v ostalem glasi: "Na kaklen način je mogoče obvarovati naša bogastva pred uničenjem? Možnosti so različne. Zapadne železnice danes porabijo 200 milijonov galonov kurilnega olja za premikanje svojih vlakov^ Vendar pa ima Zapad velikanske previške hidro-elektrike, ki jo producira pri velikanskih jezovih Grand Couleeja, BonevlHa in Shaste (v Washingtonu in Oregonu). Zakaj ne bi elektrlficirali železnice? Pokojni J. D. Ross iz Seattla, eden glavnih borcev za poobčinjenje elektrike, je dejal, da so hidroelektrične napravo pri Bonnevillu "premogovnik, ki ne bo nikdar uničen, in oljni vrelec, ki n« bo nikdar izčrpan." Hidroelektrična sila ne črpa nobenega bazičnega materiala. Pri Grand Couleeju bo elektrika producirana, dokler bo reka Columbia tekla v morje. Poraba te elektrike na progah Gr«at North em, Union Pacific in drugih zapadnih železnic bi prihranila milijone sodov petrolejskih produktov. * Nafta naravna bogastva uničujemo tudi na druge načine. Z okuževanjem naftih rek morimo milijone rib in s tem uničujemo bogot« zaloge živeža. Ducate ameriikih rek j« tako napolnjenih z odpadki, gnilobo in blatom, da niti en krap ne more dobiti kisika v njih. Z modernimi sanitacijskimi napravami bi lahko napravili to reke lagodno za življenje rib, ki bi bile vredne milijon« dolarjev tako s stališča prehrane kot zabave. Kako smo res lahkomiselni! Enostavno uničujemo rudnik« in gozdov« in scenerijo—naravne krasote. Švica, ki je po svoji naravi goličava, j« na prim«r že davno spoznala, da so krasote narava trajno bogastvo, samo ako so le protektirane in konaervirane. Ž« skozi desetletja prinaša turizem Švici glavne dohodke. Dale-kovidnl Švicarji so spoznali, da so dobro ohranjeni gozdovi in planin« v«č vredne kot pa žaga ali rudnik, ki trajata 1« nekaj let. V Evropi je navada, da tam goje gozdove prav tako skrbno kot pri nas parke. Sleherna suha veja je pobrana. Sleherno drevo je negovano. Dr. Henry S. Graves, primarij gozdarske šole v Yalu, je ocenil, ako bi v Združenih državah enako skrbno gojili gozdov« kot jih v Švici ali na Danskem, bi naša letna rast lesa dosegla 21 milijonov kubičnih čevljev, kar bi bilo približno polovico v«č kot zniša danes. ČUto1 («trtjM vzpostavimo gozdove in preprečimo sekanje premladega lesa. Cisto lshko ustavimo izpiranje zemlje in pritrdimo rušo s sajenjem drevja, kakor tudi vzpostavimo njeno plodovitost s kemiku lijami in umetnim gnojenjem. Ako bodo bodoče generacije prisiljene braniti to deželo brez surovega materiala, bo krivda sa slednje padla na nas. Pustili jih bomo na cedilu. Njih cMAčina jv v naših rokah. To dedščino smo že v veliki meri zapravili in razmetali. Naša odgovorno«! zdaj je^da varujemo, kar je še ostalo. Naravna bogastva so kita demokracije. Ne pustimo naših dedičev brez bazičnega materiala za nadaljevanje naše civilizacije." ♦ Bojimo se, da bo ta glas Rlcharda L. Neubergerja ostal glas v puščavi, kakor se je do danes zgodilo skoro na vsej črti z vsemi sličnimi glasovi. Prvi, ali vsaj eden prvih, ki je ob prelomu zad njega stoletja dvignil svoj glas in pričel govoriti o potrebi konser% viranja naravnih zakladov, posebno pa gozdov, je bil pokojni Pin chot iz Pennsylvanijo, ki se je pozneje povzpel do gov«m«rstva. Prav vsleti u? svoje agitacije proti lahkomiselnemu in kriminalnemu uničevanju naravnega bogastva je zaslovel kot n«kakš«n liberalec. Za svoje ideje sta Pinchot in Walton zainteresirala mnoge vplivne Američane ln nastalo j« gibanje, ki je rezultiralo v tem. da ar je začela za javno domeno zanimati tudi zvezna vlada. Po daijM agitaciji je kongres sprejel zakon, ki je dal podlago sa ustanovitev javnih parkov (Yellowstone, etc) in šum, ki so danas nepre ceni j i va dedščina vse dežele in bodočih generacij. Žal, da je pri-šel ta korak v*aj pol stoletja prepozno. Ako bi zvezna vlada n« bila storila tega korska pred okrog 40 leti. hI bila danes deSsla še veliko bolj opuKtošena, njeni nekoč brezmejni deviški gordn^i še bolj uničeni. Ker so "free enterprizerji" >e v veliki meri uničili svoje privatne gozdovo, so lesni baroni zadnjih par let pričeli s agitacijo, da dobe pravico tudi za uničevanje javnih gozdov. Njih loblsti so med senatorji tn kongresniki v Washingtonu rolo aktivni in bati s« J«, da b<»do prej ali slej uspeli, in to poaebno, ako ostane reakcija na ki milu. Z ene strani se po tej javni domeni cede sline lesnim ba ronom, po drugi pa velikim živinorejskim in ovčjerejskim intere som na zapadu, ki si na vse načine prizadevajo, krko bi oslabili zvezno gozdno službo in pridobili kongres na svojo stran, da bi jim odprl pot poljubno uničevanje javnih gozdov In pašnikov. RarvtdKfc fr tudi. da čim bolj bodo privatni Interesi uničevali naravna bogastva, čim hitreje bodo pehali deželo na rob, ko se bo JjjMm bi preprečili kopanje premoga ali rude z lOmig), ki le uničuj« polje in naravne kraaot«. Cisto lahko vrha PROSVETA ČETRTEK. 1« SFPTT»,- toi s ISHN plotovi na&lJv noÂsdbut Raznoterosti A kron. O.—Sezona piknikov j« pri kraju. V letošnjem letu j« bil brez dvoma najpomembnejši piknik kot tudi priredbe dneva SNPJ, ki se je vršil v Clevelandu. V slovenski metropoli se nas je zbralo tisoče članstva SNPJ iz vseh krajev. Zlasti velika udeležba je bila na pikniku na izletniški farmi SNPJ ob Chardon rd. Na teh priredbah smo se zopet srečava!! z znanci in pionirji SNPJ iz bližnjih in daljnih naselbin. Seveda, starejši nismo bili tako živahni kot mladina, ki je rajala in plesala na natrpanem plesišču. Godci so večinoma igrali slovenske valčke in polke. Lahko smo ponosni na lepe uspehe letošnjega gl. dneva SNPJ. Na izletniški farmi SNPJ sem bil zadnjič še pred vojno, sedaj pa sem videl, da so od tistega časa marsikaj izboljšali. Da je bil velik uspeh z dnevom SNPJ, je zasluga v prvi vrsti članstva društev SNPJ in federacije. Po-setntki so bili dobro postreženi. Lepa hvala Clevelandčanom, ki so ponovno izkazali vljudnost in naklonjenost posetnikom, zaeno a tako lopo izpeljali dan SNPJ. si smo zopet odnesli lepe vtise z omenjene proslave. G Pred tedni sem čital članek izpod peresa Helene Waferhouse, katerega je napisala za Akron B. Journal. Piše, da pakete, ki dospejo iz Amerike na pošto v Jugoslavijo, odprejo "komunisti" vpričo naslovnika in pridržijo vse boljše stvari zase, na^-slovnlku pa izročijo le kake malenkosti. Ženšče trdi, da pridržijo tudi približno polovico denarja. Seveda, takoj som vedel, da laže. Sam sem poslal že precej paketov v Jugoslavijo, kakor tudi štirikrat denar, toda vse je prišlo tja v redu, prav tako denar, katerega je banka zmenjala po kurzii 50 dinarjev 2* dolar, ne pa samo za polovico vrednosti, kot je zapisala dotiČna ženska. . Po tem dogodku sem na seji kluba Slovenskega doma vprašal rojake, ki so tudi poslali na ducate paketov svojcem v staro domovino, kakor tudi denar, če se je kateri njih sorodnikov pritožil, da ni kaj v redu. Poveda-i so, da so njih sorodniki prejeli vse pošteno, bodisi pakete ali denar. Izrazili so, da je grda n nesramna laž, kar je pisala H. W. v Akron B. Journalu. Omenjeni ženski sem potem pisal, da piše laži in da ji lahko ,0 dokažem, ako se hoče oglasiti pri meni ali pa tajnici