Leto XX., št, 157
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova rd. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
L]ubl]ana, nedelja 9. JuHja 1939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St. 7, telefon št. 2455; Celje, Stroesmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Mi in Bolgari
Tisoči in tisoči jugoslovenskih Sokolov so se zgrnili v ponosno bolgarsko prestolnico, da se udeleže velikega zle-ta bratskih Junakov. Tako mogočne manifestacije jugoslovensko-bolgarske-ga prijateljstva, kakor se razvija te dni v Sofiji, ne pomni zgodovina naših vzajemnih stikov. Nov duh, duh bratskega zbliževanja in iskrenega ser delovanja prepaja naše vezi. Ogromno odposlanstvo, ki ga je poslal v prestolnico bolgarskega naroda ves naš narod, je najbolj prepričevalen dokaz, kako prisrčno smo vsi sprejeli idejo o večnem, neodpovedljivem prijateljstvu med Jugosloveni in Bolgari. Vsi se zavedamo, da bosta obe slovanski državi na Balkanu samo tedaj uspešno izvrševali naloge, ki jih je zgodovinska usoda določila južnim Slovanom, če bodo naši narodi ne le živeli, marveč tudi delovali v bratski slogi in v čim tesnejših, na globoko in na široko razpredenih vezeh.
Ideja bratstva, ki zanjo pravkar manifestirata roko v roki bolgarski Junak in jugoslovenski Sokol, je bila dovolj trdo preizkušena v nedavni in v starejši preteklosti. Tragični zapletlia-ji spremljajo zgodovinski proces izravnavanja sil in interesov balkanskih Slovanov. Tuja sila nas je ločila in drobila skozi dolge vekove in tuji interesi so ustvarili mreno na tolikih vo-diteljskih očeh, ki bi bile morale jasu no dogledati in izmeriti naš resnični položaj, naše prave interese. Ta položaj je v dejstvih zemljepisno-politič-nega in nacionalno-obrambnega značaja in naši pravi interesi so v tem, da se ustvari najdaljnosežnejša solidarnost med vsemi južnimi Slovani. Veliki ideal, ki so ga postavili nekateri vi-doviti glasniki in preroki, pa žal potrebuje še mnogo časa, preden postane iz besede meso, iz sanj stvarnost. Toda ta ideal živi in prav v njegovem znamenju plapolajo danes v bratski skladnosti jugoslovenske in bolgarske zastave v Sofiji.
V septembru leta 1934 so se zastave obeh držav po dolgoletnem dramatičnem presledku zopet znašle na .strehah bolgarske prestolnice, da okrase triumfalno pot jugoslovenskega vladarja, Id je prišel v obiske k bolgarskemu vladarju. Žal, da je moralo že deset dni po tej prvi veliki manifestaciji jugoslovensko-bolgarskega prijateljstva pasti življenje nepozabnega kralja Mučenika, ki je krenil na pot k novim utrditvam miru in sporazuma. Zdelo se je, da se je zopet vse zamajalo in da bo delo tujih plačancev vbrizgnilo novega strupa tudi v od-nošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Zli naklepi pa niso uspeli: z neugnano voljo in z bratskim zaupanjem sta oba naroda preko svojih organizacij nadaljevala začeto delo, brisala sledove preteklosti in izgrajevala mrežo novih vzajemnih vezi, ki naj tesneje kakor kdaj poprej združijo vse južne Slovane v veliko duhovno celoto, podprto s čustvi bratstva in solidarnosti.
Rekli smo že, da naš ideal še ni ostvarjen in da bo treba zanj še mnogo dela. Toda to delo napreduje in duh bratstva, ki izvira iz zavesti skupnega etničnega porekla vseh južnih Slovanov, prodira vedno bolj v vse sloje naših narodov. Vseeno je, kakšne oblike bo zavzela solidarnost balkanskih Slovanov v bodočnosti in po kakšnih poteh bomo prehajali v vedno večjo skupnost. Problem ni v oblikah in zasnovah, marveč v duhu, v zavesti, v zvestobi in vztrajnosti: to je treba varovati za vsako ceno.
Nihče ne dvomi, da sta Jugoslavija in Bolgarija vplivni in važni državni tvorbi na tistem Balkanu, ki bo imel zaradi svoje pomenljive lege na križišču vzhoda in zapada daljnosežno vlogo tudi v bodočih borbah za evropsko ravnovesje. Vloga obeh slovanskih držav, ki sta geografsko srečno spojeni, je močno kočljiva in še bolj odgovorna. Od tega, kako jo bosta umeli igrati, zavisi usoda obeh in od nje zavisi usoda vsega Balkana. Vezi, ki se čedalje boli pleto med našimi narodi, pa so tem važnejše, ker ustvarjajo za obe državi moralno ozračje, v katerem uspeva in poganja medsebojno zaupanje, — ta najrahlejša in vendar najosnovnejša vez med narodi in skriti šepetalec na razpotjih njihove zgodovinske usode.
Kakor vsa Evropa, stojita tudi Jugoslavija in Bolgarija na križišču. Poleg tolikega drugega ju druži isto stremljenje, da bi v pretečih mednarodnih zapleti j a jih ohranili svojo nevtralnost, ki jo narekuje življenjski interes obeh držav. Pravkar izvršeni obisk bolgarskega ministrskega predsednika Kjoseivanova v Berlinu pričuje, da skuša tudi Bolgarija ohraniti na vse strani dobre odnošaje in da s sklepanjem novih prijateljstev ne mara žrtvovati starih. Dobro vemo, da ima vrsto nerešenih vprašanj, tičočih se njene bodočnosti in njenih nacionalnih interesov. Dosedanja zmerna — po-
Pogajanja med Poljsko in Nemčijo?
Važne londonske vesti — Zakaj je bila odložena skupna protestna nota Anglije, Francije in Poljske — Visoki nemški oficirji si ogledujejo angleško oborožitev
London, 8. julija, z. Izjave ministrskega predsednika Chamberlaina o stališču angleške, francoske in poljske vlade glede gdanskega vprašanja, ki so jih pričakovali za zadnje dni tega tedna, so bile odgodene na prihodnji ponedeljek po predhodnem sporazumu med Londonom, Parizom in Varšavo. Kakor zatrjujejo, je prišlo do te odgoditve po nasvetu polkovnika Becka, ki je vse sile zastavil, da bi se odnošaji med Poljsko in Gdanskom še bolj ne poslabšali.
Zanimivo vest objavlja »Daily Tele-graph«, ki zatrjuje, da je dobil informacije 00 katerih so izgledi, da se pripravljajo med Nemčijo in Poljsko pogajanja o Gdansku. To je tudi pravi vzrok zaradi česar Chamberlain v petek ni dal pričakovane izjave o stališču zavezniških vlad o gdanskem vprašanju. List meni, da le treba v primeru, če proti pričakovanju Chamberlain niti v ponedeljek ne bo podal svoje izjave, sklepati da je napetost glede Gdanska znatno popustOa.
V Londonu posvečajo v zadnjih dnevih veliko publicistično važnost neoficielni
misiji polkovnika nemške vojske ran Schvverina, ki so mu skoraj v celoti pokazali angleško oborožitev. Po vesteh iz Londona je tudi ministrski predsednik Chamberlain pred kratkim sprejel dva visoka nemška oficirja. Teh vesti oficielno niti ne potrjujejo, niti ne zanikujejo.
London, 8. julija, o. »Ebcchange Tele-graph« poroča, da pripisujejo dobro informirani krogi velik pomen povratku poljskega poslanika Raczinskega v Varšave v London. Poslanik je prinesel s seboj važno poslanico poljske vlade o gdanskem problemu in jo je danes dopoldne izročil zunanjemu ministru lorda Haitfaza. dele na osnovi te poslanice se bo Chamberlain odločil, ali bo podal že napovedano deklaracijo o stališču britanske vlade o gdanskem problemu. Diplomatski krogi so mnenja, da je vsa nemška propagandna akcija le živčna kampanja. Londonski krogi prejemajo skeptično tudi govorice, da bo gdanska kriza dosegla vrhunec konec julija ali v pričetku avgusta. Nasprotno prevladuje v teh krogih mnenje, da hočejo Nerad s sedanjimi manevri odvrniti pozornost od svojih pravih namer.
štirje poljski pogoji za sporazum o Gdansku
Mesto tnora ostati samostojno in ▼ carinski uniji s Poljsko — Ali je Gdansk vreden svetovne vojne
Pariz, 8. julija. AA. (Havas) »Excelsior« piše, da se totalitarne države trudijo prepričati svet, da ni vredno stopiti zaradi Gdanska v vojno. To na žalost ni točno za Evropo, ki ne more trpeti več agresivne politike, točno pa je za Nemčijo, ki bi z Gdanskom le malo pridobila, na drugi strani pa mnogo izgubila v splošni vojni. Ako se bodo nemški voditelji držali te resnice, bodo znatno prispevali k sedanji umiritvi, ki je nastala glede Gdanska, ter omogočili svobodnemu mestu prosperiteto.
»Oeuvre« pravi, da Poljaki ne bodo trpeli niti najmanjše stvarne spremembe statuta svobodnega mesta Gdanska.
»Figaro« piše glede vprašanja Gdanska, da je poljsko uradno stališče sledeče: 1. Gdansk mora ostati edinica za sebe izven nemških mej. 2. Gdansk mora ostati v poljskih carinskih mejah. 3. Poljske pravice morajo biti spoštovane stvarno in ne le na papirju. 4. V Gdansku je dovolj mesta za kulturni razvoj nemške večine, toda na drugi strani je treba spoštovati tudi individualnost poljske manjšine Naglasa se, da Poljska sama odloča o tem, ali so njeni interesi v Gdansku ogroženi. Poljska vlada nima namena vnaprej objaviti načrta za zaščito svojih interesov v Gdansku.
Zakaj je Anglija
na poljski strani
London, 8. julija. AA. Reuter: Čuvar državnega pečata lord Dellour je imel v Der-byju govor, v katerem je poudaril odločno potrebo, da se ohrani mir. Minister se je nato bavil s stališčem, ki ga zastopa Nem-
čija glede Gdanska, kakor tudi z izjavami Hitlerja. Dejstvo je, je dejal govornik, da je bil Gdansk po razdeliti Poljske nekaj časa nemški, in nekaj časa poljski. Sedanja ureditev je utemeljena na zgodovinskih dejstvih. S tem sporazumom je bila dana prebivalstvu Gdanska popolna svoboda, da si voli svoj lastni način uprave Na koncu svojega govora je minister dejal: Naše edino možno stališče obstoji zaradi tega v tem, da stojimo odločno ob strani tistih, katerim smo dali svojo besedo. Jasno moramo povedati, da je Velika Britanija odločna in pripravljena za borbo.
V ponedeljek bo Chamberlain govoril o Gdansku
London, 8. julija. AA. Havas: Predsednik angleške vlade Chamberlain bo bržkone dal v ponedeljek v spodnjem domu izjavo glede Gdanska. Čeprav niso prišle v javnost nobene napovedi o vsebini govora, kljub temu računajo, da se bo angleški ministrski predsednik bavil s predlogi, ki jih je Nemčija poslala Poljski v marcu in da bo poskušal opravičiti zadržanje Poljske, poudarjajoč pomembnost vprašanja Gdanska. Obenem bo Chamberlain točno določil novo stališče Velike Britanije.
Sprejemi v Varšavi
Varšava, 8. julija. AA. Pat: Zunanji minister Beck je sprejel včeraj turškega poslanika, njegov pomečnik pa je sprejel poslanika Madžarske in Švice
Moč angleškega letalstva
Otvoritev najmodernejšega letališča — Samozavestne izjave predsednika Chamberlaina
dosegla svoj cilj v Angliji le z velikimi žrtvami. Ze po prvem njihovem sunku bo vsa njihova akcija popolnoma paralizirana.
Dovršena protiletalska obramba
London, 8. julija. AA. (Reuter). Angleški letalski general Leg Malory je imel snoči v Birminghamu govor, v katerem je naglasil visoko stopnjo, na kateri se zdaj nahaja angleška letalska obramba. Pri taki obrambi je nemogoče da bi mogle sovražne eskadre bombnikov prispeti do angleških industrijskih središč. Možno je sicer, da prispe tak posamezni bombnik, toda vsaka država, ki hi se spopadla z Anglijo in bombardirala angleška mesta, mora računati z ogromnimi izgubami'materiala in moštva.
Birmingham, 8. julija, o. Ministrski predsednik Chamberlain, ki se od včeraj mudi v Birminghamu, je danes prisostvoval veliki vojaški svečanosti. Vojvodinja Kent-ska je otvorila novo letališče, o katerem pravijo, da po svoji izgradnji prekaša vsa evropska letališča.
Ministrski predsednik je imel ob tej priliki govor, v katerem je omenil te prednosti birminghamskega letališča. Opozoril je na nagli in ogromni razvoj angleškega letalstva. V gotovih pogledih je angleško letalstvo že najboljše na svetu. Letalski minister Kingsley Wood, je dejal Chamberlain, vam ni odkril vseh svojih tajnosti. Za vsem, kar vam je povedal, tiči še mnogo več.
Pri svečanosti je namreč govoril tudi letalski minister Kingsley Wood, ki je dejal, da si gotovo ves svet želi, da bi letala služila raje mirnim prijateljskim stikom in sodelovanju med narodi, kakor pa ubijanju in uničevanju.
Vicemaršal angleškega letalstva je govoril o angleški obrambi proti letalskim napadom. Sovražna letala, je dejal, bodo
Letalsko sodelovanje
Anglije in Francije
London, 8. julija. AA. Reuterjev diplo. matski urednik izve, da vlada v tukajšnji
litika njenih sedanjih voditeljev nas prepričuje, da bo skušala doseči zadovoljitev svojih zahtev po poti miru in sporazuma, ki zahteva velike previdnosti. mnogostranske obzirnosti in modre potrpežljivosti. In samo na tej poti morejo mali narodi in države zaščititi svoje življenjske interese, vse drugo vodi v temo in pogubo.
Te dni se bo ustavil na naših tleh predstavitelj današnje bolgarske politike, naš preizkušeni prijatelj, ministrski predsednik Kjoseivanov. Ze na poti v Berlin je stopil v stike z našimi državniki in izjavil, da se bo prav sedaj pokazala moč bolgarsko-jugoslo-venskega prijateljstva. Tudi na povratku hoče izmenjati misli in poglede z
jugoslovenskimi vodilnimi krogi. Trdno smo uverjeni, da bo odlični bolgarski državnik potrdil tudi sedaj nezlomljivo moč bolgarsko-jugoslovenske-ga prijateljstva. Ideja, ki za njo manifestirajo množice Bolgarov in Jugoslo-venov v Sofiji ne more biti v nasprotju z državnimi interesi in z državniško prakso. Ideal, ki ga začenjata vedno glasneje poudarjati oba naroda, stoji nad valovito površino dnevne politike. Stoji in gori kakor zvezda naše skupne zgodovinske usode, zvezda, ki nas lahko edina privede v jasnejšo bodočnost, mimo in preko varljivih zank trenutnih uspehov, za katerimi lahko stoje nove bridke izkušnje kakor tolikokrat v preteklosti
javnosti veliko zanimanje za načrt sporazuma o sodelovanju med angleškim in francoskim vojnim letalstvom. Izve se tudi, da so tozadevna pogajanja znatno napredovala. Omenjeni sporazum bo največjega pomena posebno zaradi tega, ker bo letalstvo obeh držav lahko letelo nad neznanim ozemljem ter bodo letalci lahko snemali topografske slike. Angleška letala se bodo praktično vadila leteti brez spuščanja iz Anglije do posameznih krajev južne in jugovzhodne Francije. Sporazum predvideva najožje sodelovanje, tako da bodo eni lahko Izkoristili skušnje, ki jih imajo drugI
Nove vojne ladje
London, 8. julija AA. Admiraliteta je odredila, da se takoj začne graditi 8 ru-šilcev ln 2 nosilca min, kakor je to predvideno v načrtu za leto 1939.
0
Vodja liberalne opozicije za Hali£axovo politiko
London, 8. julija. AA (Havas) Danes popoldne imel voditelj liberalne stranke sir Archibald Sinclair v Leominsku v grofiji Hereford govor na zborovanju pristašev liberalne stranke. Bavil se je z izjavami zunanjega ministra lorda Halifaxa ter dejal: Lord Halifax je določno povedal, da mi želimo samo dobro in srečo nemškemu naredu, ker je sreča in blagostanje nemškega naroda najzanesljivejše jamstvo naše lastne sreče in varnosti. Nemčija je bila vedno eden naših najboljših kupcev. Mi uvidevamo. da bo razmah nemškega gospodarstva služil tudi našemu interesu Pri takšni politiki lord Halifax uživa po-
polno ln iskreno podporo vseh strank v Veliki Britaniji, je dejal na koncu voditelj angleških liberalcev.
Pomorsko oboroževanje Švedske
Stockholm, 8. julija. AA. (DNB). Mornariško ministrstvo je naročilo 5 podmornic, od teh 3 velike. Skupni stroški za te podmornice bodo znašali 12 milijonov švedskih kron. Ta vsota bo razdeljena na 4 proračunska leta. Razen tega je vlada odobrila kredit v znesku 1.6 milijona kron za ojačanje pomorske artiljerije.
