Stav. 264. V Trshi, v petek, £2. septembra 1916. Uhaja vsak dan, tuai oo nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. K«dni$tvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškcga št. 20, L nad3tr. — Vsi plsi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaistelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj lista .Edinost" — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A»i3kega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave Jtev. 11-57. Naiočnibi znala: Za celo leto...... Za pol leta ............... Mš tri mesece........•••«••• za nedeljsko lidajo u cdo leto..... za pol leta....... ....... K 24.— J*= : IZ __Letnik XII. Posamezne Številke .Edinosti* se piodajajj pa C« vinarje^ zastarele Stevflke no 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v 5iroko?tI ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....m.ti po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oeh»i deuarniii zavodov . ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstil lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . » 2.— Mal1 oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek „Ediuofti". Naročnina lr rckiamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključni te upravi .Edinosti — Plaća in toži se v Trstu. Uprava In Uiseratai oddeiek se uanajata v ulici Sv. Frančiški Asiikega it 20. — Poitnohranilnični račun Št 841.552 Italijanska bojišča. — Nič večjih bojev. Ruska bojišča. — V Karpatih nadaljni srditi ruski napadi, pri Breazi (severovzhodno Kirlibabe v Bukovini) m vzno-dno Pantirskega prelaza (zapadno Ka-fajlove, na gališko-ogrski meji) uspešni, drugače pa odbiti. Ob Narajovki in v Vo-liniji Rusi zavrnjeni s težkimi izgubami; vzhodno Svinjuhov se boj še vrši. Romunska fronta. — Naši zavzeli vrhove na obeh straneh Vulkanskega prelaza. — V Dobrudži je boj zastal. Albansko-macedonska bojišča. — v Albaniji -neizpremenjeno. — Pri Morim so imeli Francozi znatne izgube. Bolgarska konjica je razpršila umikajočo se so-vražno pehoto vzhodno Florme. ^rbsKi napadi na Kajmakčalanu in na moglenski fronti odbiti. . _ Zapadna bojišča. — Boji ob Sommi se nadaljujejo. Jugozapadno Rancourta m Bouchavesne so Nemci zopet izgubili pridobljena tla, južno Rancourta so jih vzdržali. Francoski napad v odseku Thiau-roont—Fleury odbit. Turška bojišča. — Nič posebnega. Pregled najnovejših dosođHou. i SaMSSi S^TSr. 1 izgubami. Na Babi Ludovi je sedemkrat naskočil naše postojanke. Lovci raznih nemških plemen pod vodstvom generalnega majorja Boesza imalo predvsem delež na zmagoviti obrambi. 19. septembra po sovražniku zavzeto kopo Smotrec smo zopet vzeli z naskokom. Prvi generalni kvartirmojster; pl. Ludendorff. Italijanska boiiSta. DUNAJ, 21. (Kot.) Uradno se razglaša: 21. sept. 1916. Italijansko bojišče. — Nič večjih bojev. Namestnik načelnika generalnega štaba, pl. Hof1. Szilagyi izjavil pri telefonu, da že pokaže njemu (Rathu), da pojde v dveh te-inih na italijansko fronto, je iznova izbruhnilo ogorčenje vse opozicije. Končno je posl. Rath končal svoja izvajanja ob živahnem odobravanju opozicije. Interpelacija se izroči ministrskemu predsedniku. Posl. Szilagyi je poudarjal, da so bili •udi drugi poslanci v sovražnem inozemstvu, potem pa so, ko so se vrnili domov, >iužili na fronti, dočim pa je posl. Rath zastavil svojo moško besedo, da se ne bo boril proti sovražniku. (Hrup na levi.) Szilagvi je končno očital opoziciji, da zlorablja Vdor na Sedmograško v agitacijske lamene. (Viharno ogorčenje na levi. Posl. Szilagvju kličejo: »Ali mislite, da ste v vojašnici! Plačanec!