društva 585 SNPJ, kjer bo lahko dobila imena oseb, ki so poslali v Jugoslavijo pakete ali denar, in se od njih samih prepriča, da ni resnica, kar je pisala. Toda odgovora nisem prejel, niti se ni osebno zglasila ne pti enemu ali drugemu, dočim so poseben dopis, ki sem ga o tej stvari poslal omenjenemu časopisu, enostavno vrgli v kol. o Lani je bila velika suša v Jugoslaviji, Rusiji ln okoliških državah, zato je ljudstvo trpelo občutno pomanjkanja živeža. Čital m v reviji Newsweeku in v lažnivi tetki A. D. iz Clcvelanda, da Je bil« v omenjenih državah slaba letina radi slabega komunističnega gospodarstva. Letos, ko J« bila v Rusiji dobra letina, pa trdijo, da bo Rusija dobro letino izrabljala za politični bič, Torej v nobenem slučaju Jim ni prav. če Rusija kaj pridela ali na, ter nadaljujejo s obrekovanjem proti tej delavski državi. • Ameriška vlada ae kaj pogosto sklicuje, kako velikodušna tn ra-dodam;* j« v pomoči drugim narodom ki žive v pomanjkanju. Vse to m*m verjel do tistega časa, dokl«r nisem izvedel, da nt hotela ameriška vlada prodati Jugoslaviji pšenice nitt za denar. ko je bila slednja silno prizadeta radi suše S tem Je po- V znak "lojalnosti", ki Jo vlada zahteva od svbjih uslužbencev, da pristanejo na odtlskanje prstov. Ja delavaki tajnik Lewis B. Schwalenbach (daano) privolil v to novo proceduro. Na levi je uradnik v oddelku sa odtis prstov. ■ 1 ■ 1 ..................... kazala naša vlada, da je pripravljena pomagati le onim državam, ki tako delajo in plešejo, kakor jim Amerika narekuje, na drugi strani pa rabi svoj politični bič proti onim državam, ki hočejo po svoje vladati na svoji zemlji. o Anglija, Francija, Italija in druge države, ki pričakujejo pomoči od Marshallovega načrta, oziroma od ameriških davkoplačevalcev, * kličejo Ameriko, naj jim hitro priskoči na pomoč, drugače bo prišlo do rplošnega gospodarskega in finančnega poloma. Well, hlače se lahko krpajo in krpajo, ali tutfi krpe se slej ali prej izrabijo. Kako pa je to, da Rusijo, Jugoslavija in druge dežele v ruski sferi vpliva lahko izhajajo brez ameriških dolarjev? Pred kratkim sem poslušal govor voditelja ameriških veteranov, kateri so imeli svoje zborovanje in parade v Clevelandu. V začetku sem mislil, da bo mož govoril konstruktivno, za splošen svetovni mir, toda kmalu sem uvidel, da je njegov namen le ščuvanje pro*! Rusiji. Vso krivdo je z vračal na Sovjetsko unijo in jo nazival napodil ko. Koliko pa je v tem dejanske resnice? Ali pošilja Rusija kanone v Mehiko ali pa Kanado, kot to dela Amerika in zalaga Grčijo ter Turčijo z orožjem? Kdo je torej pravi "agresor"? Upajmo, da niso takega mnenja ostali veterani. Lahko je njemu blebetati, ki je morda med vojno sedel na udobnem stolčku, medtem ko so drugi občutili pravi pekel na frontah« vsega sveta. Dotični voditelj veteranov je celo klical Truma-na na pomoč, naj hitro skliče kongres, da se Amerika pripravi vojaško, ker lahko Rusija če jutri ali drug teden napade Ameriko, zato je potrebno takoj uvesti splošno vojaško službo v deželi. e Anglija postopa zelo nečloveško s 4,000 Judi, katere ni pustila v Palestino, ampak jih vrnila v Hamburg in nastanila v šotore, kateri so ograjeni z žico. S silo jih je izganjala s par-nikom. Ob času tega grdega dejanja ni pustila časnikarje zraven, vendar pa se je neki ameriški poročevalec pririnil v bližino parnika, nakar je po radiu naznanil, kako obupno so kriča 11 ti zatiranci, medtem pa so jih nekateri angleški vojaki zganjali s količki s parnikov. C« bi kaj takega počenjala Rusija ali Jugoslavija, bi ameriško časopiaj« poročalo na prvih straneh s velikimi črkami o nečloveškim ln barbarskim ravnanju. Sedaj, ko to dela Anglija. je pa vso okej, oziroma le tu in tam naletimo na kak šno kratko notico o tem nepoštenem teroru nad ubogimi Judi. Za naj>akc Slovanov rabijo vedno veliki zvon, za nečedna dejanja zapadnjakov pa še ma-loga na! o Neki rojak se je hudoval na obsodbo dr. Furlana in Snoja. Dejal sem mu, da sta se že morala pregrešiti proti državi, drugače ne bi bila kaznovana. Sedaj pa iz poročil jasno razvidi-mo, da sta dobila zasluženo kazen, kajti delovala sta z drugimi obtoženci vred za nekakšno katoliško državo, ki bi obsegala del Nemčije, Avstrijo, Italijo in Slovenijo. JoaOph Irman. S pota - Že 18 let sem v oskrbi bolnišnice St. Mary's v Duluthu, Minn. Malo gori v Villi Scolastici ob jezeru Superior pa urejujem v muzeju zapuščnino, največ misijonarske reči, prvega ameri-ško-slovenskega časnikarja in misijonarja Buha. Ker sem ta leta v bolnišnici in imam v njej vso postrežbo, obiskujem razne bolnike, ne ozirajoč se kdo je kdo. Dne 7. septembra sem govoril z rojakom, ki je bil svoječasno v Evelethu. On je imel več avtomobilov in je vozil turist* in drug«; kdor mu je pač plačal. Ta rojak Je bil roje nekje pri Ribnici. Bolničarka mi je povedala, da se piše James Verhocek, toda poizvedel sem, da se je prvotno pisal J. Verhov-nik. Oseba, ki mi je povedala njegovo pravo ime, ve tudi, da je bil doma iz ribniškega okraja na Dolenjskem. Mož menda ni bil pri nobenem društvu. V prvem zakonu se mu je rodil sin. Pomenkoval sem se z njim in mi je povedal, da dela dober business z avtomobili. V bolnišnici je bil 1« štiri dni, nakar je umrl. Najbrže je imel raka. Ves čas je bil pri polni zavesti, a ga nisem hotel mučiti z vprašanji. Moja navada je le, da bolnike tolažim. Sic«r pa nočem stavljati nepotrebnih vprašanj tudi zato, ker bi me mnogi osumili, češ, da hočem kaj od bolnika, posebno od premožnega. Mnogokrat so me že za mojo dobroto napadali in lagali o meni. Dobrota je pač sirota. MattJa Pogorele. Pismo iz Ljubljane Chkago. dL—Tudi jaz pogo stoma prejemam pisma iz rojstne domovine, kjer imamo sestro irt mnogo drtigih sorodnikov, kateri so bili vsi zvesti svojemu narodu v Času hude ure, ter mnogi tudi žrtvovali svoja življenja za osvoboditev izpod krutega okupatorjevega jarma. Sledeče pismo mi je pisala sestra Pavla Papež, v katerem sicer opisuje tudi privatne zadeve mojih sorodnikov, vendar pa se vzlic temu odražajo razmere na Slovenskem med vojno in sedaj. Pismo se glasi: "Dragi brat! — Tvoje zadnje pismo sem prejela 17. julija. Veseli se, ker vse tako zanimivo poročaš- Tudi s paketi nas močno razveseljuješ, ki so tako skrbno in z ljubeznijo zloženi in kar vidim Te, ko jih skupaj zlagaš. Ker je naša speoerija še vedno tako skromna, nam res zelo ustrežeš z vsako pošiljko. Predzadnji paket sem dobila ravno na veliki četrtek in tako smo imeli za veliko noč potico iz Tvojega sladkorja. Ob priliki se bomo dali slikati, da boš imel jasen pregled Čez našo družino, ki je že kar precej obširna. Iviea pa se je ponovno poročila in pričakuje otroka. Ker je za stanovanje težko, je ona še vedno doma, njen mož pa pri svoji mami. Težje pa je za Darinko, ker ima tri otroke, a mo- znašla pred izčrpanjem in pomanjkanjem teh zakladov, toliko bolj bodo tulili proti—SovjeUki uniji in vsem drugim deželam, v katerih je odklenkalo kapitalizmu Po njth mišljenju Jc "demokracija" le tam. kjer bogati "free enterprizrrji" lahka počenjajo, kar hočejo in deželo In ljudstvo poljubno izkoriščajo. Seja in veselica podružnice 30 SANSa Sharon. Pa.