Nabori v Nemčiji
Berlin, 8. julija, o. Davi je bilo berlinsko prebivalstvo iznenadeno po neštetih letakih s pozivi k naborom za vojaško službo. Pozvani so vsi obvezniki letnikov 1906 do 1910 ter 1913 do 1920, ki še niso odslužili vojaškega roka. Nabori se prično jutri in bodo trajali do 9. septembra.
Ruska proslava
poltavske bitke
Pariz, 8. julija. AA. Havas poroča iz Moskve, da so večraj proslavljali 2301etnico bitke pri Poltavi. ko so ruske čete popolnoma pobile švedsko vojsko, ki je bila takrat najmočnejša v zapadni Evropi. V znak spomina na ta dan je moskovski muzej razstavil nove predmete iz časa Petra Velikega V parkih prestolnice so se vršila predavanja o bitki pri Poltavi. V Poltavi je zasedal institut za zgodovino, ki ie oddelek ukrajinske znanstvene akademije Na zasedanju instituta je bilo predloženo več poročil o omenjeni bitki.
Sestanek v Moskvi
Zastopniki Anglije in Francije so včeraj izročili Molo-tovu najnovejše predloge svojih vlad
Pariz, 8. julija. AA. Havas javlja iz Moskve: Danes ob 18. ari popoldne so angleški veleposlanik Seeds, francoski veleposlanik Naggyar ter VVilliam Strang obiskali sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. Strang je danes izjavil, da so nekoliko ekstravagantne vesti, ki so se razširile v tujini in po katerih Rusi zahtevajo garancije da se ne bi menjal režim v baltiških državah.
Moskva, 8. julija. AA. (Havas). Angleški in francoski veleposlanik sta dobila že četrtič nova navodila za pogajanja z Molotovom. O novem francosko-angleškem odgovoru na ruska vprašanja se ni moglo ničesar gotovega izvedeti. Splošno vlada prepričanje da se zdi končni sporazum še vedno mogoč, ako ne nastanejo nove težave. Ne glede na rezultate današnjih in jutrišnjih razgovorov se zdi, da se Strang ne namerava v kratkem vrniti v London. Realistična politika, ki jo vodi Kremelj po odstopu Litvinova, se vidi iz dejstva, da sovjetska vlada vztraja pri svojem stališču ln da je pričakovati pozitivnih rezultatov samo v primero, ako Anglija in Francija sprejmeta bistvene pogoje Sovjetske Rusije
Po inozemskih vesteh sta prispela v Moskvo dva nemška trgovinska strokov-
njaka, ki sta se stavila nemškemu veleposlaniku v Moskvi na razpolago za trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo. Nemško veleposlaništvo trdi, da ni prispela nobena uradna delegacija. Zato obstoja možnost zmote in je mogoče, da zamenjajo privatne poslovne ljudi z uradnimi. Točno je, da se zdaj nahaja v Moskvi gotovo število nemških poslovnih ljudi.
Glede angleško-sovjetskih trgovinskih odnošajev se smatra, da se bodo razvijali ugodno, ako bo podpisan sporazum. V nasprotnem primeru pa se bodo Angleži omejili na pobijanje nemške konkurence Zaradi sedanjih političnih pogajanj je stopila v ozadje misija Hudsona, ki je v začetku leta bil v Moskvi. Po tem obisku je bilo sklenjeno, da se začno v Londonu pogajanja o novem angleško-sovjetskem trgovinskem sporazumu. Ni znano, kako daleč so ta pogajanja, toda še vedno se pričakuje politični sporazum ter se bodo ravnala trgovinska pogajanja po tem sporazumu.
Phipps pri Lebrunu
Pariz, 8. julija. AA. (Havas) Predsednik republike Lebrun je sprejel angleškega veleposlanika v Parizu sira Erica Phippsa.
Članov obisk v Španiji
Manifestacija italijansko-španske solidarnosti
Madrid, 8. julija. AA. O priliki svojega obiska v Burgosu bo italijanski zunanji minister grof Ciano stanoval v vili Za-raus, ki je bila sezidana v začetku 16. stoletja ln ki se nahaja v Cantabriji, 27 km od San Sebastiana. V tej vili je stanovala kraljica Izabela n., ko je sprejela izredno odposlanstvo kralja Viktorja Emanue-la H., ki je Španijo obvestil o ustanovitvi italijanskega kraljestva.
Ves tisk še naprej prinaša uvodnike, posvečene obisku grofa Ciana v Španiji. Listi poudarjajo nerazdružljlve vezi italijansko-španskega prijateljstva. List »Libertat« iz Valladollda pravi, da italijansko-špan-sko bratstvo ne temelji samo na hladnem računu interesov, temveč na dolgotrajni skupni borbi pred strojnicami republikancev. Španija varuje grobove italijanskih junakov, ki so padli v obrambi njene svobode Tednik »Domingo« pozdravlja v
grofu Cianu lojalnega prijatelja in pravi, da uradni sprejemi ne bodo zadostovali, da bi se izrazila globoka hvaležnost, ki jo španski narod goji v svojih srcih do Italije in njene plemenitosti. Isti list prinaša več člankov, ki so posvečeni Mussoliniju.
Rim, 8. julija. AA. (Štefani). »Messag-gero« piše, da se je že vnaprej moglo vedeti, kako bodo v londonskih krogih komentirali potovanje grofa Ciana v Španijo in da bo te vesti demokratski tisk raz-našal dalje. Tisk se sprašuje če ne bo morda v razgovorih med Cianom in Fran-com podpisan kak sporazum o zvezi. V tem potovanju, pravi list dalje, je treba videti predvsem manifestacije solidarnosti obeh držav, ki imata podobne zgodovinske, kulturne in druge interese. Ta solidarnost se je pokazala zlasti v času državljanske vojne v pomoči, ki jo je Italija izkazovala.
Nevtralnost Letonske in Švice
London, 8. julija, o. Le tonska vlada ln švicarski zvezni svet sta podala važni izjavi o nevtralnosti obeh držav. Letonski zunanji minister Munters je izjavil zastopnL ku »Timesov«, da Letonska ne more sklepati zvez z velesilami, ako hoče ostati striktno nevtralna. Letonska pa je pripravljena braniti svojo nevtralnost z vsemi sredstvi. Svojo sedanjo teritorialno neodvisnost Je dosegla s svobodnimi pogajanji in doslej ni bila od nikogar ogrožena.
Švicarski zvezni svet pa je snoči objavtl komunike, v katerem poudarja, da je bila Švica že od nekdaj nevtralna in da je bila njena nevtralnost od vseh držav doslej brezpogojno priznana. Švica bo ostala tudi ▼ bodoče nevtralna, razen seveda, ako jo kdo napoja
Redni letalski promet preko Oceana
Washington 8. julija. AA. (Reuter). Vodno letalo »Janke Clipper« je odletelo ob 9.25 na svoj prvi redni prekooceanski polet. Poveljnik tega vodnega letala misli, da bo prispel v Southampton v 24 urah.
DOBRA KUPČIJA
»JUTROVI« MALI OGLASI!
DANES
428
ponudb in povpraševanj!
Jahja paša v avdienei pri knezu namestniku
Zvečer se je vrnil z Bleda v Beograd, danes pa bo preko
Oplenca odpotoval v Niš
Kranj - Brdo, 8. julija. AA. Nj. Vis. knez namestnik je blagovolil sprejeti danes v dvorcu na Brdu v avdienco egiptskega zunanjega ministra Nj. eks. Abdul Fetah Jahja pašo. Po končani avdienei je Nj. Vis. knez namestnik pridržal na kosilu Jahjo pašo skupno z Nj. ekscelenco Abdul Ha-mid Badui pašo, kraljevskim svetnikom pri predsedništvu egiptske vlade ter Nj eks. Ali Seri Omar-bejem, egiptskim poslanikom v Beogradu, ki sta bila v spremstvu egiptskega zunanjega ministra.
Bled, 8. julija, p. Z nocojšnjim brzovla-kom je egiptski zunanji minister s svojim spremstvom spet odpotoval v Beograd. Jutri zjutraj se bo v spremstvu pomočnika
zunanjega ministra dr. Milivoja Pilje odpeljal v Niš. Spotoma se bo ustavil na Oplencu, kjer se bo poklonil na grobu pokojnega kralja Zedinitelja. Gostom bo ▼ hotelu Sv. Djordje prirejeno kosilo. Popoldne se bodo gostje ustavili tudi v Kra-gujevcu, kjer jim bodo priredili čajanka Zvečer bodo prispeli v Niško Banjo. Ban moravske banovine jim bo priredil svečan banket, na katerega je bilo povabljenih mnogo uglednih osebnosti. Egiptski zunanji minister bo prenočil v banovinski palači v Nišu. V ponedeljek dopoldne si bo ogledal Niš, popoldne pa se bo odpeljal v Grčijo.
Kjoseivanov pride na Bled
Na povratkn Iz Nemčije se bo danes vnovič sestal z našim zunanjim ministrom
Beograd, 8. julija p. Iz Nemčije prispe jutri na Bled bolgarski ministrski predsednik dr. Kjoseivanov. Bolgarski državnik se bo sestal z našim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem, ki je nocoj odpotoval na Bled.
Berlin, 8. julija, o. Po mnenju nemških političnih krogov je obisk bolgarskega državnika dr. Kjoseivanova izpolnil vse, kar se je od njega pričakovalo. V načrtu ni bilo, da bi se sklenila kakšna pogodba. Šlo je zato, da se Bolgarija prijateljsko naveže na os Rim - Berlin. Bolgarija je že sedaj gospodarsko popolnoma odvisna od Nemčije. Nemčija absorbira preko 50% bolgarskega uvoza in izvoza. Po mnenju tukajšnjih političnih krogov bo Bolgarija spričo tega dejstva morala tudi svojo zunanjo po-
litiko spraviti v sklad z Nemčijo in Italijo. Omemba Italije v komunikeju kot tradicionalne prijateljice Bolgarije, se tolmači tako, da so se hoteli berlinski razgovori prenesti na teren politike osL
Angleška sodba o berlinskem obisku
London, 8. julija, o. »Times« se danes podrobno bavijo z obiskom dr. Kjoseivanova v Berlinu. V prvi vrsti tolmačijo komunike, ki je bil izdan ob zaključku njegovega obiska. List opozarja, da je bila Bolgarija od nekdaj v tesnih odnošajih z Nemčijo. Obisk v Berlinu na tem ni mnogo spremenil.
Dan brez incidentov
na Daljnem vzhodu
Bitka na mongolski meji pa se še nadaljuje
šanghaj, 8. julija. AA. Včerajšnji dan je minil brez incidenta, kar je vplivalo zelo pomirljivo na prebivalstvo. Istotako poročajo iz Kantona, kjer je proglašeno obsedno stanje m kjer japonske patrole kri-žarijo po ulicah, da tudi tam nj prišlo do nobenega incidenta. Očividci so izjavili dopisniku Reuterja v Kantonu, da so videli včeraj najmanj 10 tovornih avtomobilov z mrtvimi japonskimi vojaki. Ti tovorni avtomobili prihajajo iz zapadnih krajev, kar očividno potrjuje prejšnje vesti o borbah severozapadno od Kantona. V Tien-cinu se je včeraj vršilo veliko protiangle-ško zborovanje, ki so ga sklicale japonske oblasti.
Peking, 8. julija AA. O priliki včerajšnje druge obletnice japonsko-kitajskih sovražnosti ni bil zabeležen noben incident, dan je potekel v popolnem miru in redu.
Hailar, 8. julija AA. (Reuter) Boji, ki divjajo na bojni črti, dolgi 10 milj na meji med Manžukuom in zunanjo Mongolijo, spominja po svojem obsegu na boje, do katerih je prišlo lansko leto pri hribu Čangkufengu. Pri srditih spopadih so sodelovala letala, tanki in težko topništvo. Boji so divjali okoli hriba Nomanhan, ki leži 160 milj jugozapadno od Hailara. Splošno mislijo, da se bo incident razširil, ker iz sibirskih pokrajin prihajajo nove čete. Zdi se, da so japonske čete namenjene zasesti nekatere mongolske postojanke vzhodno od reke Halabar in na hribu Nomanhan. Mongolske čete so bile v resnici vržene z omenjenega hriba in ni zdaj ta hrib — tako se lahko reče — nikogar. Japonski oddelki so izvršili nekaj važnih prehodov čez reko, Mongolci pa srdito napadajo na mostove zapadno od Nomanhana, čeprav se sovražnik poslužuje strojnic.
Tiencinska pogajanja
Tokio, 8. julija. AA. (DNB) Semkaj so prispeli general Nuto, polkovnika Kava-mura in Ohta ter neki major, ki se bodo udeležili japonsko-angleških pogajanj kot predstavniki tiencinske garnizije. Takoj po njihovem prihodu so se začeli predrazgo-vori v vojnem ministrstvu. Preden se bodo začela pogajanja z Veliko Britanijo, bo še ponovna konferenca vseh japonskih pred-
stavnikov. prav tako pa bo imela še eno sejo tudi vlada. Ob tej priliki zatrjujejo, da sta si vlada in vojska popolnoma edini, kar se tiče vprašanj, ki bodo prišla na dnevni red pogajanj. General Muto je izjavil, da se bodo pogajanja vsekakor končala z neuspehom, če se ne bodo omejili na to, da se razpravlja samo o spopadih v Tiencinu. Treba je proučiti in rešiti osnovno vprašanje mednarodnih koncesij in pri tem upoštevati, da so mednarodne koncesije v zadnjih dveh letih najbolj ovirale japonsko prodiranje na Kitajskem
Japonska opravičila
Šanghaj 8. julija. AA. (Reuter). Načel, nik štaba tretje japonske eskadre admiral Košlra Cikave je obiskal kontraadmirala Holta, po činu najstarejšega angleškega pomorskega oficirja na Jangceju in izrazil obžalovanje zaradi nedavnega dogodka v čungkingu, ko je japonska letalska bomba padla nekoliko metrov stran od angleškega monitorja Falton.
Ottavva, 8. julija. AA. (Havas) Ministrski predsednik Mackenzie King je danes sporočil javnosti, da je japonska vlada poslala kanadski vladi noto, s katero se opravičuje zaradi bombardiranja kanadskega misij ona v Čangteju. Japonska vlada dolži za ta prestopek svoje letalce, ki menda zaradi slabega vremena, ki je vladalo tisti dan, niso dobro videli. Kakor je znano, sta pri tej priliki bila ubita dva kanadska misijonarja.
Mornarica na Tihem oceanu
Pariz, 8. julija. AA. Havas: »Petit Jour nal« piše glede odnošaja pomorskih silna Daljnem vzhodu ter pravi, da ima Anglija na Daljnem vzhodu 120.000 ton pomorskih edinic, Nizozemska 50.000, Francija 40.000, Sovjetska Rusija 30.000, Zedinjene države pa imajo Da Pacifiku mornarico, ki ima 1,240.000 ton- Japonska mornarica ima 860.000 ton.
Poziv čangkajškove žene
čungKing, 8. julija. AA. Reuter: Ga. čangkajšek je v svojem govoru, ki ga Je prenašal radio, pozvala Zedinjene države in druge velesile, naj izpolnijo svoje pogodbene obveznosti ter izvajajo gospodarske sankcije proti Japonski.
Pred novim terorjem Ircev
London, 8. julija AA. (Reuter). Za časa nedeljskega odmora bodo imeli uradniki Scotland Yarda nalogo sestaviti poročila o nameri irskih teroristov, da v zaporu v Darmotru izzovejo nove nemire. Jetniki, ki so jih pred nedavnim spustili na svobodo iz teh zaporov, so namreč sporočili Scotland Yardu preteklo nedeljo podrobnosti o nekakšni zaroti. Slična poročila so prejeli tudi po anonimnih pismih, ki pravijo, da se bodo v Londonu in v nekaterih drugih angleških mestih začela nova teroristična dejanja. Nocoj so
bili izdani posebni varnostni ukrepi v 15 angleških grofijah. Posebne straže so bile postavljene pri plinskih, vodovodnih in električnih centralah in pri vseh večjih podjetjih. Po nekem pismenem dokumentu, ki je prišel v roke policijskim oblastem, se dajejo v severnem delu Londona teroristom navodila, kako bi se dalo najbolj varno pritli v bližino posameznih objektov, ko bo pripravljenost nekoliko popustila. Mislijo, da so prispeli kolovodje irskih teroristov iz Irske, da bi vodili nameravano teroristično akcijo.
Nizozemska
vladna kriza
Haag, 8. julija. AA. (Havas). Kraljica Viljemina je danes nadaljevala s posveti za rešitev krize holandske vlade. Kraljica je danes sprejela v avdienco bivšega mini. stra Foka.
Haag, 8. julija. AA. Kraljica Viljemina nadaljuje s posvetovanjem za sestavo nove holandske vlade. Mandator Oolijn je izjavil kraljici Viljemini, da vrača mandat za sestavo vlade, ker njegova prizadevanja v tej smeri niso dovedla do uspehov. Danes popoldne je kraljica sprejela v avdijenco državnega svetnika Ooulina, ki pripada skupini katolikov ,ter mu stavila
nalogo, da sestavi novo vlado. Coulin je to nalogo sprejel.
