81. Številka. Ljubljana, v četrtek 10. aprila 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po p o iti prejeman za avairo-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 3 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec l K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 2e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvele frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. .Narodna tiskarna" telefon št 85. Celj Die Basis des konstitutio-nellen Lebensprozesses ist liberali das Kompromiss. Bismarck v pruskem dež. zboru dne 24. jan. 1865. Česar ni hotel v prvem trenotku skoro nihče verjeti, to se je vendar zgodilo. Nemški ljudski zastopniki so uporabili celjsko vprašanje za uzrok in zaželi v parlamentu vojno, katere izid je jako negotov, in ki more s parlamentom in z vlado vred pokopati tudi celjske pa-ralelke, ne da bi bili Slovenci za to izgubo odškodovanj. Celjsko vprašanje je že sedem let predmet boja med Slovenci in Nemci, in ministrski predsednik je govoril resnico, ko je predvčerajšnjim dejal, »die Slovenen sind bisher ihres Besitzes nicht froh ge-\vorden«. In danes vidimo, da tudi nič upanja ni, da bi se kdaj mogli veseliti te posesti. Tudi v najboljšem slučaju ni nade, da .bi se celjski razredi kdaj tako uredili, kakor zahteva korist učeče se mladine. Pri vsaki najbolj malenkostni odredbi bi Nemci zagnali tak vihar, kakor sedaj, uprli bi se z vso silovitostjo in zato je več kakor gotovo, da bi, kakor rečeno, v najboljšem slučaju ohranili kvečjemu to, kar imamo sedaj, kar pa v nobenem oziru ne zadostuje potrebam slovenskega naroda. Računi, ki smo jih delali 1. 1895., so bili napačni. Računali smo, da s pridobitvijo paralelk se premene vse razmere na celjski gimnaziji, a izkazalo se je, da so razmere postale še slabše in da nam je v kulturnem in pedagogičnem oziru s celjskimi razredi le bore malo pomagano. Ves uspeh celjskih razredov je samo ta, da dijakom ni več treba obiskovati tistega pripravljalnega tečaja, v katerem se jim je vtepala nemščina. Po zadnji izjavi ministrskega predsednika pa o tem sploh ni treba več razmišljati, kajti iz te izjave je razvidno, da hoče vlada na vsak način narediti konec celjskemu vprašanju, tako, da Nemci ne bodo več imeli vzroka, voditi radi tega vojne, Slovenci pa ne bodo škode trpeli. Vlada ima namen, poskusiti s kompromisom in kakor je znano, je v tem oziru tudi že storila prve korake; dasi velika večina slovenskih poslancev o kakem kompromisu neče ničesar slišati, vendar nismo še izgubili nadeje, da spre-vidijo dejanjski položaj. Jedno jim pa mora biti jasno: Če hočejo z doktrinarnim absolutizmom izvesti svoj namen, potem pride do konflikta ne le z nemškimi strankami nego tudi z vlado in, ker je gotovo, da vlada zaradi celjskih paralelk ne bo pustila razbiti parlamenta, postane celjsko vprašanje odvisno, kdo ima večjo moč: ali vlada ali nemške stranke, ali peščica slovenskih poslancev, ki v tej zadevi ne smejo upati, niti na pomoč Poljakov, niti na pomoč nemških klerikalcev, kajti tako Poljaki, kakor nemški klerikalci zahtevajo, da se sklene kompromis. Mi smo svoje stališče vsestransko obrazložili, a vse pisarjenje proti našemu nasvetu ni izpodbilo ne jednega argumentov, kar smo jih navedli. Vse nasprotovanje kompromisnemu predlogu, kakor smo ga mi formulirali, je bilo omenjeno na golo psovanje, ni bilo drugega, nego impotentno negiranje. Drugače tudi ni bilo mogoče, ker to stoji in se ne da ovreči, da se more tudi glede celjskega vprašanja doseči tako porazurnljenje, da bi slovenski narod ne bil neoškodovan, da bi za celjske razrede dobil polnovredno nadomestilo. Politično življenje se pač ne da uravnavati po matematičnih in juri-stičnih predpisih, ampak je vedno in povsod samo dolga veriga vsakovrstnih kompromisov. Danes zborujejo v Celju spodnješta-jerski zaupniki, da izrečejo svoje mnenje o tem vprašanju in gotovo je že danes, da se z veliko ogorčenostjo izreko proti vsakemu kompromisu. To je jako lahko in jako popularno, ali s tem, da je kaka stvar popularna, še dolgo tudi ni pametna, a nam se dozdeva, da je najsmešnejša uloga, ki jo more igrati politik, uloga tistega sirakuskega profesorja, ki se je hotel nanj pritiskajočih dejstev ubraniti s teoce- tiško abstrukcijo: noli turbare circulos meos! Nam ni nič tako zoperno, kakor če vidimo, da si kdo lasti monopol na politično razsodnost in krepost, kakor so to storili v vojni zaradi celjskega kompromisa združeni naši nasprotniki. Mi smo mirno in stvarno obrazložili svoje mnenje; prepričati nas, da je to mnenje napačno, se niti poskusilo ni, ampak vsi naokrog so sedli na limanice dr. Šusteršiču, ki hoče vsak kompromis preprečiti za vsako ceno, a ne iz stvarnih razlogov, ampak samo da pokaže, da odloča na Slovenskem njegova volja, drugi pa da nimajo vpliva. Nas ne zadeva nobena odgovornost, če se vsled trdovratnega odklanjanja vsa-cega kompromisa kaj zgodi, kar bo Slovencem na škodo, poslance pa, tiste poslance, katerih ne vodi samo strankarska strast, in ki na političnem odru ne vidijo samo tega, kar se vidi s stojišča, nego imajo priliko, pogledati tudi za kulise, te poslance pa svarimo, naj glede kopromis-nega vprašanja ne postopajo tako, kakor pri salamonski sodbi tista kriva mati, ki je hotela, da naj raje otrok pogine, kakor da se zgodi, kar ni njena volja. Razgled po cerkvenem življenju v letu 1901. Spisal vseučilišfci prof. dr. T. G. M asary k v Pragi. VII. Gibanje »proč od Rima« ni omejeno samo na avstrijske Nemce. To gibanje zapušča korenine, kakor se lahko razvidi iz dnevnih vestij, v vseh katoliških avstrijskih deželah, torej tudi čeških. V Avstriji sploh, zlasti pa pri nas na češkem, | je močno antiklerikalno in antirimsko mnenje in teženje, dasi je isto še nejasno. Gibanje »Proč od Rima« vršiči v poskusu, osnovati in ustrojiti starokato-liško občino. V Pragi je ravnanje vladnih organov zoper češko »Proč od Rima« znatno energičnejše kakor zoper nemško gibanje. Časniki so med letom 1901 večkrat poročali, kako vlada strogo ravna in nastopa z doktorjem Isko, ki namerav v Pragi ustanoviti starokatoliško občino.' Iz protestantske cerkve v Avstriji bodi omenjeno, da je bil na VII. generalnem sinodu avgsburske in helvetske cerkve na Dunaju (v oktobru) za češko cerkev kot učna knjiga dovoljen katekizem verskega društva »Čeških Bratov« poleg heidelberškega katekizma, ki ima simboličen pomen. Kakor znano, ni hotel cesar Jožef II. čisto nič slišati o češki narodni cerkvi in zato je dovolil samo ustanovitev luterske in reformovane cerkve. In tako prihaja več ko po 100 letih do veljave narodna zavest v češki cerkvi, dasi se to godi v prav mirni obliki. Kar zadeva politično stran gibanja »Proč od Rima!«, jo razglasil sinod svojo neomajno avstrijsko lojaliteto, a v verskem vprašanju je odločno povdarjal, da je to sveta dolžnost avstrijskih evangeliških cerkva da skrbe za duševni blagor tistih, ki so odpadli od Rima. Sicer pa slavni sinod, kakor se nam zdi, vendar čuti dovolj nemški. Češki delegat, takrat senior Karol z Lany iz evan-geliške občine černilova je storil obljube v češkem jeziku in pri vvodni molitvi je tudi molil češki »Očenaš.« — Celovški »Oesterr. Protestant« (št. 12) pa se je temu odločno zoperstavil, češ, da je uradni službeni jezik generalnega sinoda nemški. To je sicer zgolj malenkost, a vendar kaže nenormalni položaj čeških evangeliških cerkva, kajti z vso svojo upravo so odvisni od Dunaja, na Dunaju se morajo tudi šolati evangeliški bogoslovci. Skrajni čas je že, da se naše evangeliške cerkve osvo-bode tega nedostojnega poddanstva iz nemške oblasti. Iz življenja evangeliških cerkva je marsikaj pomisleka vredno. Zoper uvedbo češkobratskega katekizma se je izrekel župnik Karafiat (Ref. Listy 1901 št. 3. 4.); župnik Karafiat se je izrekel tudi zoper to, da bi bila znovič vpeljana nekdanja »Jednota Bratrska«, kojo smatra v sedanjih razmerah iz notranjih vzrokov kot nemogočo. O gibanju »Proč od Rima« se je izrekel Karafiat že 1. 