—Dne 21. sept. se bo vršila seja podružnice 30 SANSa. Udeležite se vsi, ker b mo imeli veliko važnega na dnevnem redu. Zvečer istega dne pa bo tudi plesna veselica in prosta zabava. Igrala bo izvrstna godba "Vagabond" iz Sharona. Vljudno vabimo v»« rojak«, da pridejo na sejo ift vesalico. ker preostanek j« namenjen za staro domovino. (Dospelo prepozno za objavo v sredo— U red ) Joeophtno Cvelbar. tajnica. Vabilo na plesno veselico Imporial. Pa.—Tukajšnja organizacija V. K. W. bo priredila plesno veselico v soboto. 27. septembra, v dvorani SNPJ. Za ples bo igral Frank Perone in njegov orkester. Vabimo vse znance in prijatelje Odbor bo vsem dobro postregel' Odbor. ra sama skrbeti zanje. Do sedaj je imela služkinjo, ker pa treba služkinjo plačati do 1500 dinarjev na mesec, jo je dala proč in bo dala otrok« čez dan v Dom igre in dela. Samo spat bodo hodili domov. Mislimo, da bo tako boljše, ker bodo tako imeli otroci tudi boljšo vzgojo kot pri služkinji. Če bomo vsi zdravi, bomo' že nekako vozili ta težki voz, ki nam ga je naložila ta kruta vojna. ->•• ■ 4" ■ U Plašč, ki si mi ga pdshila, je zelo krasen. Najlepša hvala zanj! Tudi banjo za kopanje sem kupila s Tvojimi dolarji. Te stvari so neobhodno potrebne, a jih težko kupimo, kajti naše plače so premajhno vslod velike draginje Vesela sem, ker vsak paket prejmem v najlepšem redu. Carinik ga odpre v moji navzočnosti, ker p« j« vse tako lepo za-pokano, se ne upa preveč brskati, ker bi le s težavo zopet špra vil nazaj. Prejela sem dvakrat tudi časopis, ki si ga poslala. DHH kar ma!o po vojni. Kapitaliste boli, ker se jim je ustavil "kieft". V Ljubljani so ujeli prav sedaj veliko zarotniško skupino, ki je rušila našo državo. Tudi tri največje "ribe* so ujeli, ki so za časa okupatorja najbolj mučili naše ljudi. Med njimi je tudi dr. Loh, ki je največ kriv mučenja in smrti naše Vide, hčerke najine pokojne sestre Ernestine. Tako je končno prišel ta zločinec v roke pravice. V veliko zadoščenje nam je, da bo izgubil glavo. Tako sem besna, da bi ga gledalk z užitkom. Čo bo mogoče, bbm šla na razpravo, in nesla sodni dokument, ki priča, da je bila uboga Vida pripeljana po nalogu dr. Loha v samotno celico, v celico mučenja m smrti. Edino to me tolaži, da n« trpi več in da bo sedaj maščevana. V Ameriki si ne morate misliti, kakšne zv«ri so bili ti is-rodki, sedaj po ao bili zaaačeni, ko so rušili nato procvitajočo državo Da, bolj i mlini meljejo počasi, a gotovo. Namesto da bi Slovani skupaj držali z Rusi, pa se nekaterim toži po koritu, ki so ga že od nekdaj navajeni. Upam, da ne pride do vojne. PVejela sem tudi dva Družinska koledarja, katera prav rada čltam. Baragove pratike pa nisem dobila, ker za tl«to božjo farbarijo v na« ljudski Jugoslaviji ne damo dosti. Darinka ni Ivica TI bosta sami pisali, kako sta preživeli vojno, o Vidi in Nadi pa Ti bom sama opisala, kako in kaj je bilo. Zapustili nista otrok, kajti niata bili poročeni. Nada j« imela oeem gimnazij- skih razredov z veliko maturf Potem je dobila službo ^dal kanji v Kamniku, po nekaj tih pa je bila premeščen/ Ljubljano. Pozneje pa ji ie i *n mož dobil dobro službo istem rudniku v Bosni, kjer bil tudi on. Prišla Je vo na I morali so bezati v najhujše, mrazu 12 ur daleč mimo pl mh domov in poklanih drui od ustašev. Potem so se našel v Tesliču, kjer so dobili zop službo. Ko so partizani zased Teslič, se jim je Nada pridruži kot bolničarka. Po treh mesi cih, ko je šla reševat nekega ri njenega tovariša, jo je smrti zadel strel iz rafala i Zvedeli smo, da se je to z#od lo od Sarajeva doli na Ivan pl, nini in da je pokopana na Ivi sedlu. Hodila je skupaj sed« let z nekim medicincem, tod pred odhodom v partizane sta i nekaj sprla. On je sedaj zdrai nik na Golniku pri Tržiču, in s cer kot specialist za pljučne b lezni. Zelo mu je bilo hudo j njej in je še sedaj ne more p zabiti. Sedaj pe še nekoliko besed mučeni« Vidi, naši nečakinj Ko je bila stara devet let, je i gubila svojega očeta, kateri bil šef železniške stanice v E natu. Dobil je vnetje možgai ske mrene in podlegel v osmi dneh. Najina sestra Ernestii ali Nesti je truplo prepeljala Ljubljano, kjer se je nastanil toda po dveh letih je umrla tu< ona. Prodali smo nato vso opr mo, naložili denar za Vido, ji pa sem siroto vzela med svo otroke. Bila je zelo talentirar in se izšolala za profesorico si venščlne irt francoščine Ker i smo tedaj imeli klerikalni r žim, je dobila šele po neprest nih prošnjah službo tajnice i gimnazijk Potem je prišla ta nesreči vojna in ker je bila še na ur verzi zelo radikalna, so jo tak uvrstili v tajno protiokupatorsl službo, v kateri je dosegla visoi mesto tajnice v ilegali. Dolgo je imela srečo, ko pa šel v partizane tudi njen far so bili njegovi znanci silno jezi nanjo' in jo začeli zasledoval zaeno pa jo ovadili, da je or kriva, da je šel. S pretepanjci so jo hoteli prisiliti, da bi «i več priznala in izdala še drug a njena usta so molčala. Imeli smo nekega znanca še mladosti, ki je bil domobransl kapetan, toda ni bil zagrizen i je mnogim pomagal iz zapor Tako je tudi zanjo izposlova da so jo dali na delo v Halkii kjer ji ni bilo preveč hudo. Rr no je mislila prositi za d pust i iti v partizane, pa so tja pri* policisti iz Ljubljane in jo pr peljali uklenjeno v Ljubljani Bila je ponovno "izdana S U pežem in lakoto so jo zopet h< teli prisiliti, da bi izdala tovi riše. Tega ni storila, ali s sv< jo molčečnostjo se je zapisa! smrti. Za njeno trpljenje in muke i zelo spoštovana in v priznanj so ji posvetili Mladinski dom " Gajevici, ki se imenuje "Mladi« ski dom Vide Janeztfeve", m njlč pa je bila razstavljena palači Bate rdeča razstava z delovno brigado Samac-Ssrijf vo, na kateri je bilo ¿spi»» ODRED VIDE JANEŽIC Ce fc to videla, bi bila ponosna in zi dovoljna. To vojno so najbolj gor pl« čali idealisti, a ne samo v n* družini, ampak vsi M. smo p» taki in ne moremo biti drugačni čeprav vidimo, da se vet krat sia bo obnese. Sicer pa če ne bil» lo idealistov, ne bi bil» dani svobodni Sedaj V* kajti me zelo ^ roman Prav lepo Te P"» lja Tvoja s«stra Psvla *aU za vse " Žalostna j« povest roda, povest b^« ^ nja, mučenja in *mr^ moramo tistim, ki P^., strašno vojno, pulSlf*1 ^ H Jih močeh' rn|k ^ Razgledi po stari domovini (Poroča Fran jo Aie» iz Ljubljane) P H O 3 V E T A POLITIČNI PREGLED LoJavija j- i*"* -Bogim »»uznjenun om na «veh.! Prednik vlade marUl Jo- *P Broz-Tito je imel z zastop-^ hrvaške "Seljaeke Sloge' ILrebu daljši razgovor, v ka- Un ie povdaril nekatere zna-, K* in važne momente jugo- Knske notranje in zunanje Se ter probleme novega, Lskega gospodarstva, samo" Eoči delovnega ljudstva in Snigih dnevnih vprašanj. V pogledu prehrane je letos v Jugoslaviji že veliko na bolj-L ker je bila ugodnejša leto Tudi možnosti zaslužka so Jdriavi velike. Vsak, kdor hoče delati, ima dovolj dela. Za jjrte pa, ki ne morejo delati, pa država žito v skladiščih. Z ¿kupom žita, ki se je domale-•l že končal, se je ustvarila ve-ika rezerva za prehrano ljud» ,tva. V državi so še seveda ta-¿ljudje, ki bi radi staro Jugo-rijvijo Pera Živkoviča, toda to 0 maloštevilni meščani in kapi* ilisti, ki