Reuterjev dopisnik je izvedel danes iz merodajnega vira da se večdnevna kriza holandske vlade sedaj hitro približuje svoji rešitvi. Pričakujejo, da bo Colijn ponovno postal ministrski predsednik. Prav tako pričakujejo, da bo nova holandska vlada storila posebne korake za ojačenje obrambe v holandski Indiji, in sicer bržkone z ojačenjem mornarice v kolonijah.
Dr« Funk v Baslu
Berlin, 8. Julija. AA. (DNB). Nemški minister za narodno gospodarstvo in predsednik nemške državne banke dr. Funk je prispel v Basel, kjer se bo udeležil redne seje banke za mednarodna plačila,
NJ. VeL kralj na dalmatinskih otokih
. Dubrovnik, 8. julija o. Nj. VeL kfalj Peter se je danes s svojim motornim čolnom »Ajkulo« pojavil y bližini otokov Mljeta in Korčule. Ustavil se je na polotoku Pe-lješcu in obiskal Orebič.
Beležke
Pomen žrtve
»Koroški Slovenec«, glasilo naših rojakov Nemčiji, prinaša v svoji zadnji številki članek o pomenu žrtve v narodnem življenju. V članku čitamo med #ugim:
»Vrednost kake stvari raste z žrtvami, ki jih doprinašamo zanjo. Z žrtvami, odpovedmi in trpljenjem priborjena narodna zavest ima svojo posebno vrednoto in dragocenost. Kdor ljubi svoj narod s svojo žrtvijo, ga resnično ljubi. Kdor ga ljubi samo z besedo, je frazač in lažnjivec.
Zvesti sinovi in hčerke svojega naroda so živa vest onim, ki svojo narodno zavest prodajajo za denar ali drugo osebno korist. Nemirna vest speče nezveste ob pogledu na rojake, ki svojega narodnega idealizma niso zapravili in ne potratili za prazen nič. Zato jih često obkladajo s svojim gnjevom in sumničenjem. Narodna zavest in narodna zvestoba sta često ozko povezana z žrtvami, gmotnimi in moralnimi, odpovedmi, premagovanjem, prečesto je plačilo za narodno zvestobo Ie prezir, sramotenje ali zapostavljanje. Čim večja pa je žrtev za narod, tem čistejša in svetlejša je tudi ljubezen do njega
Po trpljenju in žrtvi za narodni blagor so povezani tisočeri rodovi in so medsebojno povezane naše slovenske vasi in doline. Žrtev in odpoved sta usoda narodnih sinov v prvilj narodnih vrstah. Žrtev in odpoved na oltarju naroda sta zapoved tisočerim očetom in materam. Žrtev In odpoved sta slovenski testament doraščajo-čemu rodu in mladi generaciji.«
Zveza kmetijskih zbornic
V Novem Sadu je bila v prostorih kmetijske zbornice za dunavsko banovino konferenca predstavnikov kmetijskega ministrstva in kmetijskih zbornic. Razpravljali so o načrtu pravil za zvezo kmetijskih zbornic kraljevine Jugoslavije, katere ustanovitev je bila sklenjena na konferenci teh zbornic 14. in 15. junija v Beogradu.
Notranja kolonizacija v Bački in Sremu
Zveza agrarnih zadrug v Beogradu je Izdala svoje letno poročilo. V njem je med drugim navedeno, da je po vojni nastalo v Bački in Sremu 65 kolonij, ki imajo 7156 zidanih hiš. Kolonije so se že v vsem prilagodile življenju svojega okolja in se skoraj v ničemer več ne razlikujejo od starih naselij v teh pokrajinah. 48 naselbin ima že svoje zadružne domove, ostalih 17 kolonij pa jih bo še dobilo. V večini kolonij pa manjkajo še potrebne javne zgradbe, ki bi jih morale postaviti občina, banovina ali država. Za to notranjo kolonizacijo v Bački in Sremu je država doslej prispevala 26 milijonov dinarjev, deloma v materialu, deloma v denarju.
Senatorju Kostiču
gre na bolje
Kakor poročajo iz Beograda, je prvak SDS senator dr. Milan Kostič, o katerega ! bolezni smo že pisali, zadnje dni precej i opomogel, da ni več neposredne nevarnosti za njegovo življenje. Nekaj dni je neprestano spal. Zdravniki so mu sedaj toliko pomagali, da so bolečine znatno ponehale. Vendar pa bo moral ostati več tednov v postelji.
Angleška sodba o Balkanu
Londonski »Times« so v zvezi z berlinskim obiskem bolgarskega ministrskega 1 predsednika in zunanjega ministra Kjoseivanova objavili uvodnik o Balkanu, v katerem čitamo med drugim:
Verjetno je da bo vprašanje južne Do-brudže, do katere ima Bolgarija zgodovinsko in etnografsko vse pravice, predmet razprav grških, rumunskih, turških in jugoslovenskih državnikov na konferenci Balkanske zveze v avgustu tega leta. Ni pričakovati, da bi obisk Kjoseivanova v Berlinu imel za posledico podpis kakega pakta z rajhom. Sedanji položaj na Balkanu, ki je z več vidikov zelo zapleten, se utegne močno razčistiti po podpisu angle-ško-ruskega sporazuma.
Bolgarska nevtralnost
Turški list »Vakit« poroča, da je njego- ! govemu sofijskemu poročevalcu prvi pod- | predsednik bolgarskega sobranja Markov na vprašanje, kakšno stališče bo Bolgarija zavzela v primeru vojne, izjavil z vso odločnostjo, da bo estala Bolgarija, »naj se zgodi karkoli, zvesta svoji politiki popolne nevtralnosti«.
Sofijski poročevalec švicarskega lista »Neue Zilrcher Zeitung« piše, da - v tamkajšnjih poučenih krogih zatrjujejo, da Je Bolgarija v zadnjih letih nasproti vsem velesilam vodila politiko stroge nevtralnosti. Tej politiki se tudi v bodoče ne misli izneveriti. Zato so netočne vesti, ki napovedujejo, da bo Bolgarija te dni prevzela kake nove obveznosti in spremenila svojo dosedanjo politiko.
Ameriško javno mnenje o Booseveltovi kandidaturi
Ameriški institut za javno mnenje, ki ga vodi dr. George Gallup, se je pred kratkim spet obrnil na ameriške državljane z nekaterimi vprašanji, da ugotovi trenutno javno razpoloženje v Zedinjenih državah Severne Amerike. Prvo vprašanje se je to pot tikalo zopetne, torej tretje kandidature Roosevelta za predsednika, drugo pa izgledov velesil za primer oboroženega konflikta. Na vprašanje, ali bo Roosevelt v tretje kandidiral, je odgovorilo pritrdilno 48% vprašancev, torej precej več kakor pred meseci, ko je ponovno kandidaturo napovedalo samo 31% vprašancev. Manjše pa je bilo to pot število onih, ki so napovedali zopetno izvolitev Roosevelta: samo 45°/» nameSto prejšnjih 56%. Po političnem prepričanju so pritrdilni odgovori razdeljeni tako, da se jih med demokrati izreka za zopetno izvolitev 61%, med republikanci pa samo 16°/t.
I
Prvi dan sofijskega zleta
Manifestacije za Jugoslavijo in našega Sokola so se včeraj nadaljevale in še stopnjevale
Sofija, 8. julija, p. Danes se je pričel veliki IX. zlet bolgarskih Junakov. Manifestacije za Jugoslavijo, ki so že včeraj ob priliki sprejemov jugoslovenskih sokolskih vlakov, zvalovele po vsej Sofiji, so se danes še stopnjevale. Na vsakem vogalu so se bratimili Sokoli in Junaki. Ves bolgarski tisk izredno prisrčno pozdravlja 7.000 jugoslovenskih Sokolov. Pri tem poudarja neločljive bratske vezi Bolgarov in Jvgoslo-venov.
Danes dopoldne so bile svečanosti bolgarskih Junakov službeno otvorjene. Sodelovalo je okrog 30.000 ljudi. Na velikem, sijajno urejenem stadionu so se pričele slovanske tekme, pri katerih so sodelovale vrste jugoslovenskih Sokolov in Sokolic ter Junakov in Junakinj. Tekme so bile prirejene za slovansko prvenstvo. Pred pričet-kom tekmovanja sta imela sodniška zbora SKJ in Junakov skupno sejo.
Medtem so stadion napolnile ogromne množice ljudstva. Ko se je v areni pojavila jugoslovenska telovadna vrsta z zastavo na čelu, je bila sprejeta z navdušenjem, kakršnega ni mogoče popisati. Nenehoma so ljudje vzklikali Sokolom in Sokolicam ter
Jugoslaviji Nato sta nastopili bolgarski tekmovalni vrsti, ki sta bili sprejeti prav tako z vso prisrčnostjo. V imenu zveze bolgarskih Junakov je tekmovanje otvoril načelnik zveze Josip Ureš. Pozdravil je ju-goslovenske in bolgarske tekmovalce. Odgovoril mu je namestnik sokolskega saveznega načelnika Miloš Vojinovič, ki se je zahvalil za prekrasni sprejem in mu izroči! za bolgarsko junaško zvezo krasen bronast kipec.
Tekme so trajale ves dan. Tekmovali so v prostih vajah in na orodju. Rezultati tekem bodo jutri objavljeni Sokolice in Junakinje so tekmovale tudi v kolu s petjem.
Medtem je imelo vodstvo sokolskega saveza v svoji pisarni sejo na kateri je razpravljalo, kako bi se udeležba sokolstva na zletu v Sofiji čimbolje izrabila za zbližanje najširših množic obeh bratskih držav. Dr. Belajčič in dr. Smiljanič sta se podala na dvor in sta se vpisala v imenu saveza v dvorske knjige. Nato sta bila na jugoslo-venskem poslaništvu, kjer ju je sprejel po-slaniški svetnik Dragotinovič v družbi vojnega atašeja polkovnika Dunjiča. Končno sta bila še pri sofijskem županu Ivanu Iva-novu, ki ju je sprejel izredno prisrčno.
Visok danski obisk v Ljubljani
Včeraj Je prispel v Ljubljano danski princ Harald, brat danskega kralja Kristijana. Z njim sta njegova soproga princesa Helena in sto princ Oluf. Visoki danski gostje so na avtomobilski turneji po Jugoslaviji. V četrtek in petek so se mudili na Bledu ter naredili več izletov, med drugim tudi v Bohinj. Včeraj dopoldne so se pripeljali v Ljubljano, kjer so si ogledali grad, mestni magistrat, Narodno galerijo in še nekatere druge ljubljanske zanimivosti. Spremljal jih je tukajšnji danski honorarni konzul inž. Tomo Knez. Popoldne so odpotovali dalje proti Dalmaciji.
Priprave za nov bančni zakon
Beograd, 8. julija, p. Pa nalogu trgovin skega miniitra Tomiča zbira posebna komisija strokovnjakov gradivo za sestavo novega bančnega zakona Bančni oddelek ministrstva bo organiziral široko zasnovano anketo, da bančni krogi podajo svoja stališča o vseh vprašanjih, ki bodo morala biti mejen* z novim zakonom
Kongres rezervnih podoficirjev
Beograd, 8. julija, p. V dneh 15. in 16. t m. bo v Beogradu prvi kongres rezervnih podoficirjev.
Ooozorilo dijakom vojakom
Beograd, 8. julija. AA Dijaki, ki so bili rekrutirani leta 1938 in prej in ki imajo pravico na dijaški rok po čl. 49 a, točka 1 zakona o ureditvi vojske in mornarice, to je dijaki, ki imajo najmanj višji tečajni izpit na gimnaziji ali realki ali so končali popolno srednjo strokovno šolo, s končnim izpitom, ki odgovarja višjemu tečajnemu izpitu ter želijo stopiti letos v kader, naj predložijo prošnje za vstop v kader pristojnim vojnim okrožjem najdalje do 1. avgusta t L Prošnji naj prilože izpričevalo ali potrdilo o navedenih izpitih.
Konferenca zastopnikov delavskih zbornic
Beograd, 8. julija. AA. O priliki revizije pravilnika o mezdah stalnih monopol-skih delavcev, pravilnika o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev ter drugih predpisov, je osrednje tajništvo delavskih zbornic v Beogradu sklicalo konferenco predstavnikov vseh delavskih zbornic z dvema ali trema članoma monopol-skih strokovnjakov, odnosno delavcev z namenom, da delavske zbornice izdelajo skupen predlog o svojem stališču do teh vprašanj in do revizije, s katero naj se poboljša stanje monopolskih delavcev.
Koroški drobiž
Listi prinašajo opozorila oblasti, da se sme državna meja prekoračiti samo po železnici ali glavnih cestah s potnim Ustom. Na gorskih poteh in vobče na gorah je prestop državne meje vsakomur prepovedan.
S 1. julijem je v veljavi predpis, da je treba vsako prodajo goveda in svinj izven živinskega trga beležiti na posebnih sklepnih listih. Potrebni formularji se dobijo pri okrožnih kmečkih vodstvih. Sklepni list izpolni kupec, podpišeta ga pa prodajalec in kupec sta oba enako odgovorna za pravilno izstavo. Sklepni list se nato vpošlje okrožnemu kmetskemu uradu, njegov prepis pa ohrani kupec.
Kakor poroča »Koroški Slovenec«, je bila za nedeljo 16. t. m. nameravana slovenska materinska proslava v Vogrčah. Na sporedu so bili prizori, petje in govor. Prireditev je bila po krajevnem vodstvu stranke prepovedana. Edino upanje je sedaj. da jo bo višja oblast vendarle še dovolila.
Po podatkih zadnjega ljudskega Štetja ima Koroška 459.000 prebivalcev. Podatki po narodnosti še niso objavljeni.
Posebna policija v uniformah in v civilu bo odslej povsod nadzirala promet in vsak prestopek prometnih predpisov takoj na mestu najstrožje kaznovan. V preteklem tednu so prometne nezgode zopet zahtevale več človeških žrtev: na beljaškl cesti je osebni avto do smrti povozil 18-letnega mesarskega pomočnika Frana Kuesa iz Dol pri Tinjah. Ob obali Vrbske-ga jezera je zadel ob drevo z motornim kolesom 261etni Horst Hartung. Z njim se je peljala tudi njegova nevesta Elfrida Rainer. Oba sta bila mrtva.
Na progi Beljak—Lienz Je iztiril osebni vlak. Pri tem je 181etna Edit Hausendor-fer padla skozi okno pod kolesa, ki so jo razmesarila do smrti.
Veliko Je smrtnih primerov tudi pri ko-panju: prve dni julija so utonili Franca PilSnlk, Maks Altmann in 161etni Teme PavlenlC, ki ga je pogoltnila Drava v bližini Svetne vasi.
Sprememba v vodstvu Poštne hranilnice
Beograd, 8. julija p. Generalni direktor Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič je bil upokojen. Za novega direktorja je bil imenovan generalni tajnik zveze denarnih zavodov v Zagrebu dr. Milenko Markovič.
Važni sklepi Suzora
Zagreb, 8. julija, o. Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je imelo zadnja dva dni važno sejo. Razpravljali so v prvi vrsti o predlogih posebnega odbora za novo organizacijo zdravniške službe in novo kolektivno pogodbo z zdravniki. Odobreno je bilo tudi izplačilo raznih, v načelu že prej odobrenih posojil, med drugimi tudi posojila, mestni občini ljubljanski. V načelu so bila odobrena tudi nekatera nova posojila, med njimi polmili-jonsko posojilo Črnomlju. Končno je bil odobren tudi kredit za enonadstropno povišanje poslopja Okrožnega urada v Ljubljani. V osmih dneh se bo ravnateljstvo osrednjega urada spet sestalo.
Finančni minister odpotoval v inozemstvo
Beograd, 8. julija. AA V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je bil na predlog predsednika vlade in notranjega ministra postavljen za zastopnika finančnega ministra Vojina Djuričiča, ki se bo nekaj časa mudil v tujini, trgovinski minister Jevrem Tomic.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 8. jul. p. V zdravstveni službi je napredoval za zdravstvenega pristava v 8. položajni skupini dr. Josip Strnad pri sreskem načelstvu v Logatcu. Premeščen je bil upravni uradnik državne bolnišnice v Ljubljani Ivo Adamič v državno bolnišnico za duševne bolezni v Novem Celju. Za upravnega uradnika pri državni bolnišnici v Ljubljani pa je bil premeščen Ivan Zdolšek iz bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju.
Konkurzi in prisilne
poravnave v juniju
Beograd, 8. julija. AA. Splošna državna statistika uradno objavlja, da je bilo v teku meseca junija 1939 v vsej državi 14 stečajev in 14 prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah so stečaji in prisilne poravnave takole razdeljene:
Stečaji: vrbaska 0, dravska 5, drinska 0, dunavska 4, vardarska 1, moravska 0, primorska 0, savska 2, Beograd 2.