«) Več članov opozicije sili v sredo dvorane, nakar začnejo tudi poslanci desnice zapuščati klopi. Tre-tutek se je zdelo, da pride do dejanskega spopada. Posamezni opozicijski poslanci pa so se vrinili med razburjene poslance in so skušali ublažiti nasprotja. Po daljšem naporu se je posrečilo predsedniku vzpostaviti mir. Predsednik je grajal Szila-gyjev izraz, opozicija pa je viharno zahtevala klic k redu. Zaradi naraščajočega hrupa je predsednik prekinil sejo. Tudi tekom premora je trajalo razburjenje. Po daljšem premoru se je seja nadaljevala. Predsednik je ponovil grajo posl. Szilagyja in je izjavil, da je očrvidno ne-sporazumljenje, če se meni, da je ta opomin milejši kot pa klic k redu. Posl. Szi-iagy prosi zbornico oproščenja. JVlhiistrski predsednik Tisza izjavlja, da je s to izjavo ta dogodek rešen. V sedanjih časih, ko gre za življenske interese naroda, naj bi se zbornične razprave vršile brez strasti in motečih vmesnih pri- ' godkov. Ministrski predsednik prosi zlasti večino, da naj se vzdržuje vsake izjave, ki bi mogla zbuditi strankarsko strast. (Živahno odobravanje.) Posl. Dezider Abraham je interpeliral zaradi podelitve redu bivšemu bukareske-mu poslaniku grofu Czerninu. Ministrski predsednik grof Tisza je opo-vrgel trditev, da bi bila rodbina poslanika grofa Czernina že 12. avgusta mislila na beg. Samo dva najmlajša poslanikova otroka so zaradi škrlatice. ki je razsajala v Bukareštu in Sinaji, prepeljali na Češko. Ostala rodbina je po vojn i napovedi s poslanikom odpotovala v. domovino. O podelitvi redu ministrski predsednik ni vedel ničesar, in če bi bii tudi vedel, ne vidi povoda, da bi se protivil. Zbornica je vzela odgovor na znanje. Odgovarjaje na interpelacijo posl. grotu Karolyja je izjavil ministrski predsednik grof Tisza, da se Njegovo Veličanstvo ni odreklo nobeni svoji vladarski pravici, temveč je izvajalo svoje vladarske pravice, ko je poverilo vrhovnemu armadne-inu poveljniku reševanje nekaterih poslov. Ravno tako je Nj. Veličanstvo v posesti vseh svojih vladarskih pravic v osebnih in stvarnih vprašanjih in jih more izvajati kadarkoli napram armadnemu poveljni-štvu. Ministrski predsednik je izjavil nadalje, da se glede enotnega vodstva vojaških operacij kot pri ententi tudi pri nas ukrepajo ukrepi, ki pa ne prihajajo v javnost, temveč tvore vojaško tajnost. ■Ministrski predsednik je poudarjal, da u-krepi, storjeni v svrho skladnosti in enotnosti armadnega vodstva, pa naj so kakršnikoli, v nobenem oziru ne prikrajšujejo vladarskih pravic Nj. Veličanstva ali se jih dotikajo. Odgovor ministrskega predsednika se je vzel na znanje. Ostale interpelacije so interpelantje umeknili. Seja se je zaključila ob %li ponoči. Prihodnja seja jutri dopoldne. Dnevni red: Nadaljevanje današnje. BUDIMPEŠTA. 21. (Ogr. Kor.) Zbornica je nadaljevala razpravo o predlogih grofa Andrassvja in Apponyja. Ker ni zabeležen noben govornik več, se razprava zaključi. Besedo povzame ministrski predsednik grot Tisza. Ministrski predsednik grof Tisza je izjavil nasproti govornikom, ki se bavi jo z avstrijskimi razmerami, da se morajo ravno ogrski poslanci, ki ljubosumno pazijo na to, da ne bi se nihče vmešaval v ogrske stvari skrbno paziti, da ne zapadejo v isto pogreško. Zato se noče baviti z opovrgavanjem kritike, ki se je izrekala o posameznih avstrijskih činiteljih. Staro izkustvo je, da se običajno za vsak nedosta-tek i pri nas i na oni strani naprčuje odgovornost posameznim vladnim možem. Po mojem mnenju je to zelo krivično. Reči morem le toliko, in je moja dolžnost, da ugotovim to v interesu resnice, — kajti naravno se postopanje avstrijskega ministrskega predsednika ni moglo vršiti pred javnostjo — da je z njegovi individualnosti lastno lojalnostjo z vso energijo zastopal avstrijske interese v vsem, če jih je tudi moral morebiti braniti proti kakim ogrskim interesom. Obžalujem, da se je v tem pogledu doteknilo tudi poljsko vprašanje, namreč s strani poslanca Ugrona, in sicer na splošno v ostri in enostranski kritiki, ki je skušala pokazati, da so sodelujoči poljski in avstrijski činitelji razmatrali poljsko vprašanje v vsakem pogledu napačno. Mislim, da moremo poljskemu narodu