jim je le takrat do-ro, ko se vsesajo ljudstvu na pbo. Ti ljudje skušajo blatitf friavo, kjer koli le morejo. La-ii,na primer so govorili, da Ju-¡oslavija izvaža žito, državljani « da stradajo. V resnici pa je Jugoslavija posodila 2,000 vagonov žita rumunskemu delovne-nu ljudstvu, ki je bilo v še tež-em položaju kot Jugoslavija, • jim potrebnega žita Amerika li hotela dati. V duhu jugoslo-ranskih delovnih ljudi je, da »magajo v težkem položaju mojemu bližnjemu. Petletni gospodarski načrt bo nogocno dvignil tudi kmetijstvo 1 državi, da bo s tem preskrbljena prehrana industrijskemu frlavstvu in da se bo s tem Jvignil tudi življenjski standard ielovnih ljudi. Delavec, kmet intelektualec se bodo v času Sporov pri izvajanju petletke bolj zbližali. Čez eno ali dve eti bo imela Jugoslavija že do-tekstilnega blaga in obutve, r Jugoslavija je danes podob-ičebelnemu panju, kakršnega «zen v Sovjetski zvezi ni ni-tjer na svetu. Če se morda kje e niso znašli vsi ljudje, je ven-krle eno gotovo, da gre država mogočnimi koraki naprej in ' parih letih bo v državi veli-veliko bolje. V industriji Ni Jugoslavija samo letos d 200 velikih tovarn, nekaj je tuai takih, kjer bo zaposlenih ud 6,000 delavcev. Zelo maj-del davka odpade danes na Jete. kajti glavna postavka državnih dohodkov je v Jugo-toviji—promet. Tovarne so last kovnih ljudi, one delajo in ti-kar se dobi, pride v državni namesto, kakor nekdaj kapitalista in profitajrja. V zunanje političnem pogledu Jugoslavija danes ne boji nznih groženj in izzivanj medene reakcije, ki ji je nova Jugoslavija iver v očesu.4" Ra-Mive so te grožnje in izzi-ker je kapitalizem v ju Povanski deželi izgubil polo-P* ki iih je imel. Poleg tega * nova Jugoslavija kot država J™» tipa zanje nevaren zgled druge narode, ki hočejo iti " Poti jugoslovanskega ljud-Bf»Jf se moralne sile, no-j Jugoslovanske družbene urejen enotnosti jugoslovanskih Mednarodna reakcija ■J™'!* takšne Jugoslavije z r"*n(> ljudsko demokracijo, i ^J* staro Jugoslavijo, v ka-bl bih narodi m€d T tem, ko bi mednarod- ■«Pitalirem Vnašal iz drža r?'-^vrstno bogastvo. Jugo-^ ki svet je ustvarjen pro- t'" reakrinnarneoa P^rodn«® m Jupr^l lito d r» kk »o. Ti krogi govore hlastno tudi o atomski bombi in o vojni ter izvajajo proti novi Jugoslaviji razna izzivanja večjega in manjšega obsega. Jugoslovanski de-ioVni ljudje pa so mirni in hlad-nokrVni. Jugoslavija je majhna država, ali delež v zadnji osvobodilni vojni ter žrtve dajejo Jugoslaviji pravico, da govori z vsemi državami, tudi ve likimi, popolnoma enakopravno. V tej vojni je dala Jugoslavija nad 1,700,000 žrtev, od teh več kot 300,000 borcev, kar pome™' več kot Amerika! Jugoslavija ne bo dovolila, da se z njo postopa kot z nekim kolonijalnim narodom. Jugoslovanski narodi so ponosni na svoje žrtve in to bi si morala mednarodna reak cija zapomniti in vedeti bo morala tudi to, da Jugoslavija nt zahteva nič tujega, a da zahteva, da se njeno spoštuje. S pri povedkami o atomski bombi se zemlja ne mere osvajati, a za vojno sp potrebni ljudje. Narodi pa ne žele vojne tudi angleški in ameriški narod ne! Zato je jasno, da ti reakcionarni krogi žele samo zastrašiti Jugoslavijo in jo na kakršen koli način izzvati. Jugoslavija pa se ne da prestrašiti, jugoslovanski ljudje grade mirno svojo bodočnost, z njimi so veliki zavezniki, bratska Sovjetska zveza in druge slovanske države, a za obrambo imejo svojo vojsko, ki so tako drago plačali svojo svobodo in neodvisnost, a ki bodo znalo tudi očuvati svoje pridobitve in jih braniti! * Ratifikacija mirovnih pogodb z Italijo, Madžarsko in Bolgarijo . Ljudska skupščina v Beogradu je ratificirala koncem avgusta mirovne pogodbe z Italijo, Madžarsko in Bolgarijo. Tudi bolgarska skupščina je soglasno odobrila mirovno pogodbo, čeprav niso priznali Bolgariji na pariški konferenci pravice sobo-jevnice in so prizadejali Bolga riji tudi krivico s tem, da ji ni so priznali zapadne Trakije. utrif- teakcionarnega kapitalizma in ije ne marajo in krtovi Jugoslaviji nemire. To so gotovi P Jugoslavija le ni do-' J* raci j < »d Nemčije J!k*io na vse rpogoče ^ I p* in m» v za pad ni Nem-± 'rrv>ls industrija in na ta ^v /'"-nriHilo plačevanje re-jj " J^oslavija se bo bo •'«JnV/Vedn° ,zilane ^lott" v " - ni mu industrijskemu S *t h '•dstotkih 9.6), ki uti »to kk m u ,r>r>)( •ja oddati in Jo Zločin v Istri Mednarodni agenti reakcije vseh vrst so na delu, da onemogočijo stabilizacijo političnih razmer pri sosedih Jugoslavije ter v njenem neposrednem so sedstvu odn. območju. Med te hlapce reakcije se je vključila tudi vatikanska služba. Vatikan je celo važna postojanka imperialističnih sil v borbi pro ti svetovni demokraciji in proti državam, kjer vlada ljudska ob last. Nič čudnega, če je še po sebno strupena proti novi Jugoslaviji. Vprav v trenutku, ko je z vzpostavitvijo Svobodnega Tržaškega Ozemlja (STO) in dokončno vključitvijo Istre Jugoslaviji bliža čas, ko bo izvršena stabilizacija obsežnega evropskega področja ter postavljena prosta pot normalizaciji političnih odnošajev med prizadetimi drŽavami, so krajevni a genti mednarodne reakcije in Vatikana s škofom Santinom na čelu organizirali provokacije in se poslužili pri tem ljudi, ki so jim v svoji naivnosti nasedli. In tudi ni slučaj, da so vzpri zorili incidente kmalu bo obis ku anglosaških cerkvenih dostojanstvenikov, ki so vsemu svetu potrdili obstoj verske svobode v Jugoslaviji. Zločin v Istri (v Lanišču) je posledica dobro premišljene in pripravljene provokacije. V Pazinu je bil pred samim incidentom sestanek du hovnikov družbe sv. Pavla, ki je bil sklican ob prihodu Jako-ba Ukmarja, odposlanca škofa Santina. Posvetovali so se birmanju otrok, ki ga ni bilo že več let. Določili so red birma nja ter postavili vprašanje kdo je lahko boter. Sklenili so, da ne bo<^p smeli biti botri tiste esebe, ki so "sovražniki cerkve" Nato so se različni protiljudski duhovniki razkropili po istri in pričeli iz prižnic na vsa usta propagirati, da pripadniki jugoslovanske armade, mladinci, ki so delal« na mladinski progi, itd., niso vredni, da bi bili botri otrokom. Ta sestanek je bil določen zato, da poišče povod za incidente, zakaj vsak dobro ve, ¡oziroma je dobro po običaju ln I po predpisih cerkvenega prava opozorjen glede botrstva bir-mancem. Ta vešče postavljena krinka ¿e preslepila nekatere sicer dobre in poštene duhovnike in uspavala budnost oblasti, ki se v "verska" vprašanju niso hoteli vmešavati. In kot posledica ponovnega izzivalnega postopanja predstavnikov višjega katoliškega klera, zbranih okrog škofa Santina. je prišlo 2*4. avgusta v LanišČu v coni B Julijske krajine do neredov in nezaželenih incidentov. Med birmo v cerkvi v LaniŠču, ki ji je prisostvoval zastopnik tržaškega škofa, je duhovnik Ukmar iz Trsta izjavil, da mladinci, ki so sodelovali na mladinski progi niso vredni, da bi prejeli bintio. Drugi duhbvnik, ki je tudi prisostvoval pri obredu pa je izja» vil, da kot botri ne morejo sodelovati borci jugoslovanske armade. Ob takih provokatorskih izjavah omenjenih duhovnikov, je 'brano prebivalstvo pred cerkvijo izrazilo svoje nezadovolj-5tvo. Ti ljudje so bili medtem