1899. (št. 4.) in sicer v tem smislu, naj se nihče ne sprejme Mutka. Spisal Milanov. Mrzla, strupena rosa se je svetila po poljskih potih in grivah v notranjem soln-čnem lesku kakor najlepše brušeni demanti. Rezek sever — opomin bližajoče se zime — je dihal preko po večini že praznega polja, le tuintam je čakalo še nekaj krajev povrtne, repe in pese, da jo poruje in spravi pod streho pridna roka kmetovalčeva. Na Močanovem travniku je pasla Mutka svojo Čado. Živinče ni moglo zatajiti svojega poželjenja po boljši paši, neprenehoma je z jezikom lovilo obkrajno peso, in pastirica je imela mnogo posla, da mu je branila prepovedanega sadu. Kratko vrvico, polno vozlov in ovito okrog kravjih rogov, je držala krčevito v svoji razkavi, razpokani roki; na več krajih ji je solzela kri izpod kože in se strjala v male rdeče zvezdice. In če je Čada naglo zasukala glavo, da bi pregnala kako zakasnelo se muho, potegnila je Mutko neusmiljeno za sebo^'. »Ev ev-ev«, zjezila se je ta, potegnila je vrvico in z nagubančenim čelom zrla, kako muli poredna krava rosno bilje. Močanova Mutka — kdo je ni poznal?! Poštama, nekoliko pegastih, zagorelih lic, sivih očij, visoke rasti in skoro vedno šepasta je bila. Zavita v redko in ogoljeno ruto, je v mrzlih jesenskih jutrih prezebala po polju s svojo trmasto varovanko. Nič ji ni pomagalo, da je roke sklepala kakor k molitvi in kazala na peto svoje desne noge, kjer se ji je bila naredila velika obtiska; morala je iti na pašo. »Na, Mutka, na, črno bil si privezi na stopal, pa bo boljše«, jo je tolažila stara Močanka. Mutka je sicer vzela ponujano ji zdravilo, toda hipoma gaje zmencala, vrgla po dvorišču in sklepala roke nad glavo, hoteča povedati, kako jo boli. »Priskuta prismojena, pa pojdi tako, če nočeš sama sebi dobro«, jezikala je Močanka, »se ti bo že še vtepalo«. Tedaj pa je privihral s palico v roki iz drvarnice Močankin zet France. »Jaz ti pokažem vetra« in zgrnil jo je trikrat preko hrbta; »zdaj še na pašo nočeš?« Surovo jo je zgrabil za roko in jo tiral v hlev. Mutka se je upirala, kar se je dalo, toda morala je, po levi nogi skakaje, za njim . . . Počasi sta stopali. Čada je bila priletna, pohlevna in pa levi rog je imela izmuznjen, Mutka pa itak ni mogla naglo naprej. V obtisko ji je zašel pesek in zba-dalo jo je neznosno. S težavo ga je odstranila. Obrnila se je in grozeče obrnila pest proti hiši, kjer je toliko trpela, toda za plotom je zapazila Francetov obraz, naglo je skrila roko in pognala čado. Že mnogo let je tega — ne dosti manj, kolikor jih šteje Mutka — ko se je pri Močanu ustavila mlada tuja ženska, pa dete je imela s seboj. Služila je baje na nekem gradu, pet ur hoda v stran, in prislužila si je bila poleg novcev tudi malo hčerko. Ž njo je dobila nekaj stotakov in »hajdi z Bogom«, so ji dejali. Še tisti večer je z detetom ostavila grad. Na potu pa jo je zalotila nevihta, vsa premočena je prišla drugo jutro k Močanu in tamkaj je zbolela. Huda vročina jo je kuhala, čutila je, da so ji bliža konec. Tedaj pa je poklicala Močanko k sebi ter jo rotila, naj se usmili njene hčerke, naj jo vzame za svojo. Sprva ni bila nič kaj pri volji, ko pa je bolnica izvlekla iz nedrija lep šop bankovcev, se je Močanka omehčala in' udala. »Vse to je vaše za rejo, to pa naj ima moja Cena za doto«, govorila je s slabotnim glasom, potem pa se ji je začelo blesti. Prenesli so jo na boljšo postelj in ji stregli, kakor se spodobi streči ljudem, ki imajo denar. Čez dva dni je pa umrla in naredili so ji bili lep pogreb. Cena je ostala pri hiši. Kmalu pa se je pokazalo, da je gluha in tudi nema. Sčasoma se je pozabilo, da je tuja, pozabil se je njen denar, pozabilo se je njeno ime in splošno so jo zvali: Močanovo Mutko. Dobro ji res ni bilo nikdar pod Močanovo streho, pravi pekel pa se je pričel za njo, ko se je bila omožila domača hči Neža in je bil prišel ženin France k hiši. Nikoli ni prav napasla, nikoli prav poštovala otrok. In ko so ti paglavci odrasli, dražili so jo, kolikor se jim je ljubilo, in nihče jih ni strahoval za to. Toda, Bog ne daj, da bi bila sama njihova sodnica! Kakor zver je planil France nanjo: »Mojih otrok že ne boš ti pretepala, ti že ne!« In še dolgo potem je nosila vidne spomine njegove surovosti . . . Mutka je pognala svojo Cado v obcestni jarek, skolenčila jo, sedla v mrzlo ki ne prestopa k protestantizmu iz verskih vzrokov. Slednjič se je dotaknil župnik Karafiat perečega vprašanja glede cerkvene discipline. Mene so vprašali laiki, kakega mnenja sem o cerkveni disciplini; odgovoril sem, da se enake uvedbe bojim predvsem radi tega, ker bi se disciplina ne izvrševala dosledno in nestransko (tudi zoper močnejše in bogatejše namreč), in v vsaki cerkvi da ima biti izgoja poglavitna stvar. Moj list je bil objavljen v »Hlasech ze Siona«; »Reform. Listy« so objavili članek: Koga naj ne skrbi cerkvena disciplina (1901 št. 6.), v katerem se meni, dasiravno mene ne imenujejo, očita, da naj se ne mešam v slične stvari, ker sam ne hodim v cerkev. Ponavljam, da sem rekel samo svoje prepričanje, ki ni zoper nikogar in zoper noben cerkveni zbor naperjeno. »Rozhledy« (1901 št. 2 in nasl.) so prinesli razpravo dr. K. Robana: Evange-liški klerikalizem na Moravskem. Gospod Rohan se izreka zoper uvedbo discipline ter navaja v to kot dokaz sv. pismo in protestantski verski subjektivizem. Menim, da se ne da stvar enako razmotrivati; niti sv. pismo, niti subjektivizem tukaj ne odločujeta. Disciplino sme si vpeljati vsaka cerkev, kakor vsako drugo društvo. Vprašanje je samo, kakošno disciplino, in če bo pomagala kaj v sedanjih časih. (Gospod Rohan rabi besedo: klerikalizem v drugem pomenu, kakor se rabi navadno: mi govorimo vselej o klerikalizmu kot zlorabi vere za posvetne smotre, predvsem pa socialno politične). Slednjič je treba omeniti nekatere pristno češke izjave, pravzaprav nepristno češke. V zadnjih letih se namreč neki del češke inteligence prav toplo zavzema za »življenje«, za »veselje življenja«, in temu pač ne more nihče ugovarjati, nasprotno pa se celo moremo veseliti, ako se pridi-guje kaj enakega mladini. Toda — kako življenje, kako veselje življenja? Kolikor morem vse to opazovati, vidim, da vršiči večina enakih fraz o življenju v pojmih: alkoholizem in Venus vulgivaga. Pristaši gesla »življenje« in »veselje življenja« menijo, da se isto uresničuje v protestantizmu: za ta poklon se protestantizmu ni treba sramovati. Nasprotno, to je njegova moč in moč protestantskih narodov; katoliška inteligenca pridiguje »življenje« in zagazi — v dekadenco. Nekako enako ugaja V. Mrštiku in drugim izrek Zolov o protestantizmu, ki o njem pravi, da je premalo »umetniški«. Pisal sem že o tem ter dokazal, kako francoski katoliki, dasi so se s cerkvijo razdvojili, vendar se ne morejo od nje odtrgati, in da jim dopade laksnost cerkve ravno v spolnih vprašanjih. To pa se imenuje — »umetnost«. Iz teološke književnosti za lansko leto slednjič omenjam rektorski govor prof. dr. Sykore: »O tekstu novozakonskih knjig«. Govor je sijajen dokaz tega, da se znan-stvo še ni upalo vrniti v dvorane naše teološke fakultete: tako pisati o zgodovini N. Zakona bi si ne upal na Nemškem katoliški teolog. roso, nakremžila obraz v bolestne gube in zajokala čuden, bolesten jok. Rana na podplatu jo je neznansko skelela, žgala in pekla, kakor živ, pereč ogenj. Na bližnji njivi je odtrgala pero rdeče pese ter ga položila na boleče mesto; hladilo jo je. Iz nedrija pa je izvlekla rožnato ruto ter jo zložila in obvezala rano. Rosa je bila že zdavnaj izginila s polja, ko se je spomnila, da je treba domov. »Za plohom je nekaj žgancev v skledi, zelja ni nič ostalo«, dopovedavala je stara Močanka Ceni, ko je, privezavši kravo, prišepala v hišo. Toda Mutka je ni poslušala in tudi jedi ni iskala, ampak tiho je zlezla na svisli, na svoje ležišče. »Nazadnje jo bo treba še k jedi klicati«, jezil se je France opoludne, videč, da je Mulkina žlica na navadnem mestu in še vedno poveznena. »Nace, pokliči jo, saj jo kličeš zadnjič!« »Na svislih leži, pa tiho joka«, pripovedoval je otrok. »Trma trmasta«. Tudi zvečer in drugo jutro je ni bilo na izpregled. »Pa kaj je lenobi?« se je togotila stara Močanka in lezla po lestvi na slamo. »No, kaj še ni čas vstati? Pastirji bodo že kmalu domov gnali . . .