zagotavljati pomirjenje in upanje, da njihova stremljenja s strani pristojnih činiteljev nahajajo razumevajočo, s st\a-rjo globoko simpatizirajočo skrb. (Živahno odobravanje na desni.) Ministrski predsednik je branil nato vladnega komisarja Sedmograške proti neopravičenim napadom ter osvetlil pomen naših velikih vojaških akcij. Potem je še enkrat preciziral svoje stališče glede nagodbe iz leta 1867. Iz duha te nagodbe da bi izhajala potreba po ustvaritvi nadomestne institucije za delegacije šele tedaj, ako bi motenja avstrijskega ustavnega življenja preživela sedanjo vojno. Ministrski predsednik je izjavil, da vidi v Andrassyjevem predlogu vmešavanje v avstrijske zadeve in mu zato ne more pritrditi. Ako bi bila neposredna kontrola ministra vnanjih zadev sploh potrebna, bi bilo njegovo stališče bližje Apponyjevemu nego Andrassyjeve-tnu. Naglašujoč, da lahko s polnim zaupanjem zremo v bodočnost ter pričakujemo končne zmage, je ministrski predsednik zaključil svoj govor, ki ga je večina sprejela z živahnim odobravanjem. Nato je izpregovoril posl. grof Julij Andrassy in je izjavil, da se je izreklo, da bi sprejem predloga v Avstriji povzročal razburjenje; to ne velja nikakor. Govornik se v tem oziru sklicuje na vse avstrijsko časopisje, ki le prevečkrat nastopa proti njemu. Kar se tiče vmešavanja v avstrijske notranje stvari, konstatira govornik, da ni trdil niti eden avstrijski list, da v Avstriji ne trpe tega vmešavanja. Danes je pač dejstvo-tako, da je ogrska ustava odvisna od razsodnosti avstrijsko- Strun II. „EDINOST" štev. 264 V Trstu, dne 22. septembra 1916. ga ministrskega predsednika. Če se ogrski ministrski predsednik uklanja temu dejstvu, potem žrtvuje ogrsko ustavo. (Odobravanje na levici.) Ce dualistični aparal: odreka v tei veliki krizi, potem ni več vstajenja, potem so dejstva izrekla svojo sodbo nad to veliko ustvaritvijo. (Odobravanje na levici.) Govornik apelira na večino, da naj glasuje za predlog. Prav rad hoče umekniti svoj predlog, če izjavi ministrski predsednik, da hoče ustavnim potoni uveljaviti izvajanja ogrskih za konov. Grof Andrassv, prešedši na vprašanja zunanje politike, vzdržuje trditev, da je zunanja politika pogrešena. Politika tro-zveze je odpovedala v trenutka ko nas je eden zaveznikov napadel zahrbtno. Nemška zveza se je izkazala vsJed velike sile, zvestobe in zanesljivosti nemškega naroda. (Živahno odobravanje.) Očitanje, da bi bil branil Sonnitia proti ministru Bu-rianu, je neutemeljeno. Ker je bil velik del laškega javnega mnenja proti vojni in tudi kralj, bi bili morali izjaviti mi, da smo pripravljeni, pogajati se z Italijo glede zadovoljitve njenih narodnostnih aspiracij in naš namen bi se bil dal doseči z veliko cenejšo ponudbo. Glede Romunske mora načeti vprašanje, ali se ni zamudilo veliko glede zadržanja Romunske od vojne. Ministrski predsednik je poudarjal zvezo z Bolgarsko. Tudi govornik smatra to zvezo za zelo dragoceno, misli pa, da vlada nima nobene zasluge na njej. Poudarja izborno delovanje naših diplomatskih zastopnikov v Sofiji in Carigradu, izraža bojazen, da sedanje vodstvo zunanjega urada ob skle pu miru ne bo znalo zastopati na lih interesov s primernim poudarkom. — Ni enakega nazora kot neki predgovornik, da naj najprej preženemo Romune s Sedmograškega in potem sklenemo mir. Imamo še veliko drugih velikih nalog in moramo vzdržati tako dolgo, dokler ne bodo zagotovljeni vsi naši življenjski interesi. Nato je govoril posl. groi Apponyi, nakar se je seja prekinila do 4 popoldne. Po zo-petni otvoritvi seje je govoril ministrski predsednik grof Tisza, nato pa zopet poslanca grof Andrassy in grof Apponyi, na kar je ponovno odgovarjal ministrski predsednik. Pri nato sledečem glasovanju sta bila predloga poslancev grofa Andrassyja in Apponyja z dodatnim predlogom posl. mejnega grofa Pallavicinija — odklonjena. — Prihodnja seja jutri. Strahovita