napadeni s kamenjem in koli od neke skupine ljudi, ki so se nahajali v cerkvi. Pri teh neredih je bil ubit duhovnik Bule-šič, ranjen pa duhovnik Ukmar ter več drugih oseb. O incidentu je napisal list Glas Istre" članek, v katerem pravi, da se je incident primeril v kraju, v katerem se je vse ljudstvo borilo proti fašizmu in dalo velikanske žrtve v ljudeh in materijalu za svojo osvoboditev. Ljudstvo Krasa smatra aorce jugoslovanske armade za najbolj poštene in častne sinove svojega naroda. Vsakdo, ki žali te borce in poštenjake, povzroča nepopisno ogorčenje. In takšno ogorčenje so izzvale izjave duhovnika Ceka, Bulešiča in nekaterih drugih v Lanišču, Buzetu in drugje, ki so izjav-jali, da borci jugoslovanske vojske ne morejo biti botri o-trokom in da tudi mladinci s proge niso "vredni, da bi bili aotri". Vrhunec izzivanja je nastopil, ko je bil organiziran napad na ljudstvo s kamenjem in koti! V takem razpoloženju ; e množica vdrla v župnišče, pri čemer je postal žrtev duhovnik Bulešič, duhovnik Cek pa se je rešil s tem, da se je skril pod stopnice. Politični...u r e d n i k časopisa "Don Basilio" je napisal o do godkih v Lanišču, da je Vatikan odgovoren za incident, ker je povezava politike z* vero, ki jo dela Vatikan, že večkrat dala žalostne rezultate! Visoki kler se bliža bolj vatikanskim političnim linijam kot Kristusovemu nauku ter se je praktično postavil na stran krvnikov in pomagal ustaškemu, nemškemu in fašističnemu zasužnjevanju. Pošiljanje v cono B duhovnika Santina, ki je znan v vsej Istri kot zagrizen fašist in prav tako Ukmarja, je samo podžgalo gnev. Za motive in vzroke teh dogodkov so odgovorni vatikanski krogi in tisti, ki izrabljajo katoliško cerkev v najbolj umazane politične namene. Medtem je javnemu mnenju priznala tudi tržaška škofija, s "pojasnilom", da je duhovščina dobila navodilo, da se del "ver ni kov izključi od udeležbe pri birmanju". Incident se bo zaključil pred sodiščem. IS URADA Slovensktfa ameriškega narodnega sveta 3424 W. Slth Street. Chicago 23. 111. .............................. NAROČNIKOM Datum ▼ oklepaju« na prime« (Sept. 30. 1947). poleg vašega Imena na naslovu pomeni, ds nm le s tem datumom potakla naročnina. Ponovite Jo pravo ¿•«no. da ae vam liat n» ustavi -ff r i..... ............... Uspehi petletnega plana nove Jugoslavije Sedaj se ze lahko govori in razpravlja o uspehih" prve petletke nove Jugoslavije. Bili so ob pričetku nekateri, ki so zmajevali z glavami: Saj ne bomo zmogli teh ogromnih nalog. Danes pa so dejstva že tako prepričljiva, da se sme z zaupanjem upati v nadaljne uspehe. Nove hldrocentrale rastejo la tal Elektrifikacija je predpogoj industrializacije. Gradijo deset velikih hidrocentral, od teh so tri na področju LR Slovenije. Te hidrocentrale bodo pomagale dvigniti proizvodnjo električne energije na 4,350 milijonov ki-lovatnih ur, kar predstavlja skoraj štirikratno predvojno zmogljivost. Pri Mariborskem otoku je zrasla na Dravi nova, mogočna hi-drocentrala, ena največjih v Srednji Evropi. V Mostah pri Žirovnici je sledila druga električna hidrocentrala srednje velikosti, katere zmogljivost bo za polovico manjša od fulske. Oskrbovala bo z električno energijo jeseniške železarne, ponos slovenske industrije, ter industrijske naprave na ostalem Gorenj»-skem. Tudi v Medvodah dogra-jajo novo električno hidrocen-tralo s približno enako zmogljivostjo, kakor je ona v Mostah pri Žirovnici. Centrala v Triblju ob Drini bo ena največjih podzemeljskih hidrocentral na Balkanu. V primeri s falsko pri Mariboru bo približno sedemkrat večja. Na Drini bo dograjenih še več hidrocentral. V Bosni že obratuje nova hidrocentrala v Rogatici. V Črni gori gradijo štiri močne hidrocentrale in dve veliki kalorični centrali. Tudi Dalmacija dobi dve t\ovi hidrocentrali. Vse te rastoče hidrocentrale bodo v nadaljnjem razvoju sprožile silen razmah industrializacije v okviru petletnega načrta kot temeljnega pogoja ,za lepše živ lienje jugoslovanskih narodov. Ustvarjalna sila ljudskih mnoile Pa tudi na ostalih področjih se kažejo uspehi ustvarjalne sile požrtvovalno sodelujočih ljud-¿kih množic. Nove tovarne orodnih strojev v Zagrebu, Želez-niku pri Beogradu in v Sarajevu, ki so osnova za izgradnjo kovinske industiijt, lahko uvr-ičamo med najpomembnejše kc-vačnice jugoslovanske petletke. Industrija motorjev v Rakovicl že izdeluje avtomobile na tekočem traku. Iz avtomobilske tovarne na Teznen» pri Mariboru že prihajajo nov; kamioni. Ta razvoj bo omogočil, da bodo do leta 1981 lahko izdelovali v lta-kovici in na Teznem letne »erije 6,000 tovornih avtomobilov. Takorekoč čez r\o6 je dobila Ljubljana svoj "Litostroj", ki je med najvažnejšimi pridobitvami prve petletke. S tem je zagotovljen dvig proizvodnje vseh vrst litin na ?eč ko Šestnajst-kratno v primeri s htanjom 1939. Nedavno si je ogledfl naprave "Litostroja" maršal Tito, ki je ob tej priliki vzpodbujal delovno mladino k učenju in izpopolnjevanju. V Strnišču pri Ptuju gradijo tovarno aluminija, katerega proizvodnja bo povečana na 13,000 ton letno. Svojo najvišjo stopnjo ustvarjalnosti pa izpričujejo Jugoslovanske delovne množice pri gradnji novih železniških prog ENROLLMENT POSÎÊfl? Mare Umi IIJM4SS IwSar U»4 traas makm C. 8. aUiaatory aM ui inf'T T" •*** '—»t TIM* pear's prapra« MfSMfM« lsss«sart r«*aMIMaU~ ^ tTlmZ* ssiilddmsm le m* mm»r no. imi-ss w*ew*P^ar u - ea»N* a# Kaw ~ ----- Mrl W Varft «Sp amé 7state. O. m cest. Lani je bila dograjena v rekordnem času 90 km dolga železniška proga Brčko-Ranovi-či. Letos vzbuja občudovanje delovni polet jugoslovanske mle-dine, ki gradi v polnem zanosu svoje domovinske ljubezni širo-kotirno, 230 km dolgo železniško progo Šamac-Sarajevo. T« proga bo omogočila dovoz in prevoz velikih podzemskih bogastev Bosne t«r industrijskih izdelkov vseh vrst, ki se bodo proizvajali v obsežnem težkoin-dustrijskem bosanskem bazenu. Črnogorska mladina pa izpolnjuje načrt gradnje železniške proge Nikšič-Titograd (Podgori-ca). V Sloveniji so dogradili del proge Preserje-Borovnica. Dograjen je viadukt pri Žirovnici. Nadaljujejo z gradnjo široke ceste Trst-Maribor, Poleg mladinske proge Samac-Sarajevo predstavlja gradnja velike avtomobilske ceste Beograd-Zagreb, "Ceste bratstva in enotnosti", največji gradbeni zasnutek letošnjega gradbenega načrta. To bo osrednja trangverzala nove Jugoslavije, ki' bo spajala prestolnico nove Jugoslavije z glavnim mestom LR Hrvatoke. Na beograjskem in zagrebškem odseku so bili doseženi presenetljivi uspehi te pomembne gradnje- V Črni gori urejujejo 46 km dolgo oesto Bvrane-Rožaj. Vae te gradnje se dokončujejo z rekordnim delovnim tempom množic, ki se zavedajo ogromne koristi teh del v okviru zgodovinskih nalog, ki jih postavlja pred vse delovno ljudstvo nove Jugoslavije prvi petletni plan. Pričevanje številk Poročilo zvezne načrtne komisije o izvršitvi državnsga gospodarskega plana za prvo polletje 1947 omogoča spoznanje uspehov, ki so bili doaeŠeni v prvem polletju prvega planskega leta. Statistični podatki kaftejo, d« je celotna izvedba splošnega državnega plana dohodkov prekoračila planirani rezultat za B', Dohodki letošnjega