« Na Ogrskem ae poostrujejo cerkvene razmere. Tukaj se ne moremo spuščati v razmotrivanje, zakaj je ogrska katoliška cerkev veliko bolj narodna nego na Avstrijskem. Ponajveč najbrže zato, ker je na Ogrskem močna protestantska in grška nezdružena manjšina. V katoliški ljudski stranki se sicer javlja specifično močna katoliška zavest, a tudi ta stranka je ravno tako narodnjaška kakor kardinal Vaszary, kateri je pri lanski devetstoletnici (v avgustu) slovesno razglasil politično in narodno nezavisnost Ogrske države od rimske kurije. Lansko leto (16. marca) sta se združili tudi obe evangeliški (luteranska in reformovana) deželni cerkvi v neko zvezo zoper gibanje katoliške cerkve. Da obe ogrski cerkvi razumevata svoj patriotizem zdaj pristno madjarsko, je samoumevno. Će pa hočemo za to svojo trditev navesti eklatanten dokaz, imamo za to izključenje 7 slovaških bo-gosiovcev v Prešovu (december 1900). Kakor se razvidi iz aktov, ki so bili objavljeni letos tudi v nemških protestantskih glasilih, se je pustilo teh sedmero bogoslovcev »skupno« — fotografirati, in so to »skupno fotografijo« baje slovaški podpisali na demonstrativen način in sploh so gojili »slovaška nacijonalna čuvstva«. Za pojasnenje karakteristike »madjarske« luteteranske cerkve na severu Ogrske služi okolščina, da je tisto monstrostno mnenje, da je bilo namreč treba izključiti one bogoslovce, bilo odobreno od višje cerkvene oblasti, ki je naznačeno z imeni: Schmidt-Glauf-Milker-Szlavik. V MJubUani, 10 aprila. Državni zbor. V včerajšnjo sejo poslanske zbornice so se povrnili parlamentarni »običaji« izza Badenijeve dobe. V razpravi je bila točka »obrtno šolstvo«. Dr. Ploj je stavil ožjo resolucijo: Vlada se poživlja, ustanoviti prvič češko obrtno šolo v pripravnem češkem mestu budjeviškega trgovinskega okrožja, drugič nemško obrtno šolo v pripravnem nemškem mestu hebskega okrožja. Poslanec Bareutherje zahteval, da se o tej resoluciji glasuje ločeno in poimensko. Ker pa izjavi predsednik, da mora v tem oziru šele poprašati zbornico, ki je potem tudi res odklonila Ba-reutherjev predlog, obnašali so se Vse-nemci kakor besni. Pričeli so z dejansko obstrukcijo. Poslanci Hauck, Berger, Malik in Hanich so si prinesli železne palice, s kakršnimi so pritrjene preproge po tleh ter ž njim neznosno razbijali po pultih. Vmes so tulili in žvižgali. Naenkrat leti Iro proti predsedniku, izrtrga mu zvonec iz rok ter razbija ž njim po predsednikovi mizi, končno pa ga zažene proti Vetterjevi glavi, ne da bi ga zadel. Prihitela sta tudi Herzog in Hanich ter v enomer psovala predsednika. Čeha Pattai in Prochazka sta priskočila predsedniku na pomoč. Položaj je postal skrajno kritičen. Predsednik je stal ves čas bled nepremično po koncu, vendar pa je rekel po seji, da ne ve, kaj bi storil, ako bi se ga bil kateri razgrajalcev do- Na slami, pregrnjeni s hodnično rjuho, je sedela Mutka. Nekako čudno rdeča je bila v obraz, desno nogo pa je molela od sebe, pogosto zapirala oči in glasno hrkala hoteča naznaniti svoje bolečine. »Oj, joj, to je pa hudo; prisad je pritisnil«, viknila je Močanka. »Reva, lačna si, ti bom pa skuhala lahkega močnika; nekaj moraš jesti«. Ali Mutka ga ni mogla vživati. »Kuhanega vina se pa vendar ne boš branila«, prigovarjala ji je starka, stoječa na najvišjem lestvinem klinu, »odleglo ti bo po njem«. »Le dajajte ji potuho, le; mislite, da ji je res kaj; samo polenila se je«, jezili so se drugi. »Kaj ji bom dajala potuho, sirota je res slaba«, branila jo je Močanka. »Kaj bi tisto, toliko tudi ni bolna, da ne bi mogla na pašo, saj tam itak samo postopa in nič ne dela.« »Zverine ste, nič usmiljenja nimate! Kako pa naj stopi na nogo? Taka je ko hlod, ko hleb gre narazen«. Toda tudi kuhanega vina ni poku-sila. Na slami je sedela in neprestano kazala na bolno nogo. Drugo jutro je pa umrla. taknil. »Stvar bi se bila sI»bo končala « Seja se je seveda morala za pol ure pretrgati, a med tem časom so imeli posvetovanje načelniki klubov pa tudi ministri. Ko se je seja zopet začela, vladal je mir. Kompromis. O govoru ministrskega predsednika dr. Koerberja glede celjske slovenske nižje gimnazije in glede glasovanja o Stiirgkovi resoluciji pišejo vsi dunajski listi vvodne članke. In vsi uvažujejo Koer-berjevo trditev, da je kompromis edina rešitev iz večnega celjskega vprašanja. »Reichswehr« pise: Preporni objekt Celje sam na sebi nima niti za Nemce niti za Slovence, najmanj pa za državo tolike vrednosti, kolikor se vrešči in kriči. V interesu vseh je, da se doseže v tem prepornem vprašanju sporazumlje-nje, katero bi se doseglo lahko, ako bi bili Slovenci realni politiki, ne pa politiki čuta. Slovenske paralelke v Celju so vsled odklonitve StUrgkhove resolucije zadobile velikansko vrednost, ki je neraz-merno višja kot pozitivna vrednost vse institucije, pa naj se precenjuje še tako zelo. Ako so Slovenci praktični politiki, potem speča j o sedaj Celje, kajti prav sedaj dobe za nje najdragocenejše kompenzacije. Skoraj neverjetno je, da bi Slovenci sedanji ugodni položaj prezrli ali zavračali ter tako izzvali nevarnost, ki bi bila baš za politični in gospodarski razvoj slovenskega naroda še mnogo večja kot za druge, močnejše in v razvoju že naprednejše narode. »Reichswehr« nato priporoča nemškim strankam, naj vladi pomagajo, da se kompromis glede Celja do seže na zadovoljstvo obeh strani. Vojna v Južni Afriki. V Londonu se je raznesla vest, da so Buri pod ugodnimi pogoji pripravljeni kapitulirati. Nizozemski ministrski predsednik dr. Kuyper je bil te dni v Bero-linu ter se izrazil o stališču Amerike napram južnoafričanski vojni jako odkritosrčno. Dejal je: Amerika se v tem vprašanju prav čudno vede. Prebivalstvo dežele ima najprisrčnejše simpatije za Bure, toda na to mišljenje se v VVashingtonu ne ozirajo. Poset Chamberlaina, ki je bil v Zjedinjenih državah 1. 1898, je še v spominu. Res, da je njegova soproga Američanka, toda združinsko razmerje se more vendarle vzdrževati vzlic oskrbovanju političnih poslov. Naš trud v interesu miru se je moral nehati, ko je Velika Britanija naše predloge zavrgla. Mi nimamo s sedanjo misijo Schalk Burgerja nič opravka ter o njegovih pogajanjih nismo obveščeni. Ali še vedno imamo vročo željo pomagati, da se sklene mir, zato ni nemogoče, da se naš poskus ponovi. Buri se morejo na sedanji način upirati še deset let, dočim se more večina angleške vojske le še braniti. Z majhnimi oddelki 1000—2000 mož, ki jih ima Kitchener za napade na razpolago, se Buri lahko merijo. Orožja, streljiva in živil pa Burom ne bo primanjkovalo dotlej, da postanejo angleški transporti previdnejši. Najnovejše politične vesti. Volitve v delegacije se bodo vršile prihodnji teden. — Zoper ustanovitev češke obrtne šole v Budjevicah je sklenilo 82 nemških občin proteste. Istočasno pa je sklenil ondotni kupčijski kuratorij, ustanoviti v Budjevicah 4 razredno nemško obrtno šolo. — Revolucijonarni kmetje. V okraju Caštoria so baje vstaški kmetje napadli tri turške bataljone. Po hudem boju so se vstaši udali, 200 kmetov so odvedli v Solun. — Grof Biilovv je prišel včeraj nepričakovano na Dunaj. Gre se za odpravo nekaterih trgovsko-političnih zadev med Italijo in Avstrijo, brez kojih bi ne mogla nobena italijanska vlada obnoviti trozveze. — Revizija belgijske ustave se bo vršila prihodnji teden v zbornici na predlog ministrskega predsednika. — Pogodbo o Mandžuriji so podpisali predvčerajšnjem ruski poslanik Lessar. princ Čing in Kvangvengčaro. — Angleška si izposoja. Angleški finančni minister je baje predlagal prvo transvalsko posojilo za pokritje vojnih stroškov. — Glede okupacije Tripolija je Italija pre-drugačila svoje načrte ter bo zasedla le najbolj strategično važni kraj ob tripol- skem nabrežju. — O potovanju srbskega kralja in kraljice v P e -terburg se zopet zatrjuje, da prideta v juniju na ruski dvor ali pa nju sprejme car v jeseni na Krimu. Dopisi. Iz visokošolskih krogov. Ako se vam, cenjeni gospod urednik, sploh še vredno zdi omenjati humorističnega izbruha »samostojno slov. nar. itd. dijaštva« privoščite nam nekoliko prostora, da izrečemo svoje čestitke štajerskim poslancem in zaupnikom na tako imenitni pridobitvi, kakor so »samostojni itd. dijaki«. Klopčič in Zink, ki menda sama tvorita dijaštvo, slavni imeni kažeta v tej izjavi vso megalomanijo, ki objema srca tistih, ki se smatrajo za »največje državniške modrijane«. Skovala sta izjavo — ali pa jo je skuhal nekdo, ki pa je pri vsem tem še tako pameten, da pod tako šušmarijo ne podpiše v javnih listih svojega imena — z vso njima lastno resnobo in sta, o čemur smo gotovo prepričani, zagotov ljena, da je njihova izjava kljub vsej svoji neslanosti dosegla naravnost grozovit efekt Klopčič se nam v tem oziru zdi soroden z dr. E. Lampetom. Smejali bi se njemu in drugim, ki so podpisali to izjavo, da niso, naši stanovski tovariši. Tako pa nas je — sram. Kako tudi ne? Mladi, kakor smo, ne vemo ničesar pozitivnega o naši politiki, ali vsaj samostojni ne moremo biti in naj govorimo javno v visokih ti-radah ter v bojnih klicih o politični stvari, v kateri še poslanci naroda niso složni Li ni smešno in tudi žalostno, ako očitajo preiskušenemu možu brbljavost, v isti sapi pa napišejo 20 najbrbljavejših točk? Li ni smešno, da taki mladeniči rotijo gospoda župana, naj se ojunači?! Veste li, Klopčič in drugi, da bi s tem