Prisilne poravnave: vardarska 0, vrbaska 2 dravska 3, drinska 0, dunavska 2, zetska 1, moravska 0, primorska 2, savska 3, Beograd 1.
Opozorilo Narodne banke
Beograd, 8. julija. AA. V nekaterih dnevnih časopisih so bili objavljeni članki, ▼ katerih so podane razne prognoze glede uporabe inozemskih »internih« dinarjev ta. favoriziranje izvoza in v katerih se delajo obračuni s tečajem funta, ki je znatno ved-ji od borznega tečaja. Da ne bi bilo v gospodarskih krogih zmede, se sporoča, da so objavljeni obračuni v navedenih člankih popolnoma poljubni in daleč od inten-cij merodajnih činiteljev. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke).
Tudi »Jutro« je v včerajšnji številki prineslo po beograjskih informacijah kalkulacije v zvezi s predvidenim režimom pospeševanja izvoza v neklirinške države z uporabo tako zvanih internih dinarjev. Gornje opozorilo ni preve' jasno. Če se ne bodo interni dinarji obračunali po tečajih, ki so »znatno večji od borznega tečaja«, potem je vse prizadevanje za povečanje izvoza v devizne države brez fcaska. Saj ja vendar namen tega načrta o katerem razpravljajo že več mesecev, da dobe izvozniki ugodnejši tečaj za devize, kar pa sa po tem načrtu da doseči edino na ta način, da se interni dinarji obračunajo po »znatno višjem tečaju«.
Turnir v Wimbledonu
London, 8. julija. AA. Reuter: V finalu teniških tekem je Alice Marble zmagala nad Stammersovo s 6 : 2, 6 : 0. Alice Mar* ble je osvojila letos teniško prvenstvo v Wimbledonu.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved sa 9. Julij: Pretežno vedro in toplo vreme v vsej državi
Dunajska: Sedanje lepo in toplo poletno vreme bo trajalo dalje. Morda bo popoldne nekaj neviht Temperatura se bo na>-brže ie dvignila*
Skromnost diii junake
Kaplar Ivan Zaje, vitez Karadjordjeve zvezde, je prvi prodrl do Gospe Svete
Da si pravega, resničnega junaštva ni mogoče misliti brez ravno take skromnosti, je najboljši dokaz dejstvo, da je bilo »Jutru«, ko je hotelo v svoji vidovdanski številki počastiti slovenske nosilce našega najvišjega odlikovanja, Karadjordjeve zvez de, ne malo težavno dobiti odnosne izjave teh odlikovancev. In ni jih niti dobilo vseh, ker se je hotel pač ta ali oni brez dvoma izogniti sumu, da mu gre morda za to, da bi se malo pobahal s svojim junaštvom, kar je pa pri resničnem junaštvu seveda popolnoma izključeno. Ta skromnost je bila vsekako tudi vzrok, da v »Jutrovi« vidovdanski številki ni bilo med drugimi tudi odlikovanca, ki si je pridobil to visoko odlikovanje kot dobrovoljec v bojih na Koroškem L 1919, tedanjega kaplarja Ivana Zajca.
Med zarotniki na italijanski fronti
Ivan Zaje je zagledal luč sveta 16. maj-nika 1892 leta v našem slavnem »polžev-akem« mestu Višnji gori in je po poklicu čevljar, ki si služi svoj kruh v zavodu za izdelovanje vojaške obleke v Beogradu. V avstrijski vojski je služil aktivno pri »kranj ikih Janezih«- v ljubljanskem 17. pešpolku. Med vojno je bil nekaj časa na Tirolskem,
odkoder so ga potem premestili k 2. strelskemu polku (bivšemu ljubljanskemu 27. domobranskemu), ki se je nahajal na soški fronti Bil je v Temnici, potem v krvavih bojih na Šmihelu, v Gorici, na Oslavju. Po italijanskem porazu pri Kobaridu je polk prodrl v furlansko nižino vse tja do Codroipa. Pred zadnjo ofenzivo se je polk uprl in ni hotel dalje. V navzočnosti cesarja Karla samega je zavrelo v polku. Slovensko moštvo je obračunalo z nemškimi oficirji. Bilo je celo tudi krepkih zaušnic in krogle, ki so zažvižgale visoki gospodi okoli ušes, so bile dovolj resen opomin, da je slovenska potrpežljivost dospela do vrhunca. Narednik, ki je skušal napraviti red, je dobil ročno granato v hrbet. Polk je naposled pristal le na to, da gre v ozadje, branit Gorico, kjer se je že sestavil narodni svet. Ko je bilo sklenjeno premirje, so prišli v Gorico Italijani, najprej en general z nekaterimi oficirji, potem konjenica in ber-saljerji. Slovenski polk jim je izročil strojnice, ali se je odločno uprl, ko so zahtevali, da naj jim izroči ves tren. Bilo je tu manjših prask z njimi, v katerih je sodeloval tudi Zaje. Polk je nato odšel preko Cola in Škofje Loke v Ljubljano, kjer se je večinoma razšel. Tako je prišel tudi Zaje za kak teden domov v Višnjo goro.
Kot dobrovoljec na Koroškem
V začetku meseca decembra leta 1918 se je Ivan Zaje prijavil kot dobrovoljec za Koroško. Prišel je v Železno Kaplo, kjer so dobrovoljci, večinoma Sokoli, zadrževali napredovanje Nemcev. Sredi aprila 1919 se je vrnil domov, a je bil že 1. maja poklican na šesttedenske orožne vaje. Prijavil se je v Ljubljani v vojašnici 17. pešpolka, odkoder so ga odpravili v domobransko vojašnico, kjer je zopet prisegel. Do 10. maja je ostal v Ljubljani, nakar so ga odpravili v Slovenj Gradec in ga dodelili 9. četi slovenskega polka, ki ji je poveljeval poročnik Vizjak (sedaj generalštabni major v vojnem ministrstvu). Že naslednjega dne j'e Zaje kot kaplar odšel s 16 možmi na stražo in vztrajal na svoji postojanki štiri ali pet dni, ves čas izpostavljen sovražnemu ognju. Zgodilo se mu je, da sta mu pobegnili dve straži in ga je sovražnik ob-sul s točo krogel, ko ju je iskal. Pripetila se je celo tudi zmota, da je neki naš oddelek streljal v gozdu na našo stražo. Po petih dneh je Zaje dobil povelje, naj se vrne k svoji četi, katera je nato naskočila LJršljo goro. Toda Nemci so bili znatno močnejši, četa se je morala umakniti in je imela precejšnje izgube. Bilo je mrtvih in ranjenih. Naskok se je potem ponovil in je tudi uspel. Zaje je bil vodja patrulje, ki se je pri Kotljah spopadla z Nemci, jim odvzela 4 topove in 7 strojnic ter jih pognala v beg. Patrulja je imela tri mrtve in nekaj ranjencev.
Nemci so se hitro umikali, naši pa prodirali za njimi. Tako je 9. četa prispela do Prevalj in Pliberka. Tu. v pliberški okolici je privozil do Zajčevega cddelka kmet domačin, ki mu je povedal, da Nemci jemljejo kmetom živino in živila in jih odpravljajo čez Dravo. Zaje je dal takoj naložiti strojnico na kmetov voz in dal pognati k mostu, kljub močnemu obstreljevanju z one strani Drave. Ko pa je privozil do mostu, je most zletel v zrak. Razstrelili so ga Nemci. Naš oddelek je ostal ob Dravi ves dan in je nato dobil povelje, da gre s čolnom čez Dravo. Tako se je tudi zgodilo. Kako zagrizeno so se borili Nemci tu za vsako ped zemlje navaja Zaje kot dokaz dejstvo, da je iz tamošnje gostilne celo natakarica streljala s samokresom na naše vojake Zgodilo pa se je, da je prav
tu naše topništvo z imenitno namerjenim strelom razbilo celo nemško četo.
Na Gosposvetsko polje
Med našimi je tedaj zavladala silna želja, da bi se prodrlo čim hitreje tja gori proti severu, proti Celovcu in Gospe Sveti, češ kar zasedemo, ostane naše! Tako je šlo potem na Vogrče, na Velikovec, čez Krko. Zaje je vodil prvi oddelek, »špico«. Ob Krki je prišlo do težjega spopada in so naši vzeli sovražniku nekaj topov in strojnic. Nato pa z vso hitrico naprej, mimo Celovca na Gosposvetsko polje. Ko je prispel Zajčev oddelek v Gospo Sveto, ni bilo žive duše videti nikjer. Šele po daljšem času se je prikazala stara ženica, ki je ponudila Zajcu pijače. Na njegovo vprašanje, kje so vendar ljudje, zlasti pa moški, mu je odgovorila, da so se vsi poskrili, ker se boje, da bi jim ne porezali nosov in ušes. To zlobno izmišljotino so trosili vsepovsod na svojem umiku volkswehrovci in njihovi pomagači.
Ivan Zaje je s svojim oddelkom prispel v Gospo Sveto na binkoštno soboto 1919. Nadaljnje prodiranje pa je potem zaustavila mednarodna komisija. En francoski in en italijanski oficir sta prišla in ustavila nadaljnji pohod. Začrtali so potem nekak mednarodni pas in naši so se morali umakniti na začrtano črto. Pri odstopanju od Gospe Svete je Zajcu še uspelo, da je pri Goričici, kjer je celovško pokopališče, zajel štiri nemške oficirje in nekaj mož, ki so bili pri nekem pogrebu in so vsekako imeli namen, da pobegnejo iz sprevoda. Odvedel jih je v Celovec in jih, ker ni zaupal lju-
dem v mestni občini, izročil v vojašnici, kjer je bila nastanjena srbska konjenica.
Zaje je bil nato prideljen poljskemu orožništvu, opravljal je orožniško službo in se naposled v septembru vrnil domov.
Odlikovanje s Kara-djordjevo zvezdo
Na predlog svojih višjih je bil Ivan Zaje z ukazom F. A. O. št. 7386 od 11. aprila 1920 leta kot kaplar slovenskega pešpolka »za dokazano osebno hrabrost in požrtvovalnost na bojnem polju v vojni 1919« odlikovan s srebrnim vojaškim sedom Kara-djordjeve zvezde z meči
Danes je Ivan Zajec začasno nezaposlen, ker se je delo v zavodu za izdelavo vojaške obleke skrčilo, a ima seveda upanje, da vkratkem zopet dobi delo v istem zavodu. Da ima človek, ki nosi tako visoko odlikovanje, vendarle marsikatero nepriliko, dokazuje dopisnica, ki jo je te dni dobil Zaje od svoje domače občine. Občina mu piše, da mu ni bilo mogoče dostaviti nekega spisa v vojaških zadevah, ker pri upravi mesta Beograda in pri občini ne vedo za njegov naslov in da bi se ga zaradi tega lahko smatralo — za vojnega begunca.
Ivan Zaje je seveda redno prijavljen v Beogradu, dobiva tudi mesečni prispevek, ki mu gre po zakonu o ugodnostih za nosilce Karadjordjeve zvezde z meči in mu kot takemu pač nikdar niti od daleč ne prihaja na um, da bi se odtegoval svojim obvezam napram kralju in državi. In je pač res malo čudna stvar, da ni mogoče najti v vojaški zadevi človeka, ki je zaposlen v vojaškem zavodu, ki ima tako odlikovanje in ki je redno pripravljen za bivanje v prestolnici, pa bi zato mogel nanj pasti celo sum, da se hoče izogniti svojim vojaškim obvezam. Kaj takega gotovo ne zasluži vitez Karadjordjeve zvezde! — r.
Vrstnik v junaštvu in poklicu
Ljubljana, 8. julija
Tam v Florijanski ulici, naproti cerkvi na številki 23 ima svojo delavnico čevljarski mojster Ivan Brinskele. Namenjen sem bil vprašati po gospodu Bririskelu, ko pa sem vstopil v delavnico, je sedel na pruči-d sam samcat mož, ki sem ga koj prepoznal za koroškega junaka. Na kratko sva se pomenila o letu 1919 za časa koroške ofenzive, ko je pokazal toliko prisotnosti duha ln poguma, da je zaslužil naše najvišje vojno odlikovanje. Ko mi je tako lagodno pripovedoval dogodke okoli razpleta ofenzive, ni prenehal z delom. Vbadal je s šilom v podplat In vlekel obe-roč dreto: »Je že precej časa od tedaj, mnogo jih je padlo, ki so bih z menoj in so se prav junaško držali. Jaz sem imel srečo, nenavadno srečo; pa tudi vojnih izkušenj sem imel več ko drugi, saj sem bil vojak skozi osem let. Leta 1913 sem šel služit vojake, potem so me pa kar na fronto poslali, ko je pričela vojna. V Karpatih sem bil ranjen v nogo, pa so me kmalu spet nazaj poslali. Prvi pomladanski dan 1915 sem z vso poljsko stražo de-zertiral k Rusom.«
Prav zanimivo, brez pretiravanja in hva-lisanja, kakor bi bral zanimivo čtivo, pripoveduje Brinskele o Rusiji, o ruskih grofih, o Sibiriji in načrtu, kako je hotel na Kitajsko, pa so ga Kozaki zajeli, o skladi-ščarski službi v neki bolnici v pluzijsld guberniji in prihodu Nemcev, ki so vdrli po sklenitvi separatnega miru in izbruhu revolucije. Dobil je mesec dni dopusta, potem pa je moral na italijansko fronto. K sreči je šlo vroče poletje osemnajstega leta h kraju in Brinskele je še komaj utegnil uprizoriti s tovariši malo puntarijo. Komaj je stopil na domača tla, so že vpili: Koroška je v nevarnosti! Ni čakal, da bi ga posebej pozvali; za boj s sovražnikom, kakršnega je pričakoval, je imel vedno nekaj svete jezice.
Tistega dne, ko se je posebno izkazal, je imel nalogo s svojo četo 70 mož prodreti s hriba nad Guštajnom dol v kotlino. Bilo je ob treh zjutraj, ko so bili spodaj pri prvih hišah. V veliki napadalni gorečnosti so nekaj prekmalu zavpili »hur&« in tako opozorili nase skrite nemške strojniške baterije. Na mah so bili v križnem ognju. Brinskoletova četa se je razbežala nazaj navzgor po hribu, mene pa ni bila prav nič volja nazaj; boljše, da jo skupim od spredaj ko v hrbet. Poiskal sem si zaklon in opazil, kako za bližnjo hišo sovražniki znova polnijo trak z naboji. To priliko sem porabil in nekajkrat dobro pomeril med nje. Takoj so se razbežali, jaz pa k strojnici, ki sem jo takoj obrnil
na sosedno. Tudi ta oddelek sem razgnal, pozabili so vzeti s seboj stojalo, da jim tudi strojnica ni mogla več služiti. Pa tudi ni bilo več treba našim je bila pot ▼ Guštajn odprta. Nisem utegnil koj z njimi, moral sem še sčistiti okolico. Iz marsikatere hiše sem jih prepodil, ponekod sem jih zalotil, ko so svoje junaštvo hladili pri kvartah.«
»Strahu res nisem poznal, najmanj na Koroškem Kadar je bilo treba kaj tvegati, sem se rad prvi javiL Tudi ko je bilo treba s prvim pontonskim mostom čez Dravo podit Nemce, sem bil prvi na oni strani, čeprav nisem znal plavati.«
Ivan Brinskele je pravi Ljubljančan. Oče je bil mestni stražnik. Rojen je bil 1890 v Kramarjevi hiši na Dolenjski cesti, že 15 let opravlja samostojno svojo obrt. »Takle priboljšek, kakor so ga sedaj nam odlikovancem obljubili, kar prav pride, saj od našega poklica ni mogoče kdo ve kako udobno živeti.«
Diplomo o odlikovanju je prejel Brinskele že 1921. leta in jo ima že od takrat doma na zidu okvirjeno. Pred dnevi je prejel še odlikovanje in novo diplomo. Sedaj so mu naročili, naj predloži še nekaj potrebnih dokumentov, potem bo pa užival še tisto potrebno nagrado, ki je sedaj z zakonom določena nosilcem našega najvišjega vojnega odlikovanja.	S.
Proslava 20 letnice koroških bojev
V nedeljo 30. t. m. bo v Ljubnem velika manifestacija
bivših koroških borcev
Legija koroških borcev je organizirala letos že več proslav ob priliki 201etnice koroških bojev. Tako so se vrš-le doslej zelo lepe uspele proslave v Celju, v Gu-štanju in v Šoštanju. Krajevna organizacija LKB v Gornjem gradu pa bo imela tako proslavo v nedeljo 30. julija v idiličnem gornjesavinjskem trgu Ljubnem, od koder je odšlo iz okraja največ koroških borcev branit meje in osvobojevat slovenske rojake. Na Ljubnem je bil v maju 1919 tudi glavni stan Celjske legije, ki se je v usodnih pomladnih dneh 1919 zbrala v Celju in odšla v Gornjo Savinjsko dolino ter zasedla takratno koroško-štajersko mejo od Kramarce pa do Raduhe in se je pozneje udeležila zmagoslavne naše ofenzive od črne preko Apač in Zagorja na Celovec.