prvega polletja presegajo izdatke za šest milijard. Ta finančni uspeh priča o ustvarjalni in goapodarski sili nove Jugoslavije, Hkrati pa nas tudi prepričuje, kako smeš na in neutemeljena so bila pri čakovanja raznih skeptikov * državi in inozemstvu. Izvršitev proizvodnje načrta zvezne, skupne državne proizvodnje Je pre koračila predvidene rezultate. V industrijski in rudarski pro izvodnji je izpolnjen načrt i 103/», v proizvodnji lesa pa celo s 114%. Na podlagi statističnih navedb lanskega proizvodnega programa se lahko ugotovi, da je letošnja zvezna proizvodnja > primeri z lansko napredovala ce iotno za najmanj 50%, O lede na republiško proizvodnjo v letu 1946 je republiška praoizvodnja v letošnjem prvem polletju izka zala isti tempo napredka kakor zvezna proizvodnja. Prepričljive uspehe kaže tudi kmetijska proizvodnja, saj izkazuje izpolnitev načrta za kmetijstvo v letošnjem prvem polletju 100% uspeh. Tako so tudi v kmetijstvu neznatno razliko 3'/« dosegi predvojno stanje. Ta velika de lovna zmaga v kmetijstvu j« le meljito razpršila domneve vseh onih "strokovnjakov", ki ao na povedovali zmanjšanj« setvene površine Seveda so a« poka/a le tudi nekatere pomanjkljivosti, kar je spričo ogromnih na log petletke povsem umljtvo Glavno je, da so (e pomen jk I ji voati ugotovljene, Nova Jugoslavija je doalej ie večkpat dokazala, de računa s pomenjklji voatmi nt da ume te pomenjkljt vosti odstraniti. Jugofiovarvki narodi izpovedujejo ob vidnih uspehih petletnega plana svoja prepričanje v svetlo perspektivo 1*k1«k'nosil, ki al jo hočejo |el. Index ne raspolaga z informa «ijami glede pogrešanih oaeh pripada |očih katerikoli bivših aovražnih dežel, vojnih ujetnikov aH čbnov vojnih sil Ta centralna agencija pa dobiva sodobne podatke o rasae-I jenih <»eb*h v tabor iščih, o ** g* u*^« osebah, ki so tekom zadnjih ča* — sov prlbežale v razne okupacijske zone v Avstriji ln Nemčiji iz detel vzhodne Evrope; o beguncih, ki se selijo il kraja v kraj. Dalje Ima v svojih letna-ml h : (1) Imena onih, ki so preživeli internacijo v naoijsklh ta* borlščlh ln žrtev nemškega preganjanja, ki še vedno živa v taboriščih za razseljence; (8) imena umrlih ln deportiranih oeeb; (3)' podatke, ki jih j« izvirno zbrala UNKRA o beguncih ln razseljenih osebah; (4) imena posameznikov, ki iščejo sorodni* k« in prijatelje v Zed. državah; (A) podrobne Informacije o posameznikih najdenih po prizadevanju sne ali druge prej omenjenih organizacij, Unre ali ka* kršnokoll druge organizacije ali odbora delujočega v gotovih deželah ali krajih preko morja. V teku so priprave, da se o-mogoči iskanje pogrešanih osah tudi v U. S. S. R. potom Zveze Rdečega križa In Društev rdečega polumeseca v Moskvi. Kdorkoli zaprosi za poiived-bo kake pogrešane o.^ba preko morja, naj navedto kakršnekoli podrobne podatke, ki jih ve o tel osebi, kot Ime staršev, prejšnje stalno bivališče, poklic itd. —Flle. M*********»»**»«*»*»»**»* DOPISNIKOM IM ČLANOM JEDNOTB Kadar pMete >>«tmh e* * glavni urad MPX m pmHB W naaleva nappavttl poštne Št#* vilke tS sa beae4o 'ChUmT. lis kuverti vselej npIftlS OH* cage SS. III. T« to etaffcte Mi aa čikašM polti mm pf Pospešilo dostavljanja »»«ar— ZASTOPNIKI USTA PROSVETE RICE FOR THE STARVING\ PROSVETA wmmmmm&mm TOVARIŠI war rAtnumxc srnrou TONE SELISKAR >i m iiansi rrtnr (Nadaljevanje) Potem »o hodili mimo njiv, ki sta jih mati in Pavlek že obdelala. Ozimina se je že dvignila, trava je odganjala. Molče so stopali po mehkih stezah in oče je s pogledom božal vse te lehe kruha in življenja, njegov pogled je zajemal sleherno stvarco, ki je z njim vred raatla na tej zemlji; belo brezo kraj gozda, ki jo je sam vsadil, ker mu je bilo ie otrdku tako všeč njeno belo lubje in njene tanke vejice, vrsto jablan, ki jim je lesnikam'vcepil plemenito rast dolenjskih voščenk, bobovca in zlatih parmen , . . zagledal se je v mlade smreke, ki so bile takrat, ko jih je njegov oče posadil, majcene, komaj ped velike, zdaj pa ao že mnogo višje kot on sam. Od daleč je videl streho svojega doma, živordečo opeko na njej, in je pomislil, koliko krvavih ži^ljev se je preraslo na rokah, da jo je lahko z njimi prekril, videl je nov skedenj in je v mislih pretehtal, koliko dni in noči, koliko ur garanja v hosti je bilo potrebno, da si ga je postavil. Zdaj pa je vse to v nevarnosti! Okoli svoje domačije čuti grabežljive kremplje silnega velikana, ki hoče vse to odnesti. Kar zameglilo se mu je pred očmi, v srce ga je zazeblo. Stisnil je puško krčevito k sebi in dejal: "Tule me počakajta. Takoj se bom vrnil!" Skočil je v gozd. Ko se je vrnil, je*bil brez puške- Afc^riae je obraz razjasnil. Pričakovala ga Je nasmejana, kakor da bi ji storil veliko dobroto, „„Vedela je, da je puiko skril. Tudi Pavlek je vedel. Kakor mu poprej ni bilo po godu, kar je materi odgovarjal, tako ga je sedaj naenkrat videl v družbi tistih petih, ki so strojnico zakopali. Neka čudovita notranja vez jih je pričela vezati. Zato so se čutili zdaj močne in nič se niso tako zelo bali tistega, kar je moralo priti. Tik pred hišo je oče obstal, pogledal je ženo in dejal trpko, kakor da se nečesa kfeea. "Tebi pa nisem ničesar prinesel, Marjeta ..." "Ali si mi mogel kaj lepšega napraviti, kot to, kar si pravkar storil?" je dejala mati. Pogledala je proti gozdu in oče jo je razumel. Nato se Je zagledal v Kum. Pleša njegovega vrha se je zavila v temen oblak- Nad Gorjanci v daljavi je sijalo sonce, daleč nekje pa je votlo grmelo. In ko je tako gledal po svoji domačiji, je občutil, da ga je žena prehitela. Nekam daleč pred njim je hodila vsa svetla, čista in močna, kakor da jo sonce vodi. Čutil se je majhnega, neznatnega. Pograbil je pest prsti in jo počasi zdrobil med prsti. Vsi dedje nazaj so ga klicali skozi to prst. "Hiteti moram, da dojdem ženo!" si Je mislil. Stopil je v hišo, v hram ljubezni in sreče. Zidovi ao ga objeli in pobožali. Maček se mu je podrgnil ob nogo. Zajel ga je duh dima, ognja in pravkar pečenega kruha, duh sadja in tep-kovca. Na mizi ga je čakala velikonočna pogača in gnjat. Blaž se je odkril in prisUfpil k mizi. Kavka se mu Je vsedla na ramo. Tu je doma! Preklet, preklet tisti, ki bi mu hotel uničiti ta dom! 4 HEIL HITLER In zgodilo se Je. S Frecetove hišo je zaplapo-lala velika rdeča zastava s črnim kljukastim križem na sredi. Plahutala je v vetru kakor velika ognjena ptica roparica, iz katere ao švigali plameni groze na vae strani. 