povodenj na Kitajskem. NEW YORK, 20. (Reuter. — Kor.) Po zelo razsežni povodnji je bilo opustošenih veliko število okrožij kitajske države. — Več mest je pod vodo. Žetev je povsod uničena. Milijon ljudi je brez strehe. Inozemstvo se naproša za pomoč. Rožne politične vesti. Nemška sodba o nemških vodilnih politikih. »Montagsblatt aus Bohmen« piše: Oficijelno politično zastopstvo nemštva v Avstriji pod vodstvom g. dra. Gustava Grossa je popolnoma odreklo. Kdor je moral poslušati zadnjo politično izjavo te zveze (Nationalverbanda), razume hitro vso bedo tega človeštva. To popolno pomanjkanje na politični izprevklnosti, to popolno odrekanje vsakemu vplivanju na dane razmere po sili osebnosti, ta sramotna malenkostnost političnega nazira-nja, ki na vse gleda iz žabje perspektive in presoja s praznimi možgani politikujo-čega pivintga bankirja v prepoteni lovski srajci — vse to je brez primere. Morali bi zares obupati na politični bodočnosti Nemcev v Avstriji, ako bi ti gospodje trajno obdržali vodstvo. Toda, nadejamo se. da bo kmalu drugače.« Potem: »Pred vsem pojde za glavo nemškim radikalcem. Ti patroni z gospodom Karlom Hermanom Wolfom na čelu, ki z močjo svojih pljuč in vztrajnostjo gobca vsakemu globeje mislečemu usilju-jejo svojo gostilniško modrost, so se od nekdaj izkazovali kot največji škodljivci nemškega naroda. Za naloge, ki si jih je stavila nemška delavna skupnost, ti sarrio-svojneži, ti gospodje radikalci Woliove barve, niso na razpolago. Zasledujejo svojo strankarsko politiko »nepremično« in »do zadnjega kraja«, pa če se ima tudi pri tem nemška Avstrija pogubiti; in kot neomajni politiki svoje stranke imajo prokleto malo interesa na tem, da bi svobod- PODLISTEK Njegov čas, Roman. Iz angleškega. To potovanje v tujino je povzročilo v Unterwoodu veliko razburjenje. Dalje kot v Draždane ni prišla nobena izmed njih. Tamkaj se je vsaka učila nemški, preden so jo predstavili na dvoru. In kako je sedaj Egipt učinkoval na Ta-maro? Morda ji je nekoliko odprl oči, morda je se doteknil nečesa v njej, česar se je zavedala morda samo enkrat ali dvakrat v svojem življenju. Vse jo je nekako prijetno razvnemalo. Nekikrat, ko sc je ponoči z neke vrtne veselice vozila domov skozi oranžne loge gezireške, jo je težki vonj omamil tako zelo, da ji je kri kiju vala v glavi. Čutila je skoraj kot ntkaku krivdo, da je vse tako zelo učinkovalo na njene čute; kar je namreč namenoma ugajalo čutnosti, sc je v Unter-\voodu vedno obsojalo kot zlo. Čuti so bili nekaj nedostojnega; teta Klara ni mogla nikakor pojmiti, kako je mogel biti vsemogočni tako neokusen, da ji je določil bivanje v človeškem telesu. Tedaj pa je sfinga zopet začela govoriti nostne in ustavne naprave učinkovale na korist države in naroda.« Ne bi mogli reči, da bi sii bil rečeni nemški list nadel glace-rokavice, marveč je prav po fantovsko korajžno zavihal rokave, ko se je lotil teh nemških voditeljev ----Nu, beseda je tudi za nas, v kolikor obsoja po zaslugi tisto izključno stran-karstvo v narodni politiki. Tudi pri nas je — neomajnih strankarjev, ki imajo veliko besedo v slovenski politiki. »Mon-tagsblatt aus Bohmen« govori nekaj o največjih škodliivcili. Ententna glasila o novem grškem kabinetu. Iz zadnjih poročil izhaja, da je zavzela ententa napram novemu grškemu kabinetu Kalogeropulos. ako ne direktno nasprotno, vendai pa povsem rezervirano stališče. Ententna glasila vidijo v njem znak obnemoglosti. Člani novega kabineta da so v javnem življenju Grške povsem nepoznani ljudje, ki nimajo ne pristašev, ne političnega vpliva. Ministrski predsednik sam, da se je že pred leti umaknil iz političnega življenja, pak nima zato stikov s strankami. Novi kabinet da je zato zgoli poslovno ministrstvo. O osebi ministrskega predsednika pravijo, da je odličen in spoštovan odvetnik in dober poznavalec financijelnih problemov. — Novi minister za