neslanim kričanjem osmešili gospoda župana, ako bi ne bili Vi sami tako grozovito otročji ' Imejte svoje prepričanje, pogovarjajte so med seboj, a ne dajajte svojih brbljavih izjav v javne liste, da ne osramotite svojih tovarišev, zavedajte se, da nimate pravice, nazvati se samostojno misleče. To je naravnost smešno! Čudno je pač, da »Slovencev« urednik ni vrgel izjave v koš: otročja se mu je gotovo zazdela a zami-žal je rekoč: »Nekaj za nas je pa vendar le«. Ne vidite li, kam napeljujete vodev Zakaj niste objavili takoj vseh imen, vi samostojno misleči? Pogodili ste sicer pravo, a Klopčič je šel za vas po kostanj v žerjavico, prijel pa je z obema rokama za hlainažo. V bodoče ne bodite tako kunštni, sicer se bodete v poznejših letih še bolj sramovali! Izpred sodišča. Gospod deželnosodni svetnik An-dol še k predsedoval je včeraj sledečim obravnavam deželne sodnije: 1. Tajnosti iz prisilne delavnice. Bilo je 3. marca v sobi za labri-kacijo »škrniceljev« ljubljanske prisilnice. V tem oddelku so cigani in Nemci. Cigana Kristjan in Ciril Majer sta se skregala že zunaj, pred sobo. Ker sta pa po cigansko govorila, ju ni nobeden tovarišev razumel. Končno so ju pa vsi razumeli, kajti Kristjan in njega bratranec Martin Šega skočita nakrat črez mizo, ki jih je ločila od Majerja. Prvi mu spod-bije nogo, da pade Majer na stroj. In potem sta udrihala po njem, da se Bog smili ter metala cela skladišča papirja nanj. Majer se je seveda branil, kajti drug mu nobeden ni prišel na pomoč; to je namreč navada v prisilnici. če se dva stepeta, potem je to njuna stvar in nobena duša se nima vtikati v pretep; sama bosta najbolj in najpravičneje končala svojo viteško afero . . . No, tudi tepeni Ciril Majer je končal na svoj način viteško afero: Vzel je najprve stol in ker se ni mogel z njim ubraniti napadalcu, potegnil je nož in ranil pri tem Kristjana težko na 4 mestih. Boj je bil končan. — Pri včerajšnji ob ravnavi so priče zelo ugodno za toženega Majerja izpovedale; celo ranjeni Kristjan je prosil za milo sodbo. Vsled tega je tudi dobil le 14 dni zapora radi prekoračenja silobrana. 2. Nezvesta ljubica. »Rajtala mu je bit' nevesta, a postala mu je nezvesta . . .« Marjeta Klein namreč je po stala 1. 1879 v Mostah rojenemu kamnu seku Mateju Kalteneggeju nezvesta. Vsled tega jo je pustil. To jo je pa pričelo jeziti, posebno ker se Matej ni ustrelil, temveč si raje iskal druge punice. Zato mu je krog novega leta pisala več hudo- Dalje v prilogi. ~~MZM Narodu" št. 81, dna 10. aprila 1902. Priloga »Slovenskemu mušnih »juks-kart«. Tako je bilo na jedni teh dopisnic naslikano več deklet, ki nosijo otročičke in napisano: To imaš, ko za njim bezljaš; to so tvoje ljubljanske frajlice. Dalje na drugi naslikana babnica, ki piska; napisano pa: »Tako boš plesal, kakor bo tvoja baba žvižgala« itd. To je pa Mateja grizlo. Vsled tega je 26. dec. ob 10. uri zvečer, ko se je v Židanevi krčmi prav pošteno vina nalezel, šel k stanovanju Franceta Kleina. Razbil je pri tej priliki najprve jedno okno in potem še drugo. Tik druzega je stala postelja, v kateri sta ležali nezvesta ljubica in iste sestrica; šipe razbitega okna so padle na posteljo. Matej Kaltenegger bode vsled tega postopanja sedel 6 tednov in se vsak teden postil; niti svoji nezvesti ljubici se ne sme okna pobijati . . . 3. Lep sinko. L. 1874. rojeni posestnik Valentin Babnik iz Preske pri Medvodah, je že 7 krat predkaznovan; sicer se šteje še vedno za »dostojnega in mirnega človeka«, 5. marca je ta mož svojega pravega očeta vsled nekega prepira vrgel ob tla, ga tepel po stari glavi, brcal in razlil končno 2 korca vode nanj. Oče, 67 letni užitkar Janez Babnik, ga je vsled tega tožil. Sedel bode 4 mesece v ječi in se postil vsakih 14 dni. »čis' po nedolžnem bom sedel« pravi in gre. 4. Na deželni cesti. Dne 11. prosinca se je peljal posestnik Janez Hiti z Rakeka po deželni cesti. Pred seboj je zagledal voz, na katerem sta sedela posestnik Franc W e b e r iz Babnegapolja in Pavel K 1 i m p f. Ker se mu je mudilo, jih je hotel Hiti prehiteti. Mimo njunega voza preidši, požene \Veber nakrat svoje konje, da bi Hiti kmalu povožen bil. Pri tej priliki je udaril Hiti \Vebrove konje, da so malo v stran zavili. To je pa Webra in tovariša tako razjezilo, da sta ob nekem ovinku počakala nanj. Izstopila sta z voza in ko se je Hiti mimo peljal, vpraša Weber: »Kaj pa ti moje konje tepeš?» In že sta pokala biča po Hitiju, da je kar bobnelo. Ranila sta ga pri tej priliki težko. K včerajšnji obravnavi ni bilo Klimpfa; popihal jo je na Hrvaško. Vsled tega Se je postopalo proti njemu in contuma-ciam. Prvi bode sedel 6 mesecev v ječi, drugi pa in contumaciam na 4 mesece. 5. In še enkrat blamirani Lampe. Danes se je vršila vzklicna obravnava proti »Gorenjcu« vsled Lampetove tožbe. »Gorenjec« je bil popolnoma oproščen in Lampe zopet popolnoma blamiran. Jutri poročamo več! Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. aprila. — Osebna vest. Župan Hribar vrnil se je sinoči iz Dalmacije. — „Slovenec" in baron Mor- sey. S Štajerskega se nam piše: Baron Morse y, slovensko-nemški poslanec mariborske pete kurije, je na občnem zboru katoliškega kmetskega društva za Gorenje in Srednje Štajersko imel velik govor, ki ga je tudi ljubljanski »Slovenec« v št. 77. z dne 5. t. m. omenil. »Slovenec« je vestno zabeležil, kako je baron Morsey utemeljeval svoje mnenje, da morajo nemški klerikalci hoditi roko v roki z desnico, zamolčal je pa ravno najvažnejše, kar je baron Morsev povedal: zamolčal je pojasnilo, ki ga je dal baron Morsev glede stališča nemških klerikalcev napram celjskemu vprašanju. Morsev je izjavil, da so klerikalci glede celjskega vprašanja glasovali za Sttirghovo resolucijo, oziroma se glasovanja vzdržali, ne iz sovražnosti proti Slovencem, nego da tako posvedočijo, da se mora glede tega vprašanja doseči porazum ljenje mej Slovenci in Nemci. Lahko bi bilo navesti še več takih glasov najboljših prijateljev kranjskih klerikalcev, a zadostuje naj Morsevev glas, katerega je »Slovenec« popolnoma utajil. Kako se imenuje tak način poročanja, pač ni treba šele izrecno navajati. — Klerikalci proti poslancu Berksu. »Slovenec« je prijavil sinoči naslednjo brzojavko: »Neues Wiener Tag-blatt« javlja, da se državni posl. B e r k s kot zastopnik Slovencev pogaja v zadevi celjskega kompromisa z grofom Clarvjem. Med slovenskimi poslanci vzbuja ta vest veliko začudenje, ker poslanca Berksa ▼ to ni nihče pooblastil. Povrh Berks ni niti v nobenem klubu in se torej more k večjemu pogajati le v svojem imenu « — Komentarja pač ni treba, saj govori ta brzojavka cele knjige. Pripomniti pa je, da je posl. Berks zastopnik tistega okraja, ki je pri celjskem vprašanju pred vsem interesiran in da se mora vsled tega pri tej zadevi posl. Berksu na vsak način priznati prvo besedo. — Interpelacij« zastran imenovanja sodnega pristava v Kočevju. V včerajšnji seji poslanske zbornice so poslanci dr. Ferjančič in tovariši podali naslednjo interpelacijo na justič-nega ministra: »Pri zadnjem imenovanju sodnih pristavov v okrožju višje sodnije graške imenovan je bil za okrajno sodišče v Kočevju na Kranjskem na mesto necega iz službe odpuščenega sodnega pristava, ne da bi se bil za to mesto razpisal natečaj, neki avskultat sodnim pristavom, ki za to službo ni jezikovno vsposobljen. V kočevskem sodnem okraju je poleg 14.300 Nemcev tudi 4895 Slovencev, ki prebivajo deloma raztreseno v tem okraju, kompaktno pa v ali popolnoma ali večinoma slovenskih občinah Kostel, Osilnica, Trava in Draga. Znanje slovenskega jezika je za vsa-cega sodnega funkcionarja v tem okraju neizogibno potrebno, že iz ozira na znatni del slovenskega prebivalstva, zlasti pa tudi iz tega vzroka, ker rabi velik del nemškega prebivalstva, čegar kočevsko narečje razumejo samo domačini, pri sod-niji slovenski jezik. Sedaj od zunaj na Kranjsko poslani sodni pristav pa je zmožen samo nemškega jezika in je zato pri tej sodniji kratkomalo neporabljiv. To imenovanje je toliko bolj obžalovati, ker je na Kranjskem mnogo kar najbole kvalificiranih, jezikov popolnoma sposobnih uradnikov, ki imajo pravico do imenovanj, in to je z drugimi razlogi vred jeden glavnih vzrokov te interpelacije. Sodni naraščaj na Kranjskem, naj je že slovenske ali nemške narodnosti, se čuti zapostavljenega in oškodovanega, ako se imenujejo zunanji, povrh še nevsposobljeni prosilci na mesta, katera sme po vsi pravici zase zahtevati. Ako bi se bil razpisal natečaj za mesto v Kočevju, bi se bili gotovo oglasili sposobni prosilci, da