'To je križ, na katerega bomo razpeti!" je vzdihnila mati, ko jo je zagledala in ko so vsi trije skozi okence opazovali to čudno, zveriže-no znamenje, se jim je zdelo, da se bo s te zastave razlila kri po vsej naši zemlji. Mati se je prekrižala kakor pred hudobo, oče je zaškr-tal z zobmi in stisnil pesti, Pavlek je zlezel na peč in razmišljal v svoji drobni pameti o vsem tem, kar se sedaj dogaja. Zastava je prav za prav lepa, svilena! Toda slovenska zastava je vendar kakor mavrica. Pod slovenako zastavo je vriskal in pel, te se boji, ta ni prava! Frece je neumorno tekal od hiše do hiše ter nagovarjal gospodarje, da so razobesili bele prte, bele zastave, kakor to store premaganci. Z najbolj vnetimi je poatavil pred občinsko hišo dva visoka mlaja, s katerih sta viseli dve veliki nemški zastavi, med obema pa je bil na deski nabit velik napis v nemščini: DOBRODOŠLI OSVOBODITELJI—HEIL HITLER! Vse, kar je bilo vidno slovenakega, je morah) izginiti: slovenski napisi na občini, slovenski kažipoti, napisi na šoli, na župmšču. Vaščani so snemali s sten tudi slike syojcev, ki so bili kdaj slikani v jugoslovanski vojaški obleki ali pa v sokolskem kroju. Frece bi najraje čez noč spremenil Kal v pristno nemško srenjo. Ljudje so bili zmedeni, radovedni, pa tudi prestrašeni. Kaj jim prinašajo novi oblastniki? Vse so storili, kar je Frece ukazal in ker jim je Frece tako navdušeno govoril o veliki Nemčiji in o Hitlerju, so mnogi pričakovali nemško vojsko z velikimi nadami, da bo zdaj zares lepše in boljše za kmete. In niso dolgo čakali. 2e naslednjega dne so nemški vojaki na motorjih in kamijonih prihrumeli v vas. Kmalu za njimi se je v avtomobilu pripeljal Strbenkov Dolfe z nekaterimi vojaškimi oficirji. Bil je oblečen v obleko nemške policije. Zdaj se je v vsej veličini pokazal takšnega, kar je v resnici že nekaj let bil, zdaj so ljudje na mah zvedeli, iz katerega vrelca si je natakal toliko denarja. Vaščani so bili zbrani okoli slavoloka, otroci v dolgem špalirju so mahali s papirnatimi nemškimi zastavicami, ki jim jih je razdelil Frece. Frecetova žena je z velikim šopkom rož v roki pričakovala nemške vojake, v Frecetovi kuhi-, nji pa ae je cvrlo in peklo, da je pp vaej vasi dišalo. Nemški major je stopil na vrh stopnic, zmagoslavno in ošabno pretetel s prezirnim pogledom vso zbrano srenjo in spregovoril s hre-ščečim glasom, kakor da bi tri kosti: "Hrabra in nepremagljiva nemška vojska je že osvojila vso Jugoslavijo. Tudi vas je osvobodila, ki ste toliko let jemali-pod krutim srbskim jarmom in Vas sp*tnj v razvoju demokracije na Mad*ar-hkem Triletni plan določa zvišanje proizvodnje v vseh panogah #o spodarktva. povečanje, Izpopolnitev in demokratu'no reorganizacijo kulturnih ter nocialnih ustanov, ki l**Jo služile vnesploi-n«*mu UviKu ljudstva Z ozlrom »u dejstvo, da jr MarMarska agrarna «IrJava. ki *« osvobodila izžemanja veleposestnikov ln velekapitalistov, ae Ik» planska poljedelska proizvodnja razvijala v treh smereh: intenzivneje se bo izkoriščala zemlja majhnih posestev, uvedena Ih> mehanizacija v poljedelstvu, spremenjen bo obseg pridelovanja poedimh kulturnih rastlin v smeri večjega pridelovanja industrijskih rastlin. Tako je n. pr v okviru triletnega plana predvideno povečanje površine, posejane s sladkorno peso za .T7..V7H oralov, kar b«» «•mogočilo povprečno mr; povečanje potrt»šnje sladkorja na osel*» Izmed ostalih kulturnih lastim I »o v največji meri povečano pridelovan|e aončnie in ri-ža (za okrog 22.000 kal. oralov). Ker je v lasu nemškegu in domačega fašističnega terorja številčno ln kvalitativno utrpela največjo Ikudo živinoreja (konjereja ie posebej) In ker 10.000 n o v i h zemljiških poseMnikov biezpogojno potrebuje živinsko \prego in ktave-mlekaiice. predvideva plan. da m» ho številčno le Uit i "" i * "«-va )>imii, nn m» no sirviieno ,M' »vctoviu vojni 1 »tanje goveje iivine povevalo na 90'.' predvojnega stanja. Zavržena bo luksuzna in modno-športna konjereja, ki je bila toliko pri srcu madžarski gospodi, na njeno mesto pa bo stopila planaka in potrebam ustrezajoča konjereja. V okolici indua-trljskih središč se bodo ustanovila okrožja za proizvodnjo mleka, ki bodo zalagala delavstvo s cenenimi in svežimi mlečnimi proizvodi. Itvedba triletnega plana v kmetijstvu bo po že izvedeni agrarni reformi v osnovi spremenila stanje na vasi, med kmečkim prebivalstvom, od katerega Je grofovska gospoda spravila vsako leto 16.000 do 18.000 ljudi na boben. Ti ljudje so se morali zaradi nevzdržnih socialnih razmer stalno izseljevati ter bežati iz vasi (v 10 letih okrog 240,004)). Kmetijska proizvod nja bo v treh letih dosegla pred vojno stopnjo. Omeniti Je treba da plan ftmveča posebno pozor nost razvoju kmetijskih in živi norejskih zadrug in zadružnemu življenju sploh. V industriji določa plan naj večji dvig proizvodnje na področju te>ke industrije, predvsem železarske in kovinske ter strojne Industrije. Od te industrije zavisita v veliki meri obnova in dvig proizvodnje ns ostalih področjih gospodarstva Sieer pa je težka industrija tudi zadol>ena z i/polnitvijo reparaeijskih obveznosti V zvezi s težko industrijo Je treba omeniti dvig rudarske ln plsvžarske proizvodnje in pa zboljšanje Življenjskih razmer rudarjev, za kar j* temeljne važnosti podrzavljenje rudnikov. Po planu bo n. pr. proizvodnja premoga dosegla v letu 1949-1951 12 milijonov ton nasproti 9.8 milijona ton v letu 1938. Prav tako se bo dvignilo izkoriščanje velikih ležišč boksita, povečala se bo proizvodnja mineralnega olja in železa. Ob tem je važno dejstvo, da bo pian-ako proizvodnjo na tem področju omogočila Madžarski predvsem Jugoslavija z dobavo železne rude, bakra itd. V planu je obsežen tudi dvig strojne proizvodnje. Tako bo Madžarska v treh letih izdelala 440 železniških lokomotiv, 14,700 vagonov, 260,000 koles in 100,000 šivalnih strojev. Strojna industrija bo poleg tega v veliki meri dvignila proizvodnjo kmetijskih strojev. Skupno število kmetijskih strojev se bo v primeri z letom 1938 več kot podvojilo- Poleg povečanja proizvodnje električne energije, razširjenja električnega omrežja in proizvodnje elektrotehničnih predmetov, se bo predvsem povečala tekstilna proizvodnja, ki bo služila tudi ¿vozu. V zvezi z ostalimi panogami industrije, predvsem v zvezi s povečanjem kmetijske proizvodnje, se bo razširila kemična industrija (proizvodnja umetnih gnojil itd.). Ob naporih za izpolnitev postavljenih nalog v industriji se bo v plansko proizvodnjo vključila tudi mala obrt. Ker ao nemški okupatorji in bivše fašistične madžarske oblasti umikajoč se pred zmagoslavno rdečo armado, razstrelile mnogo prometnih objektov ter "evakuirale" ¡večino prometnih sredstev, predvideva plan še posebej splošno obnovo prometnih zvez in dvig proizvodnje za to potrebnih sredstev. Tako je predvidena v okviru plana gradnja in obnova porušenih mostov areko Donave in Tise, gradnja ¡25 km betonskih cest, poprava železniškega in dvig rečnega ladijskega pafka, Važna postavka v planu je povečanje socialnih ustanov in dvig vaškega prebivalstva iz higienske zaostalosti, v katero so l{a pahnili pretekli, protiljudski režimi. Med drugim je v treh etih predvidena gradnja 100 okrajnih zdravstvenih centrov a protituberkuloznimi in ostalimi dispanzerji ter ustanovami (porodnišnicami itd.) ter zgraditev 50 vzornih ljudskih kopališč na deželi. Nadalje je predvidena gradnja dečjih zdravstvenih in ]x>čitniških domov in zavetišč, ki 3odo služila zdravju najmlajših. V Budimpešti se bo Marjetin otok na Donavi, bivše okrožjže luksuznih kopališč in- zabavišč gosposke Madžarske pretvoril v počitniško kolonijo budimpeš-tanskih delovnih slojev. Rešitvi stanovanjskega vprašanja in dvigu življenjske ravni delovnega ljudstva bo služila gradnja 42,000 stanovanj. Cilj prosvetnega dela je v planu označen z besedami: ukinitev izobraževalnega monopola premožnih razredov. Otvoritev 20,000 analfabetakih tečajev, ki naj bi zmanjšala nepismenost na ČETRTEK. 