vnanje stvari Karapanos je še razmerno mlad človek. Za časa prve balkanske vojne je bil grški poslanik v Rimu. Pred tremi leti pa je opustiJ diplomatsko karijero in se oprijel notranje politike, ne da bi pripadal kaki stranki. Minister za notranje stvari, Rufos, je bil za časa prvega Veni-zelosovega kabineta predsednik grške komore, in pa brezpogojen pristaš Venizelo-sove politike. Vse te vesti potrjajo naše včeraj izrečeno mnenje, da pomenja novo ministrstvo — ako jemljemo, in to moramo v račune moč, ki jo ima ententa faktično nad Grške — le provizorij. Ali ima še drug pomen: da kralj vkljub vsemu ni vsemu drži krepko vajeti v rokah in da se slej ko prej upira politiki, ki hoče Grško potisniti v vojno na strani entente. Boj med obema velikima strujama se torej nadaljuje in tc pomenja, da položaj ostane nejasen do zmage ene ali druge struje. Belgijski kardinal Mercier, ki s svoj«; besedo in avtoriteto tako žiVo posega v vojne dogodke na način, ki ni v soglasju z njegovim visokim zvanjem miru in ljubezni, je imel nedavno propoved v bruseljski cerkvi. To pot pa je bil zmerneji Ni tako podžigal na mržnjo proti Nemcem in ni več ponavljal znane fraze v zadnjem svojem pastirskem listu, da bi Bog uničil nemško vojsko s kako kužno Doleznijo. Sicer pa je govoril še vedno v imenu božje Previdnosti, pod katere zaščito stavlja usodo svoje drage domovine. Toda, Mercier ne pravi več o Nemcih, dj so Huni in še kaj hujšega. »Naše ustnice — je rekel — prečiščene po krščanski Jju-)avi. ne govore o mržnji. In naj je naša boJ še tako velika, mi ne občutimo sovraštva proti krivcem.« Za tem je govoril: »Naletite morda na slabotne narave, za katere ni vojna nič drugega, nego: eksplozija min, razletanje granat, Človeške klavnice, prelivanje krvi, kupi mrtvecev. Naletite morda tudi na politike nizkega čustva, ki v kaki bitki ne vidijo drugega, nego zasedanje kosov zemlje ali pokrajin. Ne! Vojna ima — vkljub vsem svojfm strahotam — velik in strogo vzvišen cilj; v njej se nahaja nesebičen entuzija-zem naroda, ki daja svoje življenje za stvari, ki se ne morejo ne pretehtati, ne prešteti, ne ukrasti: za čast, za mir, za svobodo! DsmuCe m\l Navodila za uporabo vode. Mestni magistrat objavlja sledeči poziv: Someščani! Ne uporabljajte na noben način vode iz vodnjakov, ne da bi je prej prevreli! Vreti jo je treba približno četrt ure. Uživanje neprevrete vode iz vodnjakov izpostavlja vas in vaše družine težkim nevarnostim! Občina vam daje te dni na razpolago klo-rificirano vodo na raznih točkah mesta, ki se objavijo. Na teh mestih bodo postav-jeni sodi, iz katerih boste dobivali dobro vodo, ki jo boste lahko uporabljali brez daljšega. Priporočajte svojcem Čim največjo čistost! Umivajte si roke pred vsako jedjo! Stranišča očiščajte z vodo, ki ste jo že uporabili za umivanje ali pranje, in to večkrat na dan, da se odperejo člo- s Tamaro, toda tokrat z glasotn mladega moža, ki je nenadoma vstal s sipine, na kateri je ležal nepremično in neopaženo. — Lepa boginja, kaj ne, gospa? — je dejal. Tamarina ogorčenost zaradi tujčeve piedrznosti, da jo je nagovoril, je bila tem večja, ker je spoznala po njegovem naglasu, da je inozemec. Glas je bil izredno prijeten, globok in zveneč, in »nesramnež« je meril nad šest črevljev; vkljub svojim širokim plečim in krepki postavi pa je bil skoraj tako vitek kot Tamara sama. Vedela ni prav, kaj naj bi mu odgovorila. Govoril je s tako lahkoto in gotovostjo, kot človek, ki se veseli* da je našel enako mislečo dušo in ki od nje potem zahteva z vso pravico simpatije. Poteg 4ega pa se je Tamara tudi prestrašila njegovega nenadnega pojava, ker je mislila, da je sama. Končno pa ie le odgovorila: — Da! — Jaz prihajam večkrat ponoči semkaj, — je nadaljeval, — ko se ti vražji turisti odpeljejo s svojo vražjo železnico. .Potem je sfinga last samo enega in začne govoriti. Vam se dogaja ravno tako, kaj