pridejo potom premeščenja na to ugodno mesto; a tudi ne oziraje se na tiste, ki bi bili prosili za premeščenje, je in je bilo ob času imenovanja v Ljubljani pet izpraša-nih avskultantov — (štirje izmed njih so doktorji prava) —, trije Nemci in dva Slovenca, ki so imeli pravico do tega mesta. Z imenovanjem večkrat omenjenega, za to službo nesposobnega zunanjega avskultanta je bilo to mesto zanje izgubljeno in so se itak slaba upanja na avanziranje še poslabšala. Smatra se lahko kot gotovo, da bi bil vzlic mnogim ugovorom s slovenske strani k okrajnemu sodišču v Šoštanj poslani sodni pristav dal mestu v Kočevju prednost pred mestom v Šoštanju, če bi se mu bila dala prilika, za ono mesto prositi. Z ozirom na to vprašajo podpisanci Nj. ekscelenco g. pravosodnega ministra: 1. Ali so bile Nj. ekscelenci te razmere pri predlaganju imenovanja obrazložene in ali jih je pri imenovanju imel pred očmi? 2. Ako je tako, kako more minister imenovanje omenjenega nekvalificiranega sodnega funkcionarja za Kočevje opravičiti? Na Dunaju, 9. aprila 1902. — Nemci na Štajerskem pripravljajo novo, za Slovence jako nevarno akcijo. Začeli so se poganjati za ustanovitev deželnega ženskega učiteljišča v Mariboru, seveda nemškega učiteljišča. Do tični peticiji so se pridružile mestne in trške občine: Celje, Maribor, Ptuj, Ormož, Radgona, Brežice, Slovenska Bistrica, Slovenji Gradec, Konjice, Vojnik, Muta, Ljutomer, Marenberg, Rogatec, Št. Lenart in še neke nemške občine. Ker na Štajerskem ni slovenskega ženskega učiteljišča, si je lahko misliti, kake sadove bi rodilo nemško deželno žensko učiteljišče. — Nevarno obolel je ravnatelj kranjske hranilnice, bivši župan ljubljanski in državni poslanec ter jeden voditeljev nemške stranke, 75 let stari g. dr. Josip S u p p a n. — Redko petdesetletnico praznoval bode dne 1. septembra t. 1. obče-priljubljeni ljubljanski odvetnik in bivši predsednik odvetniške zbornice gospod dr. Anton Pfefferer, ki je pred 50. leti v Ljubljani vstopil v prakso in jo tu nepretrgoma izvrševal. — Novi oltarji v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Kakor smo svoječasno omenili, se je farna cerkev sv. Petra v Ljubljani po prizadevanji župnika gospoda Malenška po potresu 1. 1895. temeljito prenovila. Pretečene dni postavila sta se tudi v novo prizidani kapelici nova dva stranska v renesančnem slogu izdelana altarja, katere je škof v nedeljo blagoslovil. Oba oltarja sta iz delavnice znanega kamnoseškega mojstra gosp. Feliksa Tomana, kateri s temi deli zopet dokazuje svojo strokovno umetnost. Prizadel si je, da je v ukusnem soglasji sestavil delo večinoma iz naših lepih kranjskih mramorjev; tako so postamenti novih menz deloma od jeseniškega, deloma od hotaveljskega, okvir za podobi pa iz le-senbrdskega mramorja. Nastavka oltarjev sta od istrskega, podoba pa od kararskega mramorja, vse prav umetniško izdelano. V posebno priznanje gospoda župnika se mora omeniti, da sta bili na njegovo prizadevanje obe oltarni podobi slavnozna-nega domačega slikarja Mencingerja prav dobro restavrirani. V teku letošnega leta izdelal bode kamnoseški mojster g. Feliks Toman še nastavek za veliki oltar tudi v renesančnem slogu, kakor je sploh vsa notrajna uprava cerkve po njegovem že odobrenem načrtu projektirana. — Napredek v Rajhenburgu. Občinski odbor v Rajhenburgu je v svoji seji dne 6. t. m. na predlog »liberalnega« župana jednoglasno volil trapi-stovskega opata častnim občanom, in to radi premnogih njegovih zaslug za trg — o katerih zaslugah noben človek ničesar ne ve. — Egon von Pistor. Včeraj je umrl v graški bolnišnici znani šentiljski Pistor, večletni ondotni župan, ki pa se je zadnji čas pečal le s tem, da je pisal v graške liste strupene dopise o štajerskih Slovencih. Bil je močen nasprotnik, ki je dosegel, da se je slovensko-nemška meja vedno bolj potiskala proti Slovenskim goricam. — Ljudska šola v Litiji. Krajni šolski svet v Litiji se je soglasno izrekel za to, da se dvorazrednica v Litiji razširi v štirirazrednico. — Podeljene ustanove. Deželna vlada je iz Dullerjeve ustanove za neveste podelila po 500 kron Gabrijeli Demšar, rojeni Suštaršič, v Črnomlju in Franici Hrovat, rojeni Kulavec, v Brodu v novomeškem okraju. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca marca pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Hinko Hieng, Slomškove ulice št. 13, trgovino z delika-tesami; Anton Košak, Špitalske ulice št. 7, črevljarski obrt; Marija Čik, Mestni trg št. 9, prodajo izgotovljene obleke; Matej Zalar, Dunajska cesta štev. 7, izdelovanje sodovice; Lucija Majhen, Pogačarjev trg, trgovino s sadjem in zelenjadjo; Alojzij Rezelj, Velike čolnarske ulice št. 8, krojaško obrt; Friderik Hodschar, Sv. Petra cesta št. 4, trgovino z mešanim blagom; Roza Knee, Prečne ulice štev. 2, prodajo klobas in kruha; Marija Polašek, Pogačarjev trg, prodajo sadja in zelenjadi; Ivan Jenfco, Pogačarjev trg, trgovino z izdelki iz lanenega semena; Marija Ojstriš, Poljanska cesta št. 38, malo trgovino z vinom; Viktor Accetto, Privoz št. 5, branja-rijo; Barbara Končar, Pogačarjev trg, prodajo živil. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Jakob Čik, Mestni trg št. 9, trgovino z narejeno obleko; Josipina Vehovec, Karlovska cesta štev. 6, žensko krojaštvo; Lorenc Brecelnik, Linhartove ulice št. 30, mizarski obrt; Terezija Ko-vačič, Tržaška cesta štev. 47, trgovino z mešanim blagom; Alojzij Bizjak, VVolfove ulice št. 6, brivski obrt; Štefan Farič, Ko-njušne ulice št. 11, tlakarski obrt. — Utonil je 8. t. m. 19leten sin posestnika p. d. Kočija iz Ribič, ko se j e z brodom hotel prepeljati čez Savo, da bi prišel na kolodvor v Kresnice. — Nezgoda. Dne 8. t. m. je ponesrečil v Trnju pri Št. Petru posestnik Fr. Žele. Pri sekanju dreves je padla hoja na njega in ga na glavi in na hrbtu težko telesno poškodovala. Včeraj zvečer so pripeljali ponesrečenca v deželno bolnico. — Aretovanje. Policija je areto-vala hlapca Josipa Arharja na Radeckega cesti štev. 4 zaradi hudodelstva po § 129. lit. a kaz. zak. * Najnovejše novice. Nesreča v rudniku. V Moravski Ostra vi v takozvano Friderikovo jamo je udrla voda. Trije rudarji so utonili. Voda stoji v jami 240 m visoko. — Stara mati napravila doktorat. Na visoki šoli v St. Louis je napravila te dni doktorat neka 68 letna žena, ki se ni v mladosti skoraj nič učila, šele pred 6 leti se je začela resno baviti s knjigami. — V predilnici v Roveretu so vstavili delavci delo. — Poroka nadvojvodinje Kristine z grofom Salm - Salm se je določila na dne 10. maja. — M a d j a r i proti Nemcem. »Alldeutscher Ver-band« je napovedal na jesen obisk v Sedmograškem in Banatu, toda madjarsko društvo za javno kulturo je poslalo ministrskemu predsedniku prošnjo, naj izlet prepove. * Profesor Masarvk v Ameriki. Dne 14. t. m. odpotuje znani učenjak češki vseučiliščni profesor Masarvk v Ameriko, da bo predaval tam po raznih mestih. Vseučilišče v Čikagu je namreč lansko leto sklenilo, poklicati več slovanskih učenjakov, da predavajo med počitnicami o slovanskih znanostih. Lansko leto je zadela ta čast Rusa Kovalevskega, letos pa Čeha Masarvka. V ta namen je založil bogati Amerikanec Charles Craue posebni fond. * Umrla. Na Češkem sta umrla: Na belo soboto gospa Zdenka Iliavkova, soproga češkega mecenata, nadstavbnega svetovalca Hlavke, in 6. aprila dvorni svetnik prof. dr. Josip Schobl, sloviti zdravnik za oči. * Komponist in založnik. Znani komponist Luigi Arditi je dobil — kakor poroča neki angleški list — za svoj valček »II Bacio« 1000 mark od nekega pariškega založnika. Založnik je pa zaslužil pri tem 160.000 mark in pravico založništva prodal še drugemu za 12 000 mark. * Roman milijonarke. Na velikonočno nedeljo je izginila iz nekega dunajskega hotela lepa 171etna Poljakinja Roza pl. R. Zaljubila se je v nekega svojega rojaka, ki je tudi prosil njene roke, a ker ga je njena mati-milijonarka odbila, sta skupno pobegnila. Policija jima ni prišla doslej še na sled in je mogoče, da sta se kje usmrtila. Zarubljenl tramwayski konji. Iz Belegagrada poročajo, da je morala ondotna belgijska tramwayska družba ustaviti promet, ker so ji konji zarubljeni. Družba je z napačnimi fakturami goljufala carinski urad, ki je družbo obsodil na 11.000 frankov. Družba pa jih ni imela, zato so ji zarubili konje. * Koliko je stara Sara Bern-hardova? Kakor ženske sploh, posebno pa še umetnice, nikoli rade ne priznajo svoje starosti, ko so že enkrat prekoračile rožne poljane; tako tudi do najnovejšega časa svet o slavni igralki Sara