Članstvo omenjene krajevne organizacije po številu 223, se je udeležilo osvobo-ievalnih bojev na severni meji od pričetim. novembra 1918 pa do popolne zasedbe Koroške, večina članov je tudi še sodelovala pri plebiscitu. Nekaj tovarišev je pustilo mlado življenje na severni meji, nekaj tovarišev pa je v teku 20 let odšlo v večnost in odkar obstoja krajevna organizacija Gornji grad, sta tudi že umrla dva tovariša Tako zginejo leto za letom bivši borci in ne bo dolgo, ko pride čas, da ne bo nobenega bivšega severnega borca več na tem svetu.
Spomini na prevratno dobo in na težke čase pomladi 1919 in nato na radostne
dneve pohoda na Koroško so pač najlepši, ki jih imajo bivši borci az svojega življenja. Ti borci se hočejo ob letošnji 20 letnici spomina bojev na naši severni meji zopet zbrati v gornje grajskem okraju, posvetiti! ob tej priliki nekaj trenutkov spominu padlih in umrlih tovarišev, obuditi spomine na leto 1918, 1919 in 1920 ter na javnem zboru manifestirati za priznanje dobrovoijstva in drugih ugodnosti.
Sestavljen je bil že spomladi poseben prireditveni odbor pod predsedstvom dr. Ervina Mejaka iz Gornjega grada ki j® že pridno na dedu in je sestavil program proslave takole: ob 10. uri služba božja v župni cerkvi na Ljubnem za padle in umrle bivše severne borce, po službi božji odhod na Foršt, kjer bo manifestacijski zbor borcev. Spominski govor bo imel predsednik organizacije dr. Mejak iz Gornjega grada, programatični govor govori predsednik glavnega odbora LKB polkovnik v p. Viktor Andrejka iz Ljubljane. Po zboru bodo odkrili spominsko ploščo na Brunetovu hiši sredi trga. Ob 14. uri bo velika ljudska veselica na Forštu. Sodelujejo pevci m domača godba z godci v gorenjskih narodnih nošah pod dirigentom g. Antejem Tevžem z Ljubnega. Cisti dobiček te proslave je namenjen najrevnejšim članom organizacije.
Severni borci in prijatelji, pridite ▼ največjem številu ta dan na Ljubno, saj si lahko ob tej priliki ogledate našo prelepo Gornjesavinjsko dolina
Od'10 oseb j£h ima 7 zobni Tramen. Tudi Tebi grozi z izpadom zob!
SARGOV
Varuj se gal
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Zunanji minister Egipta v Beogradu
m - tm* t; < <;*
. i w
V ' W s
Usl

P ■
- ? ••••• ■
•	m
kluN * r n
mmi
^ - ............A- •- -42*2Sk
i M R'3
Kakor je »Jntro« že poročalo, je prispel v petek dopoldne v Beograd zunanji minister Egipta g. Abdul Petah Jahja paša, ki je prispel lz Sofije. Na sliki ga vidimo v spremstvu našega zunanjega ministra g. dr. CSncar-Markoviča In komandanta Beograda generala gosp. Kosiča pred častno četo naše vojske na beograjski železniški postaji.
Jubilejni »Učiteljski tovariš«
Za svoj jubilejni zbor, ki se bo vršil v torek in sredo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, je sekcija JUU za dravsko banovino izdala razkošno opremljeno, z bogatim gradivom založeno trojno številko »Učiteljskega tovariša«. Na uvodnem mestu je objavljen članek »50 let skupna slovenske učiteljske organizacije«, v katerem razpravlja predsednik sekcije Metod Kumelj o prvih početkih učiteljske stanovske organizacije pri nas in posebej Se o Zavezi slovenskih učiteljskih društev, ki je bila ustanovljena dne 22. aprila 1889 v Ljubljani Po prevratu se je organizacija najprej preosnovala v Zavezo jugoslovanskega učiteljstva, leta 1920. pa je prešla v Udruženje jugoslovenskega učiteljstva, ki je bilo ustanovljeno na prvem kongresu učiteljstva Jugoslavije v Beogradu 18. junija 1920. Slovenska učiteljska društva ▼ zasedenem ozemlju so se skupno s hrvatskimi učiteljskimi društvi strnila po vojni v »Zvezo slovanskih učitelj sikih društev v Italiji«, a je bila leta 1926. razpuščena.
Kakor razberemo iz naslednjega članka, praznuje »Učiteljski tovariš« sam še mnogo zanimivejši jubilej kakor organizacija saj poteka že 80 let, kar ga je ustanovil in dolga leta vodil zaslužni pionir učiteljskega pokreta Andrej Praprotnik. Nekaj zanimanja vrednih spominov na ustanovitev zaveze so prispevali ravnatelj Luka Jelene. Anton Gnus z Dola in Lovro Perko. Alojzij Hreščak objavlja kratko zgodovino Zveze slovanskih učiteljskih društev v Trstu. Andrej Skulj in Rudolf Mencin pa razpravljata o pomenu znane deklaracije iz leta 1926. za razvoj učiteljskega stanovskega gibanja. Predsednik JUU Ivan Dimnik piše o slovenskem učitelj stvu v odnosu do organizacije učiteljstva v državi. Pester pregled podrobnega delovanja v pokrajini dajejo poročila predsednikov vseh sreskih dinštev v banovini. O stanovskem tisku poročajo Engelbert Gangl, dolgoletni urednik »Učiteljskega tovariša«. Vekoslav Mlekuž, njega sedanji urednik, Matija Senkovič, urednik »Popotnika«, in Josip Ribičič, urednik »Našega roda«. Med obilico drugega gradiva naj navedemo samo še članke Mirka Vaude o odnosu učiteljske organizacije do obrambnega dela Rada G ruma o gospodarskem razmahu sekcije. Francke Završanove o učiteljici v učiteljski organizaciji, Alojzija Hreščaka o učiteljskem pokretu, Miloša Verka o delu učiteljske organizacije za kmečko in gospodinjsko šolstvo, Josipa Ambrožiča o skrbi učiteljstva za strokovne nadaljevalne šole, Vinka Rupnika o učiteljskem pevskem zboru »Emilu Adamiču«, Mire En-gelmanove o šolskem radiu, Ivana Mich-lerja o delu za gospodarsko osamosvojitev stanu in Metoda Kumlja o skrbi za učiteljski naraščaj.
Jubilejna številka »Učiteljskega tovariša« zasluži, da se poglobe vanjo vsi, ki jih zanimajo problemi našega javnega in kulturnega življenja.
Umrl je — človek...
Ob smrti g. Jerneja Kovica, upokojenega župnika s Polšnika
Dober kot domač kruh, prijazen kot ljubi slovenski dom. tak je bil gospod župnik Jernej Kovič. Vse Zasavje ni imelo boljšega od njega; samo enkrat si se srečal z njim in že te je imel v svojem dobrem srcu kot ljubega brata, sestro, katerih potem ni nikdar več izgubil iz lepega spomina.
Kako prijetno je bilo kramljati T njimi Njegovi otroci smo bili z vsemi zemeljskimi napakami in vrlinami. Vselej nas je po potrebi ljubeče pokaral in pohvalno bodril ter se veselil naših uspehov. Kjer se je prikazal, povsod se je pojavilo posebno vedro razpoloženje, ki cvete le med resnično dobrimi, otroško preprostimi ljudmi. Oživela je hiša, vrt, njiva, travnik, veselo
Jo odmevala življenjska radost po njegovih dragihpolšniških gozdovih, vzradostila se ga je samotna hišica in borna družini-ca v njej — saj je z njim hodila tolažbi in ljubezen. Kjerkoli se je pojavil, tam jo bilo tako lepo, radostno. Za vsakega je imel dobro, blago besedo, dober nasvet in tako iskreno-ed instveno radodarno roko. Z
očetovsko roko Je otiral solze, blažil gorje.
Si morete misliti bolj prisrčno razmerje otrok do učitelja-duhovnika, kot je bila vez med g. Kovičem in vsemi njegovimi številnimi učenci v Ložu, Stični, Smartnem, zlasti še v Polšniku, kjer je blagi gospod pustil 24 svojih plodnih let. Gospod Jernej-ček, dobri prijatelj malih in ubogih, zapuščenih in žalostnih — kdo nam bo sedaj dober — ko Vas več ni med nami? Sedaj se nam vrsti sto in sto podob v spomina na Vas in vse so tako prisrčno lepe.
Odpočijte se, ljubi gospod župnik, od težkega zemeljskega trpljenja, za vso ljubezen, ki ste nam jo delili, pa prejmite plačilo od onega, ki je Ljubezen sama,
Polšničard.
----4

^ : pouoRt ki
i

W5\i
PA Rt Si
OMILJENI PUDER PARIŽANKE
Srečko Bekš
Pred enim mesecem Je pri usodni prometni nesreči izgubil življenje, ko se je z dela vračal domov. Star je bil 31 let in spadal je ▼ vrsto one naše idealne mladine, ftd se je vsa posvetila domu in dein ne samo ▼ ozkem osebnem, temveč v Širokem kolektivnem smislu Jugoslovenske ideologije. Dičile m ga vrline zglednega nacionalnega delavca In borca.
Gospodarstvo
Novo Bafovo industrijsko središče v Bosanskem Novem
že v maju smo poročali, da jugoslovenska tvrdka Bat'a ustanovila dve novi delniški družbi, namreč družbo »Nebojša« d. d. z glavnico 5 milijonov din, ki naj bi zgradila tvornico za izdelovanje pnevmatik, gumijastih plaščev, plinskih mask, gumijastih čevljev, podplatov in podpetnikov in drugih predmetov iz gumija, in družbo »Majstor« d. d. z glavnico 5 milijonov din, ki bi se bavila z izdelovanjem in eksploa-tacijo rud, s pridelovanjem strojev, strojnih delov in orodja, motorjev in vozil vseh vrst in s predelovanjem železnih in drugih kovin za lastne potrebe. Nadalje je dobila tvrdka »Stolin« d. d. v Vukovaru, pri kateri ima večino delnic prav tako tvrdka Bat'a, dovoljenje, da sme zgraditi tvornico usnja v Brčkem ob Savi. Pozneje smo poročali o tretji novi delniški družbi »Celofan« d. d. z glavnico 2 milijona din, ki naj bi se bavila z izkoriščanjem gozdov in predelavo lesa v tanin, celulozo, celofan, umetno svilo in celulozno volno.
Sedaj poročajo iz Banjaluke, da je nova družba »Celofan« predložila banski upravi prošnjo za gradnjo industrijskih objektov za proizvajanje odnosno pridelavo tanina, celofana, umetne svile in celulozne volne. Tvorniški objekti se bodo gradili v Poljancih pri Bosanskem Novem ob progi Sunja—Bihač. V načrtih je predvideno 13 industrijskih zgradb.
Tudi nova Bat'ova družba »Majstor« bo
svoje tvorniške objekte gradila v Bosanskem Novem. Družba je nedavno kupila majhno topilnico železa v Bešlincu pri Dvoru poleg Bosanskega Novega, kjer bo proizvajala surovo železo za lastne potrebe. Visoka peč v Bešlincu ima letno kapaciteto 7200 ton surovega železa. Naprave bodo modernizirali in razširili. Rudo bo podjetje kupovalo iz državnega rudnika v Ljubiji. Obstoja pa tudi možnost oskrbe iz bližnjih rudnikov v Zrinjskem ln na Petrovi gori. Pridobljeno železo bodo predelavah v tvorničnem obratu, ki ga bodo zgradili prav tako v Bosanskem Novem. Načrti za te objekte so tudi že predloženi zaradi gradbenega dovoljenja. Tako bodo v Bosanskem Novem nastala nova velika industrijska podjetja. Kakor zatrjujejo, namerava družba »Majstor« Izdelovati v Bosanskem Novem razne stroje, strojne dele, orodje, pa tudi razna vozila, tako bicikle, motocikle ln celo avtomobile in letala
Končno poročajo lz Beograda, da je tvrdka Bat'a, odnosno tvrdka »Stolin« d.d. dosegla sporazum z beograjsko mestno občino o odkupu tvornice usnja »Beli orao«. Instalacije iz te tvornice, ki se mora podreti, bodo prenešene v nove tvor-nične zgradbe, ki jih bo tvrdka Bat'a prav tako zgradila na področju beograjske občine.
Tretja normalnotima železniška zveza Splita z zaledjem
Iz Banja Luke poročajo, da so v direkciji gozdnih železnic »Šipada« v Drvarju dovršili načrte za normalizacijo Šipadove ozkotirne železniške proge Prijedor-Srneti-ca-Drvar-Knin. Kakor je znano, ima državno gozdno industrijsko podjetje »Šipad« dve lastni železniški progi, in sicer Prije-dor-Srnetica-Knin in Srnetica-Jajce. Dolžina teh prog znaša 338 km. Obe progi uporablja podjetje za svoje lastne potrebe, pa tudi za javni blagovni in osebni promet. Z normalizacijo proge Prijedor-Srnetica-Knin bomo dobili tretjo normolnotirno železniško zvezo s Splitom in Šibenikom, kajti poleg obstoječe proge Ogulin-Knin se gradi tudi proga Bihač-Knin. Druga Šipadova proga Srnetica-Jajce bo zaenkrat ostala ozkotirna.
Tudi normalnotima železniška proga Sarajevo-Bosanski Brod se bo pričela kmalu graditi. Te dni je posebna komisija na terenu ugotovila traso za novo nor-malnotirno železniško progo od Sarajeva preko Zenice do Žepča pri Zavidovičih. Komisija je traso odobrila, tako da bodo lahko pričeli v kratkem z deli. Potreben kredit je že zasiguran. V zvezi z gradnjo proge bodo regulirali tudi reko Bosno. Normalizacijo proge Sarajevo-Bosanski Brod nameravajo dovršiti istočasno z novo nor-malnotirno progo od Banja Luke do Valje-va. Po uredbi o trasiranju in gradnji novih železnic bosta med Sarajevom in La-švo (Zenico) dve progi, namreč normalnotima in ozkotirna, ki je potrebna zaradi zveze na ozkotirno državno progo Lašva-Jajce in na Sipadovo progo Jajce-Srneti-
ea.
Bodoča trgovinska pogajanja
Na merodajnih mestih v Beogradu pripravljajo gradivo za celo vrsto trgovinskih pogajanj, ki se bodo vršila v prihodnjih mesecih, zlasti pa v jeseni. Trenotno so najvažnejša trgovinska pogajanja z Italijo, o čemer smo že obširneje poročali. Ta pogajanja bodo v okviru italijansko jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora ob koncu julija ali v začetku avgusta najbrž na Bledu. Na tem zasedanju odbora bo rešeno tudi vprašanje naše trgovine z Albanijo. Začasno je naš plačilni promet z Albanijo vključen v italijansko-j ugoslovenski kliring.
Trgovinska pogajanja s Poljsko bi se morala začeti že v juliju, pa so ponovno odložena na jesen, in sicer zaradi tega, ker bodo do oktobra naše delgacije za trgovinska pogajanja zadržane. Tudi je ministrstvo šele pozvalo zbornice in gospodarske ustanove, da od svojih članov zberejo konkretne predloge, zlasti glede kontingentov za izvoz našega blaga v Poljsko.
Trgovinski in kompenzacijski sporazum z Grčijo smo morali prav tako podaljšati do 1. decembra in se bodo do poteka tega roka vršila pogajanja zaradi novega sporazuma.
Trgovinski sporazum z Madžarsko je. kakor znano, potekel 30. junija. Obširno smo že poročali o pomenu napovedanih novih pogajanj z Madžarsko, s posebnim ozirom na strukturne spremembe v madžarskem gospodarstvu po priključitvi Kar-patske Ukrajine, odkoder krije sedaj Madžarska del svoje uvozne potrebe v lesu. Tudi sporazum z Madžarsko smo morali podaljšati za 6 mesecev in so nova pogajanja predvidena v oktobru.
končno so predvidena pogajanja s Slovaško. Predhodni razgovori so bili nedavno v Beogradu, ko so se se mudili v naši prestolnici predstavniki slovaške Narodne banke in zbornic. S Slovaško moramo skleniti tako trgovinski kakor tudi klirinški sporazum.	^
Zavarovanje obrtništva
Obrtni zakon, ki je stopil v veljavo leta 1932 je v § 384, predvidel tudi obvezno zavarovanje obrtništva za slučaj nezgode, za starost smrt in onemoglost (pokojninsko zavarovanje) in za slučaj bolezni. Ministrstvo za trgovino in industrijo je v za. četku letošnjega leta izdelalo načrt uredbe za zavarovanje obrtnikov. O tej uredbi se je razpravljalo na številnih obrtniških zborovanjih in konferencah vseh obrtniških zbornic in zbornic z obrtnimi odseki. Obrtništvo je prišlo do zaključka, da ured. ba ne zadovoljuie. Zlasti opozarja, da bi prispevki (premije), ki bi jih morali plačevati obrtniki, pomenili za šibkega obrtnika preobčutno breme, medtem ko bi bali prejemki, ki bi jih obrtnik prejemal od svojega zavarovanja, prenizki. Stavili so konkretne predloge, po katerih se morejo najti
sredstva in možnosti, da se na eni strani znižajo premije in s tem olajša obrtništvu breme, na drugi strani pa čim bolj poviša, jo prejemki zavarovanja v korist obrtnika in njegove družine. V tej zvezi se je izkazala tudi nujna potreba, da se zberejo Čim točnejši statistični podatki za vse obrtništvo in za vsakega poedinca, na podlagi katerih bodo strokovnjaki lahko napravili zavarovalno-tehnična izračunavanja, ki bi pokazala, kje in kako se lahko obremeni, tev obrtnika olajša in kako se naj Izboljšajo njegovi prejemki od zavarovanja.