ne? — Da, — je rekla Tamara zopet. Brezmejno se je čudila sama sebi, da je sploh odgovorila. ♦ veški odpadki ter se na ta način ohrani čista odvodna cev stranišča. — Zbirajte po možnosti deževnico v pripravnih posodah na dvoriščih. Deževnica, ki jo zbirate direktno v teh posodah, se lahko uporablja v kakoršnokoli svrho. — Ali ponavljamo še enkrat najnujnejše! vode Iz vodjna-kov ne pijte, ako je niste pref prevreli! Le na ta način se boste obvarovali bolezni, zlasti legarja. Za naše šolstvo. Češki listi poživljajo k prispevanju za njih Osrednjo matico šolsko. Med vojno ne prireja Matica zbirk in odpada torej ta dohodek. Toda češki listi ne dvomijo, da češki narod poleg dolžnosti do države izpolni tudi dolžnost do samega sebe,'do svojih otrok, do svojega naraščaja. S tein — pravi »Union«, — da vzgajamo svoje otroke v šolah, ki so pod državnim nadzorstvom, postopamo tudi v smislu državne uprave, ki je tudi v vojni ohranila skrb za razvoi šolstva in ki ravno s šoI-> ustvarja narodom države, podlage za boljšo bodočnost. — Velja tudi za Slovence in njih šolsko družbo. Tržaške pivovarne in založniki piva ter zvišanje davka na pivo. Iz gostilničarskih krogov smo prejeli: Kakor je znano, se je s 1. septembrom t. I. uvedlo zvišanje davka na pivo in se je obenem tudi uredila deželna naklada na pivo v vsej državi, tako da se je davek na pivo zvišal za 8 K. Tam pa, kakor n. pr. na Štajerskem, kjer je .deželna naklada na pivo znašala že 8 K, se davek na pivo ni zvišal, in dobavljajo pivovarne pivo po isti ceni kot pred 1. septembrom. Čisto drugačne razmere pa so v Trstu. V Trstu se je nova deželna laklada na pivo uredila tako, da novi davek na pivo za tržaško ozemlje znotraj užitninske črte znaša le 4 K naknadnega davka in se jc tudi pobralo toliko. Kaj pa so storili Drelierjeva pivovarna in založniki pivovaren Steinfeld, Puntigam. Goss, Budjejevice in plzenskih pivovaren? 1. septembra so enostavno izjavili, da stane pivo zaradi novega davka 8 K več. Vprašujemo torej, s kako pravico so pivovarne zvišale pivo za 8 K in tudi inkasirale toliko, dasiravno novo zvišanje davka znaša samo 4 K. Ko se stvar v vsej državi ni zvišala toliko; zakaj potem ravno v Trstu? Pivovarnarji in založniki v Trstu ;;iorajo pač misliti, da so tržaški gostiim-jarji samo njihovi hlapci, ter da se mora plačevati tako, kot zapovedujejo oni. No, tokrat so se gosi>odje pač zmotili. Dobavljati bodo morali pivo gostilničarjem po 4 K ceneje in tudi vrniti one 4 K, ki so jih doslej neopravičeno preveč inkasirali pri vsakem hektolitru. Gospodje so pač pozabili. da brez privoljenja vlade ne morejo zvišati cen pivu, in ker doslej od 16. jan. 1910 izvzemši davčno preureditev 1. septembra 1916 v vsej državi ni bilo nobenega drugega zvišanja, velja to tudi za Trst. in kje pa ostaja gostiln i čajrska zaeruga? Bila bi prva dolžna opozoriti jffostdlničarje iia to zlorabo. Ali je zadruga samo za to, la pobira zadružne prispevke? Seveda, će je predsednik zasebnik, potem seveda nima pojma, kako se morajo gostilničarji Jandanes boriti za svoj obstanek! Mesta za medicince. Z ozirom na to, da primanjkuje v tržaških bolnicah zdravniškega osobja, se vabijo dijaki medicinci, ki so prestali vsaj prvi rigoroz, da se javijo mestnemu fizikatu (ulica Cavana št. 18./I), ako bi bili pripravljeni, opravljati sanitarno službo v mestnih zavodih. Sprejeti bi mogli biti ali kot pomočniki zdravnikov za službo v raznih bolnicah ali pa kot sodelavci v patologičnih laboratorijih tržaške občine, in to seveda proti primerni nagra-ji. _ Neobhodno potrebno je znanje deželnih jezikov. Pisemski poštni promet v Griko je do iiadaljnih odredeb ustavljen. Take pošiljke se vrnejo odpošiljatelju. Razpisani štipendiji. Iz ustanove »Mi-chele Mauser cav. de Marquado« se podelite za šodsko leto 1916/17 dve štipendiji, po 1000 kron vsaka, mladeničem rojenim v Trstu, kateresibodi vere