18. SEPTk^. ■ ■ i br Um American JUd Cross Phots ______ _ Phlllpplaa Belief and BehabtlltaUon AdmlnistraUea is deliver »S *y"»we American Bad Creee representatives ta saase alaseet-ferrettea heroes af Om reliance, a trika af »tarring Nefrltes la the hills 7ft aiUee Berth of Nulla. Bead asaa "Major" K udar o Lasamana (la saa helmet) attained the rank of Honorary Lleatenanl Colonel, C. I. Army, dar lag the war. Ha helped »va the Uvoe af 11 American refagcea, Na Dnjepru zopet plovejo ladje Graditelji Dnjeprske hidro-električne centrale "Lenin" so dosegli prvo zmago na področju obnove. Skozi dnjeprske zatvor-nice so zaplavale prve ladje. S tem je po šestih letih zopet vzpostavljena neprekinjena vodna pot od gornjega toka reke do Črnega morja, tako da je omogočena plovba po vsem Dnjepru. Zatvornice na Dnjepru so eno največjih gradbenih del, ki so jih izvršili v okviru obnove. Naprava za spuščanje ladij' skozi zatvornice je dolga nad dva kilometra. Pred vojno so šle skozi te zatvornice na poti iz Kijeva v Črno morje velike potniške in neštevilne tovorne ladje. Nemški fašisti so porušili zatvornice, napravo za spuščanje ladij in električno centralo. Voda je 2c/r, organizacija splošnih ali višje organiziranih osnovnih šol, reorganizacija srednjih šol v smislu strokovne razdelitve, ustanovitev 10 vzgojiteljskih visokih šol in drugih znanstvenih institutov ter kolegijev, vse to bo služilo utrditvi demokracije na prosvetni fronti. V triletnim planu bo Madžarska investirala vsega skupaj blizu 6.5 milijard forintov. Triletni plan Madžarske je 1. avgusta t. 1. postal v dokončni redakciji ne samo uzakonjeni vladni program oziroma program stranke koalicije, temveč bitna svojina demokratičnih množic. Reakcija bo sicer na političnem polju z vsemi silami in na vse načine skupašala ovirati izpolnitev planskih nalog, vendar ni »dvoma, da bo delovno ljudstvo Madžarske zmagalo tudi v tej borbi, ki je oblika borbe za učvrstitev ljudske demokracije. Madžarska zavrnitev soudeležbe pri tako zvanem Marshallovem planu je prvi korak na tej smelo začrtani in k zmagi vodeči poti. vdrla preko ruševin in znova so nastale na Dnjepru plitvine, ki so onemogočale plovbo. Hkrc^ z obnovo jezu so sedaj zgradili tudi novo napravo za spuščanje ladij skozi zatvornico. Pri tem delu je bilo zaposlenih na tisoče delavcev, med katerimi pa ni bilo niti enega, ki ne bi izpolnjeval norme. To je tudi v največji meri pripomoglo, da so iz-vojevali to veliko delovno zmago. Zdaj že prihajajo po Dnjepru iz prostranih gozdov Belo-rusije in Zaporožja ogromni splavi gradbenega lesa, iz Dnje-propetrovska prevažajo na jug kovine in premog, a iz Hersona v Dnjepropetrovsk, Čerkasi in druga mesta vlačilci s tovorom nafte. Te dni se bo začel po Dnjepru tudi prevoz žita nove žetve. Dolžina vodne poti po Dnjepru znaša okrog 1500 km. Čez Pripet in po prekopu Dnjepr —Bug bo v bližnji bodočnosti vzpostavljena zveza med bazenom Dnjepra in Visle in s tem neposredna zveza med Baltskim začele obratovati rarft,. ladje na prog.K,;.^^ nova vodne poti po Dnjeon, J meni veliko pridobit*^ H znatno olajšala promet * J vjetski zvezi in s tem pJJS gospodarsko obnovo ^ Sistem Hidrocentral na Tereku Reka Terek dovaja velikansk množine vode s kavkaskih ph nin v Kaspiško morje. V okvir petletke je načrt, da se na t« reki zgradi 15 hidrocentral P; mestu Zandžikan so začeli let< graditi prvo hidrocentralo R, ko bodo tu zajezili s poldni, kilometer širokim jezom, iz k terega bodo po posebnem pr kopu speljali vodo na turbin Dve turbini sta že zgrajeni prihodnje dni bodo začeli moi tirati generatorje. Pri gradu te hidrocentrale pomaga v ljudstvo iz bližnje in daljne ok lice s prostovoljnim delom. 1 centrala bo popolnoma dograj na že prihodnje leto, ko se I začela gradnja Enzimske hidr centrale, kjer bo padala voda i turbine z višine 150 m. Najve ja hidrocentrala na Tereku ] pri Darijalskem klancu. Ta ce trala bo oskrbovala z električi energijo vso Severno Oseti; področje Groznoga in vrsto dr gih okrajev. Z zgraditvijo centrale bo na razpolago toli električne energije, da bodo m gli ustaviti obratovanje vrs kaloričnih central, s čimer bo letno prihranili okrog 600,0 ton nafte. -. almo, držita ae toga.. in irnim jnorjem. le dni so ze Listnica uredništva Ker poštni zakon prepovedi vsako oglašanje kakršnega k srečkanja t listih, prosimo i dopisnike. Id oglašajo prirsd svojih društev ali drugih orj nisacij. ali pa kako druge akt sa zbiranje denarja, naj v svo] poročilih ne omenjajo aročk srečka n J a. kakor tudi ne karti ali tombulsklh zabav, ako Js i nje določena vatopnlna. Poil uprava zahteva od naa, da m vse tako oglašanje Iz lista. Pi proletarec Je v boju sa pravice delavcev 42 let. NAROČITE SI GAI Stane za celo leto $3. za pol leta $1.7$. STE 81 AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK 1947. le naročllif Stane 11.50. Za ▼ atari kraj $148. V zalogi imamo tudi Adamičevo ter razno druge angleške knjigo. In pa VELIKO SLOVENSKIH. Pišite po cenik. eeeeeeessssefees VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po I PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI ¡j VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. * Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. v Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino.« J PHILIP GODINA, upravitelj. naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redna konvencija se lahke naroči aa list Prosveto Is prišteje eden. dva. tri. fttbrl ali pet članov ls sna druilne k eni nsroi-ninL List Prosveto stane sa vsa eeako. sa člana sil nečlane 18.00 ss eno letno naročnino. Ker pa člani fto plačajo prt aaasmantu II J« " tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej aodaj al vsroka. reči da Jo list predrag sa člane SNPJ. List Prosveto Je vaša lastnine la gotovo Je v vsaki družini nekdo. U M rad «tal list vsak dan. Pojasnllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsa SNPJ, ali če ao preseli proč od družina ln bo zahteval sam rro) Ust tednik, bode moral tisti član Iz dotlčna družine, ki Ja tako skupno naročena ns dnevnik Prosveto, to tokoj nsznsnitl uprsvniitvu lista, ln obenem doplsčsti dotično*vsoto listu Prosveto. Ako tefs n« stori, tedaj mora upravništvo znftati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosveto jat Za Zdruš. država ln Kanado St.00 1 tednik la_______________180 2 tednika ia._____________S JO 3 tadnlka la_____________4 40 4 tadnlka ta__________3.20 5 tednikov la. ..........2.00 Za Chlcago ln okolico Js 1 tednik la---- - 2 tadnlka la.-------- 3 tadnlka to.----------- 4 tadnlka le.—.......... 5 tednikov la.......- __41140 . 14 TI« . 5.10 . 4.T0 3.S4 Za Evropo Je___ Ispolalto spodnji kupon, prlloilte potrebno vsoto densrls »B Honey Order v pismu la si naročita Prosvete. Ust kl Ja rate lastnina. PROSVETA. SNPJ. 23*7 So. Lawndala Am Cbkaeo 23. HL Naslovi proletarec 2301 S. LAWNDALE AVENUE | CHICAGO 23. ILLINOIS { Mae— -»j---M^nm TSica.s» , Prtlošaao pošilja« _ aa_a Dmewain 8S Uli rrOivlw IV as lov Ustavila tednik la ga pripUlte k saojl članov asoje drušiaoi -