Vse zbornice v naši državi so pričele zbt. rati te statstične podatke. Tudi ljubljanska zbornica je razposlala vsem združenjem vprašalne pole, ki jih bodo izpolnila združenja in obrtniki. To delo se ima izvr. Siti v teku meseca julija ln avgusta.
Kakor čujemo se pojavljajo med obrtništvom pomisleki in neka bojazen proti zbiranju teh statističnih podatkov. Zato naj opozorimo, da se vse to delo vrši izključno le z namenom, da se obrtniku koristi in da je zato v interesu obrtnika samega, da se zberejo čim točnejši podatki ter na podlagi tega dosežejo čim dalekosežnejša orni-ljenja obremenitve, na drugi strani pa čim ugodnejši prejemki iz zavarovanja. Po. manjkljivi podatki bi bili samo v škodo obrtništva. Ministrstvo za trgovino in industrijo je namreč odločilo, da uredbo o zavarovanju obrtništva uveljavi Dolžnost obrtništva je torej, da v lastnem interesu sodeluje pri pripravah, da se obvaruje škode in da se bodo vpoštevale njegove upravičene potrebe, želje in zahteve.
Zastoj v sezonskem razvoju zaposlenosti
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju zavarovanih delavcev in nameščencev pri vseh krajevnih organih. 2e statistika za marc je pokazala, da letos sezonsko naraščanje zaposlenosti ni tako močno, kakor prejšnja leta. V marcu se je število zavarovancev sezonsko dvignilo le za 23.013 (lani v marcu za 31.365, predlanskim za 34.345). A aprilu pa se je število zavarovancev sezonsko nadalje dvignilo le za 9519 zavarovancev (lani za 21.566, predi, za 20.431). Sezonsko povečanje zaposlenosti je bilo torej v aprilu za več nego polovico manjše kakor lani.
V	aprilu je bilo pri vseh krajevnih organih zavarovanih 713.052 delavcev in nameščencev; to je le za 7677 več nego v lanskem aprilu (v letošnjem marcu je število zavarovancev presegalo lansko število v istem mesecu še za 19.724). Navedene številke kažejo nekak zastoj v razvoju zaposlenosti, ki je očitno v zvezi z mednarodnimi političnimi dogodki.
Od posameznih industrijskih skupin kaže v primeri z lanskim aprilom večje število zavarovancev predvsem tekstilna industrija, kjer znaša prirastek 4249 delavcev (v marcu je ta prirastek znašal še 4738). Pri javnih delih je bilo v aprilu za 3605 zavarovancev več nego lani, v kemični industriji za 1597, v živilski industriji za 1568 itd. Manjše število zavarovanih delavcev pa kaže gozdno žagarska industrija, kjer je bilo v aprilu za 6069 zavarovancev manj nego lani; vendar se v tej stroki kaže zboljšanje, kajti v marcu je bilo v tej stroki za 7562 zavarovancev manj nego lani v marcu. Pri visokih gradnjah je bilo v aprilu 1440 delavcev manj nego lani in industriji gradbenega materiala za 707 delavcev.
V	primeri z lanskim aprilom kaže največji prirastek okrožni urad na Sušaku (plus 18.8%) in v Nišu (plus 12.5%). Naj-občutnejše nazadovanje nasproti lanskemu aprilu pa beležijo okrožni uradi v Sarajevu (— 12.9%), Banja Luki (— 10.7%), nadalje v Skoplju, Subotici, Dubrovniku, Kar-lovcu, Novem Sadu in Somboru. Okrožni urad v Ljubljani je v aprilu zaznamoval za 2.6% več zavarovancev nego lani.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v aprilu 23.95 din in je bila za 0.80 din večja nego lani v aprilu. Skupna zavarovana mezda v aprilu pa je znašala 426.9 milijona din nasproti 408.3 milijona din v lainskem aprilu.
Gospodarske vesti
— Državna intervencija na pšeničnem trgu. V »Službenih novinah« je objavljena uredba o državni intervenciji na pšeničnem trgu v letu 1939-40. V sporazumu s kmetijskim in finančnim ministrom bo trgovinski minister interveniral na pšeničnem trgu s posredovanjem »Prizada«. Stroški intervencije bodo šli deloma v breme »Prizada«, deloma v breme državne blagajne. Obratni kapital, ki je potreben za to akcijo, je predviden v višini 250 milijonov din. Zagotovil ga bo finančni minister »Prizadu« z državno garancijo.
= Pripravljena je novm uredba • odkn-
' pu domačega bombaža. Is Beograda poročajo, da bo v kratkem objavljena nova
uredba o odkupu domačega bombaža. Predlog uredbe je že sestavljen in bo v prihodnjih dneh predložen ministrskemu svetu v odobritev. Ko je bila pred tremi leti izdana stara uredba, Je bila vnešena določba, po kateri se vsako leto določi odkupna cena za bombaž. Ta cena je lahko za 50% večja, nego je znašala v prejšnjem letu povprečna odkupna cena na newyor-ški borzi sa kvaliteto »Middllng«. Namen te določbe Je, da se našim producentom zajarači že v začetku leta primerna odkupna cena za dotično leto. Ko pa so pričele v Ameriki zaradi nadprodukclje popuščati cene bombažu, je ta določba uredbe vplivala tudi na našo domačo odkupno ceno. Lani je cena bombaža v Zedinjenih državah dosegla izredno nizko stanje in bi se morala naša odkupna cena letos ponovno znižati od 16 na 13 din za kg. Ta cena pa ne bi več konvenirala našim producentom. Na merodajnih mestih ao izražali bojazen, da ne bi zopet nazadovala z bombažem posejana površina. Zato je bila za letos določena v nasprotju z uredbo odkupna cena v lanski višini. Sedaj je treba spremeniti tudi uredbo. Po novem besedilu uredbe se odkupna cena ne bo več določala na podlagi povprečne cene v prejšnjem letu na newyorški borzi, temveč na osnovi specialnih naših potreb. Nadalje je ustavljena nova določba, ki pravi: če odbor za bombaž do konca februarja ne določi odkupne cene za tekoče leto, tedaj se avtomatično proglasi za najnižjo odkupno ceno ona cena, po kateri Je bil bombaž odkupljen v prejšnjem letu.
—	Nemško-Jugoslovenski trgovinski sporazum o naših krošnjarjih. »Službene novinec so objavile ratifikacijške dokumente dopolnilnega trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Nemčijo. § 2. tega dopolnilnega sporazuma se nanaša na krošnjarje-nje jugoslovenskih državljanov v Nemčiji. Krošnjarji srezov Kočevje, Logatec. Novo mesto in Črnomelj bodo smeli proizvode svoje domače obrti osebno raznašati ln prodajati na ozemlju avstrijske pokrajine; tudi bodo smeli popravljati poškodovane predmete in zato jemati s seboj potrebne polfabrikate in drugi material. Zanje bodo veljali isti predpisi glede krošnjarjenja kakor za nemške državljane. Opremljeni bodo z običajno legitimacijo, ki jo izdaja pristojna policijska oblast in velja za leto dni. Pri prehodu iz enega okraja v drugega bodo morali dati legitimacijo vsakokrat vidirati pri oni oblasti, ki v do-tičnem okraju opravlja policijske posla Ti vizumi bodo brezplačni.
*= Nov plačilni režim z Bolgarijo. Iz Beograda poročajo, da je finančni minister odobril dopolnilni protokol, ki je bil sklenjen med bolgarsko ln našo Narodno banko glede plačilnega prometa. Minister je pooblastil Narodno banko, da sme preko svoje devizne direkcije osebam, na katerih račun so bila izvršena vplačila na zbiralni klirinški račun v Sofiji, izdajati klirinške čeke, ki se bodo prodajali na domačih borzah uvoznikom bolgarskega blaga in ostalim osebam v skladu s plačilnim sporazumom.
= Naš klirinški plačilni promet z Grčijo. Dne 29. junija je znašal saldo grško-jugoslovenskih bonov v obtoku 23.2 milijona drahem, saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki pa je znašal isti dan 2.1 milijona din.
—	Prodaje razstreliv od 1. avgusta t L dalje ne bo več imelo dravsko vojno skladišče v Ljubljani, temveč samo uprava državne smodnišnice v Kamniku. Prodajo na drobno posameznim potrošnikom imajo še nadalje pooblaščeni trgovci.
—	Novi madžarski uspehi v pridobivanju nafte. Ponovno smo že poročali o uspešnem vrtanju za nafto v južno-vzhodnem delu Madžarske pri kraju Lispe. nedaleč od Nove Kaniže ob jugoslovenski meji. Sedaj poročajo iz Budimpešte, da so postavili na področju petrolejskih polj v Listi kar 18 novih naprav za vrtanje. 2e navrtane sonde dajejo sedaj dnevno 46 vagonov surove nafte. Pri tej produkciji lahko Madžarska sedaj krije tri četrtine domače potrebe surove nafte.
= i. banovinska razstava malih živali na jesenskem velesejmu v Ljubljani bo
najpopolnejši dokaz, kaj zmore požrtvovalnost in idealno stremljenje posameznika. ki dela premišljeno, enotno ter v polnem razumevanju za stvar. Razstava nima samo namena pokazati širši javnosti dosežene uspehe, marveč hoče posebej poudariti. kaj bo treba še v bodoče storiti. Iz vseh delov naše bonovine bodo pripeljane na razstavo najlepše plemenske živali. Prireditveni odbor si močno prizadeva. da bo razstava res na višku. Velese:m-ska uprava je v ta namen določila 4 velike paviljone, v katerih bodo razstavljene kokoši, predvsem naša rjava štajerka. dalje vodna perutnina, domači kunci pretežno gospodarskih pasem, golobi, koze (san-ske in domače rjave) ter jezersko-solčavske ovce.
Borze
DEVIZE
Curih. Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.77, New York 443.625, Bruselj 75.40, Milan 23.34, Amsterdam 235.45, Berlin 178, Stockholm 107, Oslo 104.40, Kobenhavn 92.75, Sofija 5.40, Praga 15.1250, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Blagovna tržišča
SITO
+ Chicago, 8. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 66.75, za sept. 68.125, za dec. 69.75; koruza: za julij 47, za sept. 48.375.
+ VVinnipeg, 8. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 56.75, za okt. 57.375, za dec. 59.25.
BOMBAŽ
'+ Liverpool, 7. julija. Tendenca čvr-stejša. Zaključni tečaji: za julij 5.07 (prejšnji dan 5.03), za sept 4.78 (4.75), za dec. 4.67 (4.54).
ŽIVINA
'+" Mariborski svinjski sejem 7. julija. Prignanih je bilo 230 svinj, prodanih pa 113. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 80 do 100 din, 7 do 9 tednov stari 110 do 120, 3 do 4 mesece stari 180 do 240, 5 do 7 mesecev stari 310 do 450, 8 do 10 mesecev stari 470 do 515, 1 leto stari 710 do 920 dni. Svinje so se prodajale po 6 do 8 din za kg žive teže in po 8 do 11 din za kg mrtve teže.
Kamnik, 8. julija
Kamniški gasilci so v nedeljo doživeli lep praznik svoje požrtvovalne delavnosti Blagoslovili so novo avtokolono, ki so jo nabavili povečini iz lastnih sredstev in tako izpopolnili svoje gasilsko orodje z najvažnejšo pridobitvijo. Na predvečer so gasilci po obhodu po mestu z baklami in mestno godbo na čelu napravili podoknico ge. Antoniji Petkovi in g. Antonu Knafliču, ki sta kumovala novi gasilski napravi. V nedeljo popoldne so se zbrali gasilci na trgu, kjer je bila ob prisotnosti številnega občinstva blagoslovitev avtokolone in mimohod. Predsednik kamniškega gasilskega društva g. Anton Cerer je imel ob tej priliki lep nagovor, v katerem je poudarjal pripravljenost kamniških gasilcev in njihovo stremljenje za izpopolnitvijo gasil-
— Prt lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkužnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Reg po mm. toc. pol in a. zdr S-br. 15.485 25 V M
Ne samo kot zdravilna voda
temveč tudi za mešanje z vinom in sadnimi sokl je Rogaška Tempel mineralna voda odlična. Tudi tako pomešana pospešuje ugodno delovanje prebavnih organov.
skega orodja. V imenu občine je častital gasilcem k novi pridobitvi podžupan g. Stergar in izrekel priznanje za požrtvovalno delo. Po oficielnem delu je zbrano gasilstvo korakalo mimo častne tribune z lepo okrašeno avtokolono na čelu.
Enoosni priklopni voz k avtomobilu za prevoz cevi in motorne brizgalne je zelo solidno in lepo domače delo. Izvršil ga je g. Anton Kregar, ki je pri tem uporabil nov način postavljanja vzmeti z vodoravnim nihanjem Po mimohodu se je razvila v mestnem parku živahna zabava, ki se je po neurju nadaljevala v dvorani gasilskega doma.
Drobiž iz češko-Moravske
Smrt našega prijatelja — Dva milijona Cehov v tujini Češke šole v Sudetih — Jubilej češkega novinarstva Ponovna zagotovila z nemške strani
Vsem. ki so se zanimali za kulturne od-nošaje med našim in češkim narodom, je bilo dobro znano ime generalnega tajnika Ceškoslovaško-jugoslovenskih lig g. Anto-nina Beringera. Te dni je prišla iz Prage vest. da je ta veliki pionir medsebojnega češko-jugoslovenskega kulturnega spoznavanja po kratki bolezni umrL
Pokojni Beringer je že takoj po vojni pričel v CSR s predavanji o Jugoslaviji in s poučevanjem srbohrvatskega jezika. Ustanovil je dolgo vrsto Ceškoslovaško-jugoslovenskih lig v bivši CSR ter je večkrat obiskal Jugoslavijo. Naš narod je izgubil ž njim enega svojih največjih prijateljev med drugimi Slovani. Naj mu bo lahka češka zemlja v Telču, kjer je bil preteklo soboto pokopan.
Pred dnevi je bila v Pragi ustanovna skupščina nove češke izseljenske organizacije »Domovina rojakov v inozemstvu«, ki je nastala lz spojitve bivšega »češkoslovaškega inozemskega instituta« in bivše »Domovine inozemskih čehoslovakov«. Za predsednika nove organizacije je bil izvoljen inž. J. Zlika. Na skupščini je bilo med drugim ugotovljeno, da živi danes izven mej češkomoravskega protektorata okoli dva milijona Cehov (v protektoratu pa okoli 7 milijonov). V Evropi živi približno 1,250.000 Cehov, ln sicer: v Sudetih okoli 900.000, na Poljskem 180.000, na Slovaškem 80.000, v Jugoslaviji 70.000, v Franciji 30.000, v Rusiji okoli 30.000 Itd. Na drugih kontinentih živi okoli 750.000 Cehov, od teh največ v USA (okoli 700 tisoč), nato v Kanadi (20.000), v Argentini (15.000) ln manjše število v drugih ameriških državah.
Okrožni urad za rasno politiko v Brnu je pod vodstvom okrožnega vodje dr. Ju-ryja Imel v nedeljo debatni dan o rasni politiki. Glavni govornik dr. Jury je Izjavil med drugim: »Narodnosoclallstlčna Ideja lahko nudi onim narodom, ki žive na tem prostoru, jamstvo, da ne bodo nikdar ponemčevanl. Protektorat bo pokazal možnost mirnega sožitja Cehov ln Nemcev na tem prostoru. Ml odklanjamo ponemčevanje Cehov ln tudi ne mislimo preganjati Cehov. Samo to, kar je bilo nemško, naj spet postane nemško. S tem
samo popravljamo storjene krivice.« ★
Najnovejša številka »Vestnlka českč menšlny« za sudetsko okrožje prinaša Informacije o položaju čeških šol v Sudetih. List piše med drugim, da je eno Izmed najbolj perečih vprašanj češke manjšine v tem okrožju pomanjkanje čeških učiteljev. Za Cehe je položaj v toliko neroden, ker so jim rajhovske oblasti sporočile, da se morajo sami pobrigati za
svoje šole. Da se ugotove vse pomanjkljivosti, Je uvedena sedaj akcija za točen statističen pregled o stanju čeških šol pred priključitvijo k tretjemu rajhu in po njej. Organ češke šolske samopomoči v Sudetih je že navedeni »Vrstnik českč menši-ny«.