in narodnosti, ki po dovršitvi tukajšnje mestne višje realke obiskujejo kako c. kr. višjo tehnično šolo. V enakih okoHščinah se da prednost sorodnikom ustanovitelja. Prošnje, opremljene s krstnim listom, spričevaloma zadnjega šolskega leta, zrelostnim spričeva-lom in spričevalom o družkisko-ekonomičnih razmerah, raaj se vložijo do 10. oktobra t. i. pri vložnem uradu mestnega magistrata. Za šolsko leto 1916/17 se podeli štipendija letnih 600 kron iz ustanove »Oirolamo Grego« ubožnemu, odličnemu in vrednemu mladeniču, kateri po dovršitvi mestne višje gimnazije v Trstu, obiskuje kako c. kr. vseučilišče. Prosilci naj vlože svoje prošnje tekom 15. oktobra t. 1. pri vložnem uradu mestnega magistrata, o- premljene s krstnim listom, potrdilom o družinskih razmerah in zrelostnim spričevalom. Oabrieie d* Annunzio se je povrnil med avijatike. Ta vest, ki jo javlja svetu »Cor-riere della Sera, zanima nas avstrijske Primorce v toliko, v kolikor prejemamo vsako toliko te laške obiske in nas je Ga-briele že -- odreševal se svojimi fra-zastami sporočili. »Corriere« se malce laže ko pravi, da bo d' Anunzio zopet vršil službo kot avijatiški častnik, opazovalec in metalec bomb. O da. Gabriele meče »bombe•<, ali v tistem znanem tržaškem smislu: debelim lažem pravijo Tržačani »bomba <. Gabrielovih bomb niso še neprijetno občutile nobene tržaške kosti, pač pa smo se jim — smejali! Kakor je biHa n. pr. tista, s katero nam je d' Anunzio kmalu po začetku vojne zagotavljal: Jaz, Gabriele d' Annunzio, vam jamčim s svojo častno besedo, da boste v osmih dneh — odrešeni, ko bodo na tržaškem Velikem trgu Italijani pili kavo! Od tedaj so minuli meseci in Italijani še niso pili kave na tržaškem Vettkem trgu! Da vidimo, kake — bombe bo sedaj metal Gabriele d'Annun-zio na tržaški trg! Ce je še tak prorok, kot je bil doslej, moremo mirno spati. Mestna zastavljalnica. Jutri. 23. t. in., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca julija na bele listke, in sicer od štev. 205.501. do štev. 207.000, od 3 m pol pop. do 7 zvečer pa nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca avgusta 1914. na rdeče listke, in sicer od štev. 205.201. do štev. 205.900. MALI OGLASI. DAUftVL Za žensko podružnico CMD daruje g. Marija Humplik 2 K. v Trstu Kupujem izpadane nebarvaae ženske luse — Via Belrpdere 4. Brivec. ti4t> (pff) «o za g m profesoija lepa soba Ponudbe lalC ac pod .Št Gtr»" rja i u s. odd. Ed. G45 n*nrift s'-' železno ognjišče (Sparherd), malo rlUuU rabljeno za K 90. I lica della Fabbrica štev. 11. 043 Dnmhf!7 K 5/»—0 volna K 0 -7.20, novo DUlIlllUif sukno, pokrivala, pletenino, papr. žaklje itd. kupujem. Janof, nI. Belvedere lt». 642 Proda se t sel 5 le* *tar. 1 lic i della Fabbrica št JI. 044 Soba in kuhinja popolnoma < prcmljena, če mt>goče tudi kopalr. soba z električno o/.ir. plinovo razsvetljavo išče c. kr. profesor. Ponuibe pod „C kr. profesor" na Ins. odd. Edinosti. 635 Kupujem prizmatične daljnoglede. Optik, nI. _Maria Teresa 34 (ex Nuova). Kimirom vo^n°- bombaž, vrv, žaklje staro IllipUjlSiil železo in majhen voz na 4 kolesa. Drihajam tudi na dom. Ul. Barriera recchia 27. Pellizzaro. 636 Fotograf *tev. 10. Anton Jerkič posluj o zopet v svojem ateljeja v Trst«. Via delle Posta Volno, bombaž, baker, med in drage kovine kupnje Hirsch v Trstu, ulica S. Gio-▼anni šter. 10. 638 Proda se 5C0 popolnoma dobrih vinskih sodov iz hrastovega lesa, ogrskega izvira in ki obsegajo 1, 2, 3 in 7 hI. — L. Stern, Gra/. Grieskai 60. 5/M) ŽGKlie vsake vrste kupnje prva slovenska fcrgo vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 'pri mestri bolnišnici.) 618 Prejemki prodtplišč anrovizacilske komisije. Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od li. septembra do inkluzivno 16. septembra 1916 naslednje prejemke: t. Iv ul. Madonna del mare K 17.815-65 . 2 v šoli na trgu Rosario K 13.448-57 . 