Barnhardovi ni imel zanesljivih podatkov. Nedavno pa si je umetnica zavarovala pri nekem ameriškem društvu življenje za 500000 frankov ter morala pri tej priliki pod prisego povedati o sebi naslednje: rojena je 23. oktobra 1844. ter bo letos izpolnila 58. leto. Visoka je 5 čevljev 6Va palca ter tehta 120 funtov. V Parizu ima posestva v vrednosti pol milijona frankov ter zasluži na teden 50 000 frankov, kadar je gleda-liščna sezona. * „Vitezi dela". Na Laškem je ustanovil kralj novi red »viteštvo dela« za najpridnejše delavce. Izbrano je bilo samo šest kandidatov, in sicer takih, ki so si z delom svojih rok pripomogli k blagostanju. Med odlikovanci so: 1. Vincenzo Boero, tovarnar perila v Turinu, ki je začel kot reven delavec; 2. Emilio Mele v Napolju; 3. Pietro Milleti, sin navadnega delavca v Janovu, zdaj premožen posestnik velikih bark; 4. Giuseppe Sarattiere, prej navadni klepar, sedaj bogat tovarnar za pločevino; ostala dva sta bila tudi navadna delavca, ki sta zdaj premožna posestnika podjetij, v katerih preživljajo na tisoče delavcev. * Avšasta postrežnica. »Le Journal« pripoveduje: Pesnik Henry Morel stanuje v Montrouge pri Parizu in ima jako radovedno postrežnico. Pred nedavnim je dobil Morel v svoji odsotnosti na dom dopisnico, na kateri je bilo napisano: »Ljubi Morel! Vse je prav, samo manj krvi in oba otroka tudi lahko pustite živeti«. — Ko je to radovedna postrežnica pročitala, je takoj hitela k redarskemu komisarju, ki je poklical Morela k sebi. »Za božjo voljo, kaj pa nameravate?« je komisar zagrmel na Morela. »Gre se za balado, katero sem ravnokar napisal in ki se zdi mojemu založniku preveč »krvava«, je a smehom pojasnjeval Morel komisarju, ki se je potem tudi moral smejati. Priča postrežnica pa je medtem smuknila na ulico. * Statistika vojen. Društvo miru v Massachusetu je izdalo statistiko o vojnah, iz katere se vidi: Od Konstantinovega vladanja, ki je bil prvi krščanski cesar, štejemo 288 vojen, angloburske ne vštevamo še zraven. Zaradi razširjenja ozemlja je bilo 44 vojen; da se odpravi davščina, jih je bilo 22; vojen za revanžo je bilo 24; zaradi razžaljene časti 8; zaradi spornega ozemlja 6; zaradi dinastičnih zahtevkov 41; zaradi vmešavanja tuje države 5; zaradi političnih sporov 23; radi trgovinskih vzrokov 5; domačih vojen 55; verskih (zoper Turke, pagane in nevernike) 28. V to statistiko še niso všteti punti in vojske zoper divje narode. * Naselbina maček. »Der i 11. Thierfreund« poroča v svoji zadnji številki, da imata neki inžener in neki krznar iz Kodanja na otočiču Isseljordu celo mačjo kolonijo — rede jih radi njihove kože, ki se jako dobro izplača v krznar-stvu. Mačke so baje po dnevu mirne, a ponoči se njihova »mačja godba« razlega daleč na okoli. Misij in podgan na omenjenem, inače pustem otoku ni. * Bogovi „plemići". »Revne de Pariš« piše: Za to, ker se je vrnil kitajski cesar srečno na dom, je v zahvalo za srečno potovanje podelil kitajskim »bogom« plemski naslov. Diploma se glasi: »Zahvaljujemo bogove ter dovoljujemo bogom Ta-Vanovi, Tsiang-Kiunovi in drugim plemski naslov. Ministru obredov naročamo, da predloži primerne priimke ter Nas o istih obvesti.« Telefonska in brzojavna poročila. Celje 10. aprila. Shod zaupnikov je bil viharen. Udeležilo se ga je kakih 200 zaupnikov: dobra polovica je bila duhovnikov. Otvoril je shod in mu predsedoval dr. Srnec. Govorili so dr. Srnec, dr. Dečko, notar Baš, prefekt Korošec in nad-učitelj Praprotnik. Vsi so pobijali vsak kompromis in „Slov. Narod" ter napadli dr. Tavčarja, ki ni bil povabljen na shod. Ko je Praprotnik rekel, da, ako že na noben način ne bi bilo cele gimnazije v Celju, naj bi se ustanovila v bližnji okolici, je nastal vihar. Zlasti duhovniki so kričali. Prevpili so Praprotnika, češ, rajši nič, kakor da bi se količkaj udali. Praprotnik ni mogel dalje govoriti ter se je odstranil. Tudi med notarjem Ba-šem in prefektom Korošcem je prišlo do konflikta, ker se je Baš izrekel proti „Slovenskemu Gospodarju". Končno je bilo sprejetih več resolucij, ki odklanjajo vsak kompromis. Dunaj 10. aprila. V današnji seji poslanske zbornice se je vršilo glasovanje o Plojevem predlogu za-stran češke obrtne šole v bu-dčjeviškem okraju. Motila je glasovanje samo "VVolfova skupina. Med glasovanjem se je zgodilo eklatantno kršenje zakona. Wolf in njegovi tovariši namreč niso hoteli glasovati, pa tudi iz dvorane niso šli. Prezident ni mogel ničesar storiti. Ko se je Korberja na to opozorilo, je dejal: Tako ne more več dalje iti, treba bo zbornico razpustiti in oktroirati nov volilni red in nov opravilnik. Wolf in njegovi pajdaši so med glasovanjem ves čas razgrajali. Plojeva resolucija je bila sprejeta z 222 proti 69 glasom. Glasovali so zanjo tudi socialni demokratje, Italijani in mnogo Nemcev. Schonererjanci, katera je Wolf ves čas napadal, so se glasovanja vzdržali. Potem se je začela razprava o ljudskem šolstvu. Dunaj 10. aprila Italijani in Nemci sklenejo popolno al i -janco. Pogajanja trajajo že več dni, pravzaprav od tistega trenotka, ko so Italijani glasovali s Slovani zoper Stiirg-khovo resolucijo in s tem Nemcem pokazali svojo moč Včeraj so bila pogajanja dognana, in sicer na podlagi, da se Nemci in Italijani zavežejo podpirati se medsebojno v vseh kulturnih in narodnih zadevah. Potrjena ta alijanca še ni. Dunaj 10 aprila. Vsa pozornost je obrnjena na to, da se je konferenca nemških klubovih načelnikov pravzaprav že razšla, ker so jej nemški nacionalci izpodbili tla. Cuje se tudi, da hoče dr. Derschatta posnemati svojega prijatelja Hochenbur-gerja in se umakniti iz parlamenta. Derschatta je s svojo lastno stranko skrajno nezadovoljen, zlasti pa ga boli, da je bil dr. Lemisch voljen v klubov prezidij. Dunaj 10. aprila. V včerajšnji seji sta se Walz in Steinw en der ostro spoprijela. Steinwender je Walza pozval na dvoboj. Ta dvoboj bi se bil moral danes vršiti, a se je preložil, ker je Steinvvender na nogi bolan. Dunaj 10. aprila Za tajne svetnike so imenovani: grof Ve t ter, grof Svlva-Taroucca, grof W i c k e n-burg-Almassy in knez Egon Fiir-stenberg. Dunaj 10. aprila. Kancelar grof Biilow je imel danes dolgo posveto-vaDJe z grofom Goluchovvskim in bo popoldne sprejet v posebni avdijenci pri cesarju. Zaradi Biilowa pride danes tudi Szell semkaj. Dunaj 10. arprila. Zoani sekcijski šef v poljedelskem ministrstvu dvorni svetnik dr. Zechner je danes v starosti 52 let nagloma umrl. Hoteč iti k cesarju se zahvalit za imenovanje sekcijskim šefom je stopil k brivcu, kjer se je nakrat zgrudil in umrl. Bruselj 10. aprila. Vsled nasprot-stva klerikalne vlade proti uvedenju splošne m jednake volilne pravice je postal položaj skrajno kritičen. V raznih krajih so se že zgodili veliki izgredi, tako v Liege, kjer je bilo več oseb ranjenih. V Haine St. Paulu je bila na župnikov vrt vržena dinamitna ;bomba. Vlada je dva letnika re-ervistov poklicala pod za-tave, kerv sodi, da nastane repi u c i j a. Španske republikanske poslance je vlada iztirala. Ko so odhajali, jih je spremilo mnogo tisoč delavcev, ki so nosili mnogo rudečih zastav. V istem trenotku se je kralj pripeljal iz Biarritza. Množica je obstopila kraljev avtomobilin vihteč rudeče zastave kričala »Živela splošna volilna pravica" — »Živela republika"! Proti zobobolu in gnilobi zob Izborno deluje dobro znana antiseptična Helonsine nstna is zobna voda katera a«rdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust. l steklenim z nnodom 1 14. Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici. 1 Edino zaloga. ■ Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, medlclnalnlh vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kl-rurglčnih obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (619-6; Dež. lekarna Milana Lenstek-a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Joželovega jubil. mostu. Umrli so v Ljubljani: Dne 7. aprila: Franja Zupančič, krojačeva žena, 28 let, Poljanska cesta St. 66, jetika. V deželni bo Inici: Dne 3. aprila: Anton Volč, lampist, 78 let, jetika. Dne 5. aprila: Marija Humer, voznikova žena, 28 let, jetika. — Jakob Kavalar, umir. logar. 68 let, pljučnica. Dne 6. aprila: Ciregor ZaverSnik, dninar, 43 let, jetika. * Dne 7. aprila: Martin Blaj. posestnik, 55 let, Sen. — Franja ZaverI, rudarjeva hči, 2 leti, oSpice. M 3teoro logično poročilo. Vtfina n*4 morj.m SO« 3 m. Srednji mrmčnl tlak 7S6'0 mm. Stanje čas opa-j baro-•50 vanj a metra v mm. I* a a Vetrovi Nebo 11 8. 10. 9. zvečer j 738 8 7. zjutraj 738 8 2. popol. ?36 6 79 sr. vzhod jasno | g 18'sl jzahodj jasno » 151 i si. sever jpoLoblač. 