*
češko novtnstvo ima razmeroma precej staro in slavno tradicija Včeraj je poteklo 150 let od ustanovitve najstarejšega češkega lista, Krameriusovih »Praških poštnih listov«. V prvi številki tega lista je napisal književnik Krameiius proglas čitateljem, v katerem med drugim &ta-mo:
»Novine niso nič drugega kakor letopis ali kronika, ki se piše za večne čase za potomce. Kakršno korist pričakujemo od čitanja kronike, takšno bomo našli ob čitanju novin. Novine pa nam razen tega prikazujejo dobra dela, da se po njih ravnamo, ln slaba, da se jim izogibamo. Kako bodo novine koristne zlasti za moje mile Cehe, Moravane in Slovake, o tem ne želim na dolgo pisati. Dovolj je, ako Jih vprašam: Ali imajo med seboj dovolj ljudi, ki bi jim v materinskem jeziku pisali zgodovino in kroniko? Gotovo bodo priznali, da takih ljudi nimamo. Novine bodo izpolnile to vrzel. Prepričani naj bodo, da se ne bo nič zgodilo v kateremkoli kraju na tem svetu, o čemer moje novine ne bodo pisale. Tako bodo lahko za frvo-je potomce ohranili napisano marsikaj, kar bi drugače ne mogli čitati v svojem materinskem jeziku.«
Krameriusa smatrajo Čehi za prvega svojega novinarja, ker se šele z njegovim delom začenja češko novinarstvo kot samostojna delavnost. Njegov list se je od leta 1791. dalje imenoval »Krameriusove rodoljubne novine« ln je pod tem naslovom izhajal še do 1. 1908.
*
Po zgledu nemške narodnosocialistične stranke je bila te dni ustanovljena ▼ Pragi češka narodnosocialistična stranka. Njen ustanovitelj Grasblum je izjavil, da je Cehom ta stranka potrebna *a zavarovanje njihovih interesov. Ti bodo najbolj zavarovani, ako Cehi povzamejo po Nemcih ne le organizacije, temveč tudi njih svetovni nazor.
★
Konec fašistične stranke
Praga, 7. julija. AA. (Havas). češka fašistična stranka je opustila svojo akcijo ter pristopila k stranki nacionalne solidarnosti. štirje člani glavnega odbora fašistične stranke so stopili v izvršilni odbor vladne stranke. Predvideva se, da bosta eden ali dva predstavnika fašistične stranke o priliki prve rekonstrukcije stopila v vlado.
Ogromni vojaški Izdatki Anglije in Francije
Z novimi obrambnimi ukrepi Daladlero-ve vlade, ki so bili Izdani dne 6 .junija in 1. julija, se letošnji vojaški Izdatki Francije zvišajo za okoli 14 milijard frankov, tako da se celokupni proračun zviša na okoli 93 milijard frankov ali na okoli 140 milijard dinarjev. Od novih povlškov v vojaške namene odpade po doslej znanih podatkih največ na letalstvo, ln sicer blizu 10 milijard frankov, od tega pa spet okoli 7 milijard samo na dobavo novih letal, ki se sedaj Izdelujejo v serijah.
Istočasno nam prve statistike angleškega finančnega ministrstva za letošnje proračunsko leto kažejo, da so se zaradi povečanih vojaških Izdatkov zvišali izdatki prvega letošnjega finančnega tromeseč-ja, ki obsega mesce april, maj ln junij, od lanskih 234 milijonov funtov v istem raz-
dobju na okoli 281 milijonov funtov aH približno 70 milijard dinarjev. Dnevno potrosi Anglija za svojo oborožitev, kakor je pred tedni izjavil finančni minister sir John Simon, najmanj dva milijona funtov ali okoli pol milijarde dinarjev, tedensko torej okoli 14 milijonov funtov ali blizu štiri milijarde dinarjev. Letalski minister sir Kingsley Wood je preteklo soboto Izjavil, da Izda Anglija tedensko samo za dobavo novih letal okoli dv^ milijona funtov ali 500 milijonov dinarjev. Po tem se da vsaj približno presoditi pospešena letalska produkcija Anglije, o kateri je Chamberlain v enem svojih zadnjih govorov, ko je obravnaval napredek angleške oborožitve, rekel, da ne more ničesar povedati, ker smatra to za važno državno tajnost.
Naval turistov v Kamniške planine
Po nevihti, ki je v nedeljo divjala nad Kamniškimi planinami, so se prikazali vrhovi naših Grintovcev v novi lepoti, nalahno pobeljeni s svežim snegom. Turisti, ki dobro poznajo vremenske razmere v planinah, so takoj uvideli, da je zdaj napočil čas ko bodo Kamniške planine dva ali tri dni brez vsake najmanjše meglice. V takem slučaju ne sme nihče odlašati, ampak kar brž nahrbtnik na ramo, pa hajd v planine! Ni bilo malo takih turistov, ki so komaj čakali podobne prilike. Z vseh strani so navalili na planine, da uživajo edinstven razgled ob jasnem in sončnem vremenu ki ga ne moti noben veter. Na predvečer praznika sv. Cirila ln Metoda so na vseh obronkih Kamn šklh planin zagoreli kresovi, okrog katerih so se zbrale trume turistov. Za obisk Kamniških planin z ljubljanske strani je še posebno ugodna
nova vsakodnevna avtobusna zveza med Kamnikom in Kopišami, s katero se člo. vek po kratki vožnji z avtobusom znajde v osrčju Kamniških planin v Bistrici in takoj lahko spočit nadaljuje pot na vrhove. Turistovski avtobus obratuje zdaj med Kamnikom in Kopišami redno vsak dan z odhodom iz Kamnika od vlaka ob 9. uri in s povratkom iz Kopiš ob 16.45. Ob nedeljah in praznikih vozi iz Kamnika še od popoldanskega vlaka ob tričetrt na 3. in se vrača lz Koptš k večernemu vlaku ob 19.15. Tako Imajo Kamniške planine redno zvezo z Ljubljano, od katere so zdaj zaradi ugodne zveze z vlakom in avtobusom oddaljene komaj poldrugo uro. Turisti bodo gotovo z zadovoljstvom sprejeli vest, da je »Pere-grinovo« avtobusno podjetje znižalo ceno za povratno vožnjo do Stahovice in nazaj od 10 na 8, do Kop š ln nazaj pa od 20 na 16 din. Kamniške planine so v zadnjih letih zaradi direktne zveze po cesti v Kamniško Bistrico postale prav za prav Ljubljanske planine, ker so res tako blizu Ljubljane.
Na solnčni jug
Portorose
i
i
POL URE OD TESTA
Terme HOTEL PALAZZO
200 SOB.
HOTELSKE NAKAZNICE KAT »A« —
SPOKT — DRUŽABNO ŽIVLJENJE _
ZDRAVLJENJE Z B ROMOM IN JODOVO SOLJO.
Pojasnila: ENIT, Terazije 16, BEOGRAD hotelski direkciji.
— in pri vseh potniških uradih ln
««
SALSOMAGGIORE"
OHRANI VAŠEMU ORGANIZMU VEČNO MLADOSTNO SVEZOST Normalna sezona: 1. aprila do 30. nov. — Zimska sezona: 1. dec. do 31. marca. Svetovno znano zdravilišče za ženske bolezni, obolenja presnove, protin ln limfa-tična obolenja. Jodove slane kure v Salsomaggiore se Lahko združijo z žvepleniml Kurami, če je to potrebno, v bližnjem TABIANO, kjer obstoja nacionalna pomožna postaja za bolne na bronhijalni astmi in pljučnem emfizemu. Leta 1938. se je tu opravilo cca 2 milijona kur. Kral. terme Berzieri in Magnaghi (pod državno upravo). Veliki hoteli razpolagajo z lastnimi termalnimi napravami pod stalnim zdravniškim nadzorstvom ln nudijo tako veliko udobnost za kure v hiši. Hoteli vsake kategorije. Pensijoni-apartmani in opremljene sobe. Športne in družabne prireditve —
lepi izleti v okolico.
Pojasnila: Brošure in vse drugo pri Ente provinciale per U turismo PARMA in Azienda di Cura, SALSOMAGGIORE.
Pojasnila: ENIT, Terazije 16, Beograd
ln pri vseh uradih »Putnika«.
Č@ V@Sfl
147 novih naročnikov
se je v preteklem tednu pridružilo stalnemu krogu čitateljev ponedeljskega »Jutra« — dovolj zgovoren dokaz, da list s pravim čutom posega v tok stvari in resnično ustreza potrebam našega človeka. Naročiti ponedeljsko »Jutro« pa tudi ni takšna reč, da bi je vsakdo ne zmogel, saj velja rta mesec po raznašalcu na dom dostavljeno 5 din, po pošti pa samo 4 din. Za tako majhen znesek prejemate vsako nedeljo kup zanimivega, zmerom aktualnega branja. Iz jutrišnje številke naj vas opozorimo samo na dvoje, troje člankov: na 90-letnico naše prve železnice, v zvezi s katero objavlja list zgodovinsko reportažo o Savi, naši prvi cesti v svet; na delovanje vohunov od Mate Hari do agentov v sodobnih imperialističnih vojnah; o angleškem poslaniku v Šanghaju, ki so ga Japonci proglasili za svojega sovražnika št. 1 — pa še brez konca in kraja drugih reči. Wynterryeve »Klinike za dušo in srce«, ki je v kratkem času postala atrakcija za tisoče naših bralcev, nam ni treba niti v misel jemati. Nikar ne odlašajte, temveč še danes pišite dopisnico na upravo »Jutra«, Knafljeva ulica, da vam pošlje list.
OSTANKI
od 10. — 20. julija
I. C. M A YER
LJUBLJANA
* Gasilska proslava v Varaždinu. Gasilsko društvo v Varaždinu, ki je bilo matica mnogih gasilskih organizacij na Hrvatskem, slavi danes svojo 751etnico. Zastopniki drugih gasilskih organizacij so prihajali že včeraj in je najprej prispela številna delegacija iz Osjeka, za njo pa še večja skupina gasilcev iz Bosne. Gasilci v Varaždinu, kakor tudi vse gasilske organizacije, ki so se nameravale udele-
Grobnice in
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
Fran to Kanovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
žiti pomembne proslave, so bili prepričani, da bodo deležni, če že ne četrtinske, vsaj polovične vožnje, ki jo dobivajo udeleženci tudli pri manj pomembnih prireditvah in slavnostih. Dovoljenje voznih olajšav pa včeraj še ni prišlo in je zaradi tega nastalo v gasilskih vrstah upravičeno razburjenje in mnoge delegacije so seveda tudi izostale. Ker voznih olajšav ni bilo, so praeditelji jubilejne proslave svetovali ostalim gasilskim organizacijam, naj se poslužijo običajnih nedeljskih voznih olajšav. Gasilski organizaciji v Varaždinu, ki je v dolgih letih svojega obstoja igrala važno vlogo tudi v nacionalnem in kulturnem pokretu, čestitamo k jubileju.
Lekarna KONIG — MARIBOR
IŠČE zanesljivega, verziranega magistra .(magistro) z znanjem slovenskega in nemškega jezika.
* »Misel in delo«. Uredništvo te naše kulturne in socialne revije nas obvešča, da bo dvojni zvezek za junij in julij dotiskan te dni in prihodnji teden v rokah naročnikov. Zvezek bo večji, vsebina zelo aktualna. Opozarjamo že sedaj nato novo številko naše edine publicistične revije.
Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
* Gasilska sla vn ost v Laškem. V nedeljo 16 .t m. bo slavila najstarejša gasilska četa Slovenije v Laškem 701etnico svojega obstoja Zamisel prvih pobornlkov za človekoljubno gasilsko društvo je neprecenljive vrednosti, saj je iz te male korenine vzraslo bohotno drevo, idealna organizacija, ki je že neštete naših domačij rešila pogubonosnih ognjenih zubljev v duhu svojega načela: Na pomoč! Obiščite to zgodovinsko mesto, kjer so vzrasli prvi gasilci Slovenije. Zgodovinske važnosti dela prvih slovenskih gasilcev se je zavedla tudi zajednica, zato poziva vse gasilce Slovenije tega dne na Izlet v Laško, kamor naj pohitijo zlasti člani-telovadci in naraščaj v krojih, ki bodo nastopili na gasilskem kongresu v Ljubljani, ker bo nastop v Laškem obenem glavna vaja za Ljubljano. članstvo in naraščaj ima z gasilsko legitimacijo na železnici 75%, vsi ostali pa 50% popusta.
Filmi« plošče«
m mm
papirii vodečih znamk
za vse svrhe fotografije. — Samo kvalitetna dela za amaterja 1
Drogerija IVAN KANC
Ljubljana — Nebotičnik
I
*	Urejevanje velikega filma za svetovno razstavo. V Splitu so napravili že nekaj posnetkov za velik film, ki ga bodo predvajali v New Torku na svetovni razstavi in ki bo imel naslov »Jugoslavija vas kliče«. Film snema Zadruga za gospodarski film v sporazumu z ministra stvom za trgovino in industrijo. Potrebni posnetki so bili že dovršeni v Južni Srbiji, v Mostarju in Sarajevu ter v Zagrebu. Filmska ekspedticija bo posnela v Splitu zgodovinske zanimivosti ter prizore tz življenja v mestu. Svoje delo bodo strokovnjaki dovšili v kakih štirih dneh, potem pa se bodo podali na Vis v Komlžo ter tam filmalii prizore iz življenja naših ribičev. Potem bo ekspedicija nadaljevala svoje delo v Dubrovniku in v Boki Kotor-ski. Ko bo film urejen, ga bodo sinhroni-zirali na kompozicije Gotovca po narodnih motivih. Film bo dolg nad tisoč metrov. Ko bo dovršila svoje delo v Dalma-cij, bo prišla filmska ekspedicija v Slovenijo.
Da nedeljski sladek bo počitek,
ČIK-BONBONOV kupi si zavitek 1
*	četniki v spomin Radivoja Petruške.
Pododbor četnikov v Ljubljani bo lepo počastil spomin pesnika Radivoja Petruške, ka je bil zvest član združenja Na njegovi rojstni hiši v Kamniku bo letos 1. oktobra odkril spominsko ploščo z reliefom, ki ga je izdelal akademski kipar prof. Ivan Sajovic. Tako so četniki pač izvzeti od trditve v članku o literarni zapuščini Petruške, da je Petruška pa enem letu že pozabljen. Odbor četnikov prosi društva in ustanove, naj dne 1. oktobra ne prirejajo svojih prireditev in naj se v čim večjem številu udeleže lepe počastitve spomina pesnika Petruške.
Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fli. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5.
*	O prometni nesreči na postaji Pušen-d so potrebne še naslednje ugotovitve, da se popravijo napake, ki so nastale pri sprejemanju telefonskega sporočila. Avto se je zaletel v zadnji del stroja, vlak pa na postaji Pušenci sploh nima postanka. Pravo ime ponesrečenca je dr. Carf.
*	Družbi sv. Cirila In Metoda je izročil dr. Josip Ti čar, zdravnik v Ljubljani 100 din namesto cvetja na grob pokojne gospe Marice Tičarjeve. — Nadalje je prejela Družba od podružnice v Gornji Radgoni 309.75 din ter od moške ln ženske podružnice v Trbovljah 140 din kot prebitek kresovanja. Darovalcem iskrena hvala! Spominjajte se in podpirajte CM družbo o vsaki priliki!
*	Krasen — užitka poln Izlet z luksuznim avtokarom »Putnika«. Maribor: Maribor—Trst — Benetke — Padova—Kobarid— Bovec—Vrbsko jezero—Dravograd—Maribor. Od 23. do 25. t. m. (3 dni). Kolektivni potni list! Prospekti, informacije in prijave do 14. t m. pri »Putniku«, Maribor-Ceije-Ptuj. <—i
•	Himen. Poročila sta a« na Ponikvi
pri Celju g. Darko Kosmina in gdč. Duša Bertok. Mlademu naprednemu paru obilo sreče! (—)
*	Maturantje ljubljanskega učiteljišča iz I. 1914. se sestanejo v sredo (ne torek) 12. t m. ob 17. na »Bellevue« v Ljubljani. Vabljeni so tudi tovariši mariborskega učiteljišča.
•	Se je čas, da si naročite list »Gospodinjsko pomočnico«, ki stane letno le 12 din in se naroča pri upravi v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Noben stan ni tako za-ničevan in zapostavljen, kakor stan hišnih uslužbenk ln to le zaradi tega, ker imajo te uslužbenke premalo stanovske zavednosti in izobrazbe. »Gospodinjska pomočnica« je glasilo enotnega organizacijskega pokreta ter objavlja zelo važne in poučne članke. Kadar je mogoče, raz-motriva tudi važna ženska vnm.4a.nia, «u to pa list z zanimanjem čitajo tudi gospodinje, tovarniške delavke in drugo žen-stvo.
*	Malarija je za Mačvo prava nesreča
Do letos Mačva skoraj ni poznala malart-je. Seveda so tudi tam mlake in močvirja, a je neka zdravniška ekspedicija šele leta 1937. ponekod ugotovila zalego komarjev, ki prenašajo malarijo. Zalego pa so zadušili in pojavov malarije ni bilo. Od zadnjih hudih nalivov in poplav pa se Je močvirno področje znatno razširilo in povsod so se zaredili komarji, ki že močno razširjajo malarijo. V Mačvi Je zdaj ravno tako kakor v Medmurju.