3 v ul. delle Poste št. 14 K 14.439 84 šoli v ul. Rossinr K 7.649 40 ul. Bachi 8 K 12.156.62 ul. Acquedotto št. 38 K 9.868-91 šoli v ul. Parini 8 K 20.123-43 šoli v ul. Donadoni K 15.780*09 zabavišču ul. S.Marco K 18-816-91 ul. Giuiia 35 K 10.623 53 zabavišču v Skednju K 4.962 89 12 pri ,Tirolcu' Sv.M.M. Zg. K 6.229 89 13 pri Miklavcu Sv.M.M.Sp. K 3.100-78 14 pri Sv. Ivanu K 4.775*27 15 v Rojanu K 6.912*39 16 v Barkovljah K 4.476*90 4 v 5 v 6 v 7 v 8 v 9 v 10 v 11 v Skupaj K 171.181.07 To in ono. Nov Edisonov vojni izum. Senzasijo-nelna iznajdba, s katero bi se v bodoče onemogočilo vsako vojevanje, prihaja seveda Iz Amerike. Izumitelj je Edison, ki je svojemu novemu izumu dal ime električne vojne. V velikanskih krogih na okolo utrjenih položajev bi se postavili močni električni akumulatorji, ki bi razvijali neprestan tok velike napetosti. S posebnim strojem, v katerem leži vsa tajnost Edison ove iznajdbe, bi se spotf lle vse točke v nasipu te električne obrambne linije. Kdor bi se drznil, približati se tej zoni. bi bil ubit na mestu. Ta izum se razteza tudi na zračne boje. Aeroplani bi bili] opremljeni s posebnimi aparati, ki bi razvijali tok v gotovem okrožju. Sovražni letalec, ki bi se neprevidno približal tej zračni zoni, bi z mesta strmoglavil na zemljo. Edino žalostno na tem podjetju je, da je Edisan izjavil, da d£ še te po svetovni vojni ta izum v uporabo, a potem da si ga pridrži ameriška vlada za — Ameriko. Smrt in Turki. Turkom ni mnogo do življenja, ne žalujejo po svojih mrtvih, niti ne pripisujejo smrti velike važnosti. Zato tudi ni pri njih žalostnih in dragih ceremonij kakor pri nas. Cim je nastopila smrt, operejo mrtvece, v usta, nos in uha jim stavljajo bombaža, jih zavijajo v bel prt, in čitai so jih položili v odprt zaboj, ki 'ga prekrijejo po kratki molitvi, odnašajo mrtvece na pokopališče in jih pokopavajo z obrazom proti vzhodu. CESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosžkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uHci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven flavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. lit! debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukaneo, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke. baterije, piaemaki papir kopirni PTinčniki, zaponke, prstani rdečega križu, krema za brado, žlice, razna rezila, robat, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, cgle-iala, nstnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe ' in drugo prodaja J4JIOB LKVI. ulica S. Niijolo Stev. 19 62 6BaaBBBaeBSHaiSBBHBaBaB«aBBBSG5EiiBB s fHlo iz !ilil»gp irioka Steckespferd | ! Bersmann S Co„ Dešin na Lnbi, Tetscnen g uživa vsestransko pr ljubljenost vsled svo- g B jega izborm-ga učinka in dokazani neprekos- g I ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in & racjonelno negovanje kože ln lepote Na tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja! Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-pferd" in na polno ime tvrdke! Dobiva se po K 1-— v lekarnah, mirodilnicah in par-femerijah. Ravno tako se je obnesla lilijna krema „M a n e r a" (80 stot.) ' za ohranitev nežnih belih rok. BBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB ZDRAVNIK M. Dr. M Perničlt stanuje v Trstu, ul. Glulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In olroSk« bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) ie Mili i : Trst ■ Ola Stadion 10 - Trst | S Odprt od 8'i2 zuečer ntsprej I S --I | Cena: I. vrste K 2. II. vrste Kl. | SHSaBBRBHaaiaBHUHBa&SKSBfiBMUB Nova Mirodlinica MOllEK^i« Trst, ulica Ponterosso Stsu. i Bogata zaloga dišav, krtač predmetov za toiSetfo in za umetnosti. r ZOBOZDRAVNIK i Dr.J.Čermak j se le preselil In ordinira selsl | v Trstu, ul. Poste vecchle 12, vogal ulice delle Poste. luiuaijezeiiovfrez bolečine. Mimje UMETNI ZOBJE. is Danes dan prodaje od CORSO 7-9 B9