0 I I i Srednja včerajšnja temperatura 61*, nor-male: 8 5°. Dunajska borza j dne lu aprila 1902. Skupni državni dolg v notah .... 101 60 Skupni državni dolg v srebru .... 101 40 Avstrijska zlata renta....... 120 66 Avstrijska kronska renta 4°/» .... ^9 35 Ogrska zlata renta 4°/0....... 119*90 Ogrska kronska renta 4°/0..... 9760 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1595 — Kreditne delnice......... 670 50 London v i sta.......... 24'15 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 35 20 mark . . ;......... 23-46 20 frankov........... 1906 ItaujansKi bankovci........ 93 55 C. kr. cekini........... 11 28 Pekarija jako dobro vpeljana in na dobrem prostoru se takoj odda. Ponudbbe upravništvu »SI. Naroda« pod „6t. 100". (848—1) Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrate kakor tudi (2626—38) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. |g = Izšla Je brošura: 1 111 ■ klerikalizmu I ♦ Dobiva se v „Narodni Tiskarni".* Cena 10 vin., po pošti 13 vin. Krompirja „triglavana" fine vrste (rumen sad) ima na prodaj nad 100 met. stotov za seme ali pa za jed po 5 K za 100 kil z vrečo v vred in na postjo Trebnje postavljen Ivan Sm»lr, posestnik in klobučar, Vil ni«. Dolenjsko. — ^Istotam je na prodaj tudi nad 300 komadov postnih kartonov, malo pokvarjenih in različne velikosti po jako nizki ceni ter franko postavljeni. (868) ova hiša v bližini velikih tovarn, pripravna za gostilno ali drugo obrt, (807—5) je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Zaslužek. Trgovci, zavarovalni nadzorniki, agentje, sploh vsi, ki reflektirajo na postranski zaslužek od 5 do 10 kron na dan, naj dopošljejo svoje naslove pod „0. R. 12" poste restaute, Brno, Moravsko. Stara obstoječa (833-2) sredi mesta se takoj proda. Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. trgovski izveden v špecerijski stroki, z dobrimi priporočili, na stalno in dobro plačano mesto. Obširno utemeljene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda«. Iz proste roke se proda lepa enonadstropna hiša pripravna za vsako obrt, v prijaznem kraju na Notranjskem. Hiša stoji tik državne ceste, do kolodvora je eno in pol ure. Trgovina z mešanim blagom je tukaj nujno potrebna. Natančneje pove (847—1) Andrej Rovan na Colu (pri Vipavi V«**»ilo k Posojilnice v Trebnjem kateri bode v nedeljo, dne 20. aprila 1.1. ob 4. uri popoludne v zadružni pisarni s sledečim sporedom: 1. Poročilo starega odbora. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Privoljenje remuneracije načelstvu. 4. Izvolitev načelstva in računskih pre-gledovalc«v. 5. Slučajnosti. Trebnje, dne 9. aprila 1902. (856) Načelstvo. Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, ie jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje isgotovljajo. Ff. P, Zajec Ljubljana, Stari trg It. 28 nrar,tricov«r se zlatnino In arebrnlno In e v ar ml optičnimi predmeti. Nikelnaata remontoar ura od gld. !•»©. Srebrna cilinder rem. ura od gld . Ceniki zastonj in franko. .1 Im M stanuje samo Opekarska cesta št. 38. Šivalni stroji po najnižjih eenah. Bicikle in v to stroko spadajoča pop vila izvršuje dobro In eeno. ■■T" Vnanja naročila se točno izvrse\ ^ MODERCE natančno po životni meri sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi priporoča @ @ ® @ ® v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. @ © Skladlaoa sa modno blago, pozamantrlja, trakov«, otpka, svilano blago, parilo, m mm m s klobuka sa nama, tkana ki kratka roba na dobolo In drobno, m m m m • HENRIK KENDA Ustanovljeno Brata Eberl* i Trodajalu in komptoar: Miklošičeva C8Sta Št. 6. Delavnica: Igriške UliCO Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c.kr. prlv. južne železnici. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih ban, lakot In firnežev na drobno in na debelo. Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-cTih ■ m vena umra ar. aoaoozueia-OTin j barv t tubah za akad. slikarje. | m Zaloga 6opl6ev sa pleskarje, aH- ! I 4 \ i Zaloga 6opl6ev sa pleskarja kar je In sidarje, stedilnera mašila sa hrastov« pode, karbolinaja Itd. Posebno priporočava si. občinstvo najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanj« sobnih tal pod imenom „K*pldol" Priporočava se tudi al: občinstva as vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot prisasBO rastno in fino po saj nitjih eenah. I nissaaps»ajpapaj^ajiai'opajp^iayayt 16 IZ 9YD Solicitatorja sprejme (792—5) notar Hudovernik v Kostanjevici. Vstop najpozneje s 1. majnikom. Stanovanje v Šiški. z dvema ali s tremi sobami in pritiklino išče ugledna zakonska dvojica brez otrok, če možno do 1. majnika.— Ponudbe pod „Stanovanje Šiška" na upravništvo »^lov. Naroda«. (855-1) premier-kolesa 1902 Najstarejša, Vele-najbolj izpri- v^ŽS? zanimiva in čana znamka J^^Pt ^na °Prema Ceniki gratis. ^iH^ Ceniki franko. Premier-Werke, Eger (Češko). 0§s. *r. mm\m ^ aržavm želiznict. Izvod iz voznega reda veljaven od cice 1, oktobra 1901. leta. Dđhod '? Ljubljana juž. tel. Progi čez Trbii Ob Iž. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Ccovcc Franzensfe^te, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selztha) v Aosaee. Solnograd, čez K!ein-Keiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstettec. — Ob 7. uri 5 a zjutraj osobni vl-*k v Trbiž, Pcntabei, Beljak, Celovec, Franzencfeste, Ljubno, Pasaj, Selztiiai \ Somognij; lu.-.racst. čez Anastetten na Dunaj. — Ob 11. ari fcl m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei. Beljak Celovec,* Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob y. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzottsfestfc, Inomost, Monakovo. Ljubno, tez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, čes Klem-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzeu, Manjine vare, Heb, Franzove vare, ČLarlove vare, Prago, (direktni voz 1. in H. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste, Inomost, Monakovo. (Trst-filonakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Prog* » Novo aiesto in v Sočavje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob I, uri 5 m popoiudne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga Is Trbiža, Ob 3. uri 25 m- zjutraj osobni vlak z Dunaja v-a Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Sobiograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna Celovca, 3eijaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I in n. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, (direktni vozovi L in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregeuca, Inomosta Zella ob ježam, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja j Poatabla. — Ob 4. uri 44 m popoiudne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztha!a. Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensteste. Pon LiL'ia — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak j. Dunaja. Ljubna, Beljaka, Celovca^ rout.vbia. — PiOgi li I?oveg» siects in Kočavja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoiudne in ob 8. uri 25 m zvečer. — Sdhcd Iz Ljuiiljane drž. kol, V E&iinik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 rc zjutraj; ob 2. uri 5 m popoiudne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri »••::■ m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktouru. — Prihod v LjnbJj&no drž. kol. i« Kamnika Mešati vlaki; Ob 6. uri 4y m zjutraj, ob 11. uri 8 dopolndne; ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 Ei zvečer, poslednji vlak le ob uedeljah in praznikih in samo v oktobru (1) fip Ženifna ^ ft) - ponudba! 29 let star uradnik 3 3000 Jf gotovine se šeli resno poročiti 3 gospodično, eventuelno vdovo brez otrok, ki bi imela nekaj premoženja. Ponudbe naj se pošiljajo j priloženo sliko do t9. aprila t. 1. pod naslovom: „Tajnost" poste restante Ljubljana. (854) mizarski mojster »»^-Dunajska cesta št. 16 LJUBLJANA Dunajska cesta št. 16 se priporoča (831—2) v izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del p« na|nlž|lla cenah. Istotam se proda po primerni ceni oprava za 2 spalni sobi, neka] jedilnih miz itd. Sladoled ledovo kavo in ledovo Čokolado (846-1) priporoča l*ar najbolje LKirbisch-eva slaščičarna. Naročila na zunaj izvršujejo se točno. Trgovina z mešanim blagom ki že 23 let obstoji, v večjem župnijskem kraju na Dolenjskem, vis a vis župni cerkvi, se da v najem radi rodbinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji. Potrebni kapital 5000 K. (849) Dopisi naj se dopošiljajo na uprav-»Sloven. Narodaa pod „Existenzfahig št. 5000". V blejskem doma na Bleda \ i it se oddasta vsako po dve sobi in eno kuhinjo. Ker sta obe stanovanji v prvem nadstropji, se morata oddati tudi skupno. Cana obeh stanovanj brez oprave je za celo leto 500 K. Pojasnila se dobe pri županstvu na Bledu. (860—i) Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da je moj bivši poslovodja gospod iL xi t o xi Otovepec izstopil iz moje službe ter nima sedaj nikake pravice na moje ime denar ali pa dela prevzemati. (827—3) Jos. Cotman-ova vdova pleskarica na Bregu štev. 6 v Ljubljani. Št. 10G. (862) Podpisana volilna komisija naznanja izid volitev, ki so se izvršile 22. marca 1902 za trgovsko iz obrtniško zbornico v Ljubljani: I. Od 68 volilcev I. volilne kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 52. Izvoljena sta za člana trgovske in obrtniške zbornice gospoda : 1. Ivan Hribar, ravnatelj banke »Slavijo« v Ljubljani, s 37 glasovi ; 2. Fran Sollmann, trgovec v Ljubljani, s 36 glasovi. II. Od 626 volilcev II. volilne kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 326. Izvoljeni so za člane trgovske in obrtniške zbornice gospodje: 1. Franc Hren, trgovec v Ljubljani, z 243 glasovi; 2. Ivan Mejač, javni družabnik tvrdke »Gričar & Mejač« v Ljubljani z 241 glasovi; 3. Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani, z 239 glasovi; 4. Viktor Rohrmann, trgovec v Ljubljani, z 230 glasovi. III. Od 1495 volilcev III. volilne kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 651. Izvoljeni so za člane trgovske in obrtniške zbornice gospodje : 1. Anton Ditrich, trgovec v Postoj i ni, s 365 glasovi; 1. Ciril Pire, trgovec v Kranju, s 365 glasovi; 3. Josip Medved, trgovec v Novemmestu, s 365 glasovi; 4. Leopold Fursager, trgovec v Radovljici, s 364 glasovi. IV. Od 88 volilcev I. volilne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 49. Izvoljena sta za člana trgovske in obrtniške zbornice gospoda : 1. Ivan Baumgartner, tovarnar v Ljubljani, z 42 glasovi; 2. Andrej G-assner, tovarnar v Tržiču, s 40 glasovi. V. Od 6815 volicev II. volilne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 3124. Izvoljeni so za člane trgovske in obrtniške zbornice gospodje: 1. Ivan Schrey, pekovski mojster v Ljubljani, s 1767 glasovi; 2. Franc Kraigher, krojaški mojster v Ljubljani, s 1766 glasovi; 3. Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki, s 1765 glasovi; 4. Josip Petrič, tovarnar v Ljubljani, s 1762 glasovi; 5. Ivan Zamljen, čevljarski mojster v Ljubljani, s 1750 glasovi; 6. Filip Supančič, stavbenik v Ljubljani, s 1750 glasovi; 7. Vinko Majdič, tovarnar v Kranju, s 1750 glasovi; 8. Ivan Rakovec, tovarnar v Kranju, s 1734 glasovi; 9. Josip Vidmar, dežnikar v Ljubljani, s 1667 glasovi. 10. Ivan Hregar, pasar v Ljubljani, s 1332 glasovi. VI. Od 15 volilcev III. volilne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 10. Izvoljena sta za člana trgovske in obrtniške zbornice gospoda : 1. Karol Luckmann, ravnatelj kranjske industrijske družbe v Jesenicah, z 10 glasovi; 2. Viljem Tonnies, tovarnar v Ljubljani, z 8 glasovi. Od vseh izvoljencev so v postavnem roku došle pismene izjave, da prevzamejo izvolitev. Ljubljana, dne 8. aprila 1902. C. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. Predsednik: dr. pl. Rili i lig, s. r. Mlad urarski pomočnik išče st Ponudbe pod Rakek. z orodjem ilnega mesta. Z. K., Travnik, via (851—1) Parna opekarna sprejme takoj spretnega opekarskega mojstra zmožnega slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in zahtevo plače naj se vlože pri upravništvu »Slov. Narod a «. (754—6) p-$&&~£i»&-s po3tČMO z> vtc&aj tisoč 'premoženja. naj. se fošitjajo do 18. aptifa t. i. pote zeotante £ju&(jana. (853) Prodaja na drobno in debato. Ceniki brezplačno. lobuke najnovejši facone priporočam f>t» nizki c-«^«ai. j. S. Benedikt 16 Ljubljana, Stan trg, tik moje glavne prodajalne na voglu. I Darila za vsako priliko! j I Frid. Hoffmann i v Ljubljani, Dunajska cesta | priporoča svojo naj- m večjo zalogo vseh {g vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ^To-veatl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. Izvršujejo najtočnej« Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Tu se dobiva: »Luč v žepu!" Su enih ostankov vedno veliko v zalogi. Za pomladno in t pletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x Hugo Ihl xxxv Ljubjani x x x v Špitalskih ulicab št. 4. Vzorci na zabteianjt poštnine prosto. MT Sprejmem slovenske in nemške stenografije veščega uradnika. Ponudbe s spričevali naravnost. — Plača po dogovoru. Vstop takoj ali 1. maja. Pevci imajo prednost. Dr. Tomaž Horvat (832—2) odvetnik v Ptuji. Hiša štev. 2 z gospodarskim poslopjem, 2 njivama in nekoliko sveta, v bližini tovarne psr je na prodaj. ^q Več pove lastnik (859—1) Anton Žumer posestnik na Javorniku štev. 9 in trgovec s čebelami. Uče se manjša, stara in dobro vpeljana trgovina s špecerijskim ali kolonijalnim blagom v mestu ali kakem večjem kraju, pod dobrimi pogoji v najem« Cenjene ponudbe naj se blagovolijo upravništvu »Slov. Nar.« poslati. (801—3) za dornaCije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se priStedi na kurjavi. (780—3) Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini. Tovarna štedilnik ognjišč ,Trmmph' S. Goldschmidt & sin Hels na Gorenje Avstrijskem. Ljubljana, Lattermannov drevored. £. Genijev veliki anatomični muzej in panoptikum. Odprto vsak dan od 9. ure predpoldne do 9. ure zvečer. Vstopnina 15 kr. Vojaki in otroci 10 kr. Anatomični kabinet 10 kr. Natančni popis se pri blagajnici za 10 kr. dobi. Jutri v petek zadnji dan za dame. V nedeljo nepreklicno zadnji dan. Posebno pa je opozoriti na: ?Anu-tomtcito Venero4, katero je možno razložiti na 40 koscev, in je uprav moj-stersko delo modelske umetnosti. K mnogobrojnemu obisku vabi naj-uljudneje (852—D Tm. Geni. Pipan Prijatelji, katera pijač ca zdi se Vam vedno le najboljša? '3aAouuq aoi|aA3 :i«A Pipan Dobro — uganili ste. (863—1) Pipar in zbor s Zato pa, prijatelji, pijmo p, Cvekov brinovec iz Kamnika. DR E. ŠLAJMER odpotuje (867 1) od 10. t. m. za 4 tedne. Prostovoljno prodajo J. Schinkovi dediči svoje posestvo v Lokah pri Zagorju ležeče ob okrajni cesti blizu tamošnjih rudnikov, jako ugodno in pripravno za vsako obrt, in sicer: 1. ) veliko, moderno zidano enonadstropno niso z 12 sobami, 2 ku hinjama, 2 kletima — pritličje je nalašč prirejeno za prodajalno in gostilno — z jako lepim in na novo zasajenim vrtom; poleg hiše je leseno poslopje Z mesnico, ledenico in drvarnico. 2. ) eno hišo z 8 sobami in 2 kuhinjama; spodaj je pekarija; 3. ) hlev s shrambo za vozove. Dalje prodajo tudi večje število hrastovih hlodov, 2 konja, konjsko opravo, kočijo in dr. Ponudbe naj se stavijo do 25. aprila t. I. v roke g. dra. Frana Tomin-šeka, odvetnika v Ljubljani in g. Hermine Schink v Loki pri Zagorju. Informacije dajeta g. Hermina Schink in Josip Birolla v Zagorju (poleg kolodvora). (845—1) o Sty ria-, f ranco-skih Peugeot-, Stefanie-koles * i&al I 014-26) pristnih Jos. Reit-STTRlSf hoffer sinov Pneumatik katere nudim po isti eenl, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene ln jamstvo! Z vsem spoštovanjem M Fr. Čuden '^š-^HMf' urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Naznanilo. Usojam si cenjenemu p. n. občinstvu naznaniti, da sem § giasovirski salon. ■ % n ^rlas^B-mrlM-f £ najbolj renomiranih dunajskih tvrdk so v zalogi. Za plai nlna imam .poseben oddelek. Prodajam ali -v na|«nm dafem tudi cenene nove in obrabljene glasovirje. Z velespoStovanjem (836—2) Perditiand X>r»ageitlix ubiralec glasovirjev filharmoničnega društva, zapriseženi cenilec c. kr. okraj- F* nega sodišča v Ljubljani, I^lorlja-rislsie -ia.llce št. -5=2. *§A Založena 1847. |'-#- -|jj| Zaiožena 1847. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 14 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe. oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. r 1 „1C Amerikancu!" je geslo v Ljubljani za domačine in tujce. To je namreč dne 1. marca t. I. otvorjena nova trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4. Tam bode v zalogi raznovrstno 6 ^ Q O !3 *b blago za dame, svilnato, * pa ziasu obuja KbSS. SSSSSfJSK i danska zaloga preprog v dosedaj neprekosni izberi in ceni. Nihče naj ne zamudi ogledati si ob pr kojih bogata izber in čudovito nizke cene nad-kriljujejo vse, kar se je kedaj videlo. ;i orave znamenitosti v izložbnih oknih. isdaiateU in odgovorni uradnik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«- 03 6