♦	Obup vestnega davčnega uradnika. Pri davčni upravi v Sarajevu so nedavno razkrili neke manipulacije ter po izvedeni preiskavi, kJi je ugotovila nekaj primanjkljaja, zaprli dva uslužbenca. Zaslišan je bil tudi predstojnik obeh osumljencev 50-letni višji kontrolor Bruno Bi-linič, ki sicer ni bil v nobenem oziru zapleten v afero, a Si je v svoji veliki vestnosti stvar vzel tako k srcu, da je bil po razkritju afere ves potrt. Oni dan. ko je bil sam doma, ker je šla žena z otroki na počitnice, se je ustrelil.
S TOPLO AL! HLADNO VODO
J>ROt2VAJA"UM10N-i a y f ta
bilejno gledališko, skavtsko. vinsko in
zeninsko razstavo, kakor tudi razstave malih domačih živali ter razne druge z najrazličnejših področij industrije, obrti, trgovine, kmetijstva itd. Za razvedrilo in zabavo bodo pa skrbeli koncerti, gledališki. športni in drugi nastopi, obenem z že znanim in tako priljubljenim veselič-nim parkom na razstavišču. Največja atrakcija tedna bo pa nedvomno festival slovenskih narodnih običajev 5. in 6. avgusta, na katerem bodo nastopile skupine iz Bele Krajine, Gorenjske. Koroške, Prle-kije Itd. Kakor vsako leto. velja za obisk Mariborskega tedna tudi letos od 1. do 17. avgusta polovična voznina po vseh naših državnih železnicah. Mariborski teden bo zato najlepša priložnost za obisk Maribora ln vsega njegovega prekrasnega obmejnega zaledja, občudovanega kopališča na Mariborskem otoku, postojank na zelenem Pohorju, sončnem Kozjaku, vinorodnih Slovenskih goric itd. (—)
Iz Liublfane
u— Slovo zaslužnega uradnika. Te dni
odhaja v pokoj g. Josip W a 11 a n d, referent materialnoekonomske službe pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. G. Walland se je rodil v Mariboru leta 1879. Po dovršeni maturi na ljubljanski realki in po odsluženem vojaškem kadrskem roku je nastopil službo v kurilnici južne železnice v Trstu leta 1904. Iz Trsta so ga premestili v kurilnico v Lienz na Tirolskem, nato pa v kurilnico južne železnice v Ljubljani. Ko se je po osvobojenju leta 1918. organizirala na področju slovenskega ozemlja samostojna uprava južne železnice, so pozvali g. Wal-landa kot strokovnjaka v takratni obratni inšpektorat, pozneje obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani. Kakor pri južni železnici tako mu je bilo tudi po reorganizaciji naše železniške uprave v direkciji državnih železnic v Ljubljani zaupano vodilno mesto v njegovi stroki. Pod njegovim vodstvom je bila izurjena in uvedena v službo večina zdajšnjih aktivnih uradnikov in uslužbencev te stroke, kar jih je po vojni vstopilo v železniško službo. Vsi se bodo resnega, toda prijaznega moža in velikega poštenjaka še dolgo s hvaležnostjo spominjali. Tudi železniška uprava je vedela pravilno oceniti njegovo sposobnost in zasluge v službi, kar spričuje, da je bil g. Walland pred leti odlikovan z redom sv. Save. Vrlemu možu in njegovi soprogi še mnogo srečnih let!_
KONJSKE DIRKE
danes, dne 9. julija 1939 ob 15. uri na vojaškem vežbališču poleg aerodroma. Dohod lz Zaloške ceste pri hiši št. 26 tik banovtnske umobolnice.
• Mesto glasbene umetnosti Bavreuth.
To mesto Je za ves svet nerazdružljivo zvezano z imenom velikega skladatelja Wagnerja. Zatočišče opere pa Je bilo to mesto že sto let pred mojstrovim rojstvom. Vsako leto so tam velike glasbene prireditve, ki privabljajo iz vsega sveta mnogo ljubiteljev umetnosti. Letos bo od 25. t. m. do 28. avgusta 24 opernih in drugih prireditev. Da bi se olajšal obisk teh prireditev, se dobijo na vseh postajah nemških državnih železnic posebne znižane povratne vozovnice, ki so za eno tretjino cenejše od običajnih povratnih vozovnic ln ki veljajo tudi dalje časa Prva predstava 25. t m. bo »Leteči Holandec«, Jd se potem v dobi prireditev še štirikrat ponovi. 26. t m. pa bo prva uprizoritev > Tri stana c, ki se tudli nekajkrat ponovi. Vso lnscenacijo bo vodil generalni intsn-dant Heinz Tietjen. Ravno tako kakor glasbeni voditelji, bodo tudi sodelujoči sa-mfi priznani umetniki in umetnice, po večini iz Berlina in Dresdena. (—)
n— Dekliška kolonija Podmladka Rdečega križa se odpelje na Vransko jutri v po. nedeljek 10. t m. ob 8. zjutraj z dvorišča hiše št. 2 na Gosposvetski cesti.
»ZLATOROG«
ob Bohinjskem jezeru — 523 m
Krasna letoviščna točka ob Bohinjskem jezeru. Razpolaga s 65 sobami a skupaj 86 posteljami. Celodnevna prehrana, pre-nočnina ln vse takse znašajo za eno osebo od Din 68.— do 85.—. — Od žel. postaje Bohinjska Bistrica od vsakega vlaka zveza z avtobusom.
Prijavite svoj prihod na upravo »Zlato-roga«, p. Sv. Janez ob Boh. jezeru, Slovenija.
n— Nabiralni dan ima danes šišenska CIril-Metodova podružnica. Po ulicah se bodo zbirali prostovoljni prispevki ▼ korist narodno-obrambnega dela CMD. Naj nihče ne gre mimo, da ne bi položil mali dar domu na oltar. Odbor.
Ur— Dr. Ivan Peršlč, specialist za kirurgijo, Lingarjeva 2, ne ordinira do 30. t. m.
(—)
KOLESA S.Reboli &druo Limiti, mm n
H
* Avtomatična telefonska centrala na Sušakn za Hrvatsko Primorje in Gorski Kotar. Vprašanje pošte na Sušaku je na dnevnem redu že 10 let in je bilo že dosti predlogov in načrtov. V zadnjem času je mestna občina sklenila odstopiti poštnemu ministrstvu poslopje, v katerem je zdaj pošta, za ceno 2,100.000 din. Ministrstvo pa ponudbe ni sprejelo, češ, da nima na razpolago potrebnih kreditov. Da se važno vprašanje ne bi še dalje zavlačevalo, hoče občina odstopiti poslopje ministrstvu takoj, na plačilo pa počakati do prihodnjega proračunskega leta. S tem je poštno ministrstvo zadovoljno in bo tako le prišlo do preureditve pošte na Sušaku in do ustanovitve avtomatične telefonske centrale na Sušaku, ki bo imela svoje podcentrale v Kraljeviči, Bakru, Omišlju, Krku, Novem, Aleksandrovem, Kastvti in Jelen ju ter se bo pozneje lahko mreža razširila tudi na Rab, Sen j, Jablanac, Delnice, Lokve, Mrkopalj ln Fužine. Na ta način bo po dolgem odlašanju vendarle rešeno vprašanje telefonskega prometa za Hrvatsko Primorje in Gorski Kotar.
•	čemu se mučite * dolgotrajnim vknha-vanjem? že v 10 minutah si lahko s praškom Vitohranom pripravite sadno mezgo, ki se ohrani neomejeno dolgo! Zahtevajte navodilo v drogeriji Ivana Kanca, Ljubljana, nebotičnik. (—)
•	VIIL Mariborski teden. Približuje se čas osme prireditve tradicionalnega Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. Letošnji Mariborski teden bo nudil toliko raznoterosti, kakor ne skoraj katera druga dosedanja prireditev v Mariboru. Po že določenem programu bo obsegal najprej veliko tekstilno razstavo, ki bp pokazala vse, kar zmore naša sodobna domača industrija, dalje pa obsežno tuj-skoprometno, gostinsko, narodopisno, Ju-
| u— Na naslov mestne občine smo vče-' raj objavili pritožbo zaradi lestve, pušče-ne na oglu Kongresnega trga in Gradišča. Zato pa danes objavljamo tudi izjavo mestnega poglavarstva, da dotična lestev ni last mestne občine in zato tudi ne more razpolagati z njo. Vsa zadeva je stvar podjetnika, ki popravlja znamenje sv. Trojice, zato raj javnost ne pripisuje krivde mestni upravi. Kakor rečeno, lestev ni last niti mestne občine niti kakega njenega urada, zavoda ali podjetja.
Jutri koncert s plesom
Igra vojaški orkester na vrt«
GOSTILNE MARENČE
Dolenjska cesta 20
o— Kanunbol v Stepanjl vasi. Včeraj popoldne so na kirurški oddelek pripeljali Ivano Bukovčevo, ženo klavca iz Bizovika Skozi štepanjo vas se je peljala, s kolesom, pa se je vanjo zaletel neki kmečki voznik s svojim zapravljivčkom, da Je dobila precej neredno poškodbe po
WtlL
Dr. MORO VIKTOR
odvetnik v Ljubljani
naznanja da je svojo pisarno preselil s Gosposvetske c, 2 v Komenskega uL 10.
o— V DragomelJ na legn&nje vozi avtobus danes in jutri v ponedeljek ob .'/«4. pop. izpred Mestnega doma. (—)



t
Boljšo In navadnejse tkanino, oprano s Schichto-vi m Radionom, bodo bleščeče čisto. S kuhanjem v raztopini Radiona so po« rilo varuje in jo zato bolj trpežno.
n— Važno! Strokovno solidno in po zmernih cenah izvršuje pleskarska, sobo-slikarska in črkosiikarska dela Stane VoJ, ska, Ljubljana, Cerkvena ulica 11. Zapom. nite si da je naslov delavnice Cerkvena ulica 11. (—)
ZA NA HRIBE: Lepo vreme, dobra volja
i* SLAMIČEVE KONZERVE
V nedeljo 9. junija 1939 vsi na GASILSKO TOMBOLO, ki se vrši na trgu pred gasilskim domom na Viču. Glavni dobitki: L motorno kolo, vredno din 8.000; 10 moških ln ženskih koles in mnogo drugih dobitkov za trojke in petorke. Začetek ob 15. urL Cena tablici din 3.
;ZUNDAPPVafufEK
t KVALITETNI ^ ; iiOUBUANA
, MOJOCI KLI ^TAVČARJEVA 11
Vsak model dobite takoj.

II » »I I Mil » I I I M HI LUUUU
I
Fotografirajte z filmom
Ottimotfa
EXTREMA ali PANCHROMA
O^LJLXJJLJLILJUgLLAJL-OJDDCI3[5
steklenice in aparati
za vkuhavanje sadja. — Zaloga:
JULIJ KLEiN
Ljubljana, Wolfova ulica štev. 4
REX
POKRAJINSKE RAZGLEDNICE
brezplačno Vam fotografiramo in izdelamo brezkonkurenčno v ceni in kvaliteti. Trgovci, gostilničarji, letovišča pišite takoj
FOTOTEHNIKI
VOSNJAKOVA 4 — LJUBLJANA
... i. —mm
KROŽNO POTOVANJE
na 22.000 tonskem parobrodu »G 1 u 11 o C e s a r e« od 22. do 28. julija 11. od Genove do Trsta ob dalmatinski obali. Takojšne prijave na blletarne »Putnika« ali na Jaka Gorjanc, Miklošičeva 15, tel. 20-66, kjer sa dobe tudi točne informacije.
Rabljene FOTOAPARATE
•n vse potrebščine kakor druge predmete kupujemo—prodajamo; komisijska zaloga Dobre aparate damo tudi za manufakturo. Brezhibne amat koplje 75 para, razvijanje filma Din 2.—. Sveže filme 6/9 — 8 Din, Strokovna trgovina ln delavnica
FOTOTEHNIKA
VošnJakova 4 (blizu Slamlča)
Hitro, dobro in poceni
Vam Izdela Vaš fotofUm kr. dvorni dobavitelj
drogerija GREGORIČ,
LJubljana, Prešernova ulica 5. Isto* tam dobite brezplačno knjigo »Ob 100-Ietnld fotografije«.
FOTOAMATERJI!
Za Izlete in potovanja priporočamo naše nove filme.
Samo kvalitetna amaterska dela
Specijalna fototrgovina
JANKO POGAČNIK,
LJubljana, TyrSeva oesta 20.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Gostilna
Lovšin
GradiSie 13
(PRI DRAMSKEM GLEDALIŠČU)
obvešča eenj. goste, da je poverila s današnjim dnem vodstvo novemu poslovodju. Vodili bomo kot do sedaj pristna priznana vina, sveže pivo poleg Izborne domače kuhinje pa uvajamo novost pod geslom: »DNEVNO VSAJ ENA KUHINJSKA SPECLJALITETA«. Izrazito pažr o bomo polagali na prvovrstno postrežbo v naših udobnih prostorih ln na prijetnem senčnatem vrtu. Današnja kuhinjska špecialitetai gurja obar« ~ Xft»ikt S*n£t — fiftbodena filučna gečenka s ametani,
Največja drama človeštva
v svetovni vojni Predstave ob 17., 19. ln 21. url
KINO MATICA, tel. 21-24.
Junaki z Mame j
m mejL Todl v
I	Vesela dunajska glasbena komedija
DONAVSKE MELODIJE
Marta Andergast, W. Llebenelner, G. Alexander.
KINO UNION — Tel. 22-21 Predstave ob 17, ln 19. url.
j
i
MEDNARODNE TEKME V ROKOBORBI
v dvorani kina UNION danes ob 21. url. Nastopajo sledeči pari: šotler—Kirilov; Mrna—Kop; Aliben Abdu—Janež; Ptrnatski—Hana.
I
I
nn ISSFPPI? VFHni Ljubezen ln umetniško ustvarjanje velikega M. b ▼	glasbenega genija. Benjamin OlgU, Marla
Cebotari, Fosco Giachetti, Gab Morlay. Danes ob 17., 19. in 21. uri. Kino Sloga, 27-30
I

4VOCN1 KINO SOKOLSK1 DOM
V	6ISK1 — Telefon 41-79.
CESKI VELEFILM
PASTORKA
V	glavnih vlogah Marija Glaserova
m Ladislav Bohač
Tragedija žene, ki Je vse svoje življenje posvetila svoji hčerki in ki je v atanu, da zanjo žrtvuje vse, razen svojega ponosa.
Predstave: danes ob 5., 7. tn 9. mi in jutri ob pol 9. uri.
V	torek pride:
Nespretni ljubimec
V	glavni vlogi Tkeo Ungen
n— Sentpetrska podružnica CMD pač že
nekaj let ni imela tako lepo uspelega občnega zbora, kakor nedavno v Majcenovi re. sta vrači jI na kolodvoru. Predsednik g. Hajko Turk je toplo pozdravil številne člane. predstavnike drugih ljubljanskih po. družnic CMD in ostalih narodnih organizacij. Zahvalil se je vsemu odboru in naprednemu časopisju, ki je lepo pripomoglo k organizaciji letošnjega uspelega izleta na Oplenac. Priporočil se je vsem, da bi še nadalje pomagali naši stari narodno obrana bri družb) učvrščevati mejo ln krepi, ti narodno zavest. V Imenu glavnega vodstva CMD je sporočila pozdrave gospa Nil. ka Potočnikova, vesela, da spet enkrat vidi pred seboj tako častno število zbranih. Obeležila je obširne potrebe ta koristi narodno obrambnega dela. Nato je kot predsednica ženske podružnice podala lepo delovno poročilo. Sledilo je točno ln pregledno poročilo tajnice gospodične Benedkove. O blagajni je poročala mravljično pridna gospa Steinerjeva, v Imenu nadzornega odbora pa Mani ca Komanova. Za predse d. nico je bila spet Izvoljena gospa Nilka Potočnikova, v odboru pa je vrsta marljivih gospa in gospodičen. Takoj nato je sledil občni zbor možke podružnice. Zlasti pregledno je bilo poročilo zaslužnega tajnika Francet i gkulja. V imenu nadzornega od. bora je poročal Polde Zupančič. Vsa poročila so bila z odobravanjem sprejeta. Za predsednika je bil izvoljen spet g. Rajko Turk, v odbor pa poleg dosedarjih rosluž. nih odbornikov nekatere nove moči. Sporočeni so bili pezdra-i raznih predstavnikov ostalih ljubljanskih podružnic in narodnih društev. Moška ln ženska podružnica CMD šentpeter je poklonila za mladin. ske knjige 300 din, na občnem zboru pa se je nabral 245 din, da je Akademska po-družnica CMD samo ta večer prejela lep znesek 545 din. Z občnega ibora je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru n Vsi, ki so prisostvovali temu lepemu zboru so gotovo nabrali novih po.
bud za prepotrebno narodno obrambno de-
___.__,_________,__
INTERNISTKA
dr. Božena Merijak
ZOPET REDNO ORDINTRA.
Tlet Gasilske zajednice dravske banovine v Laškem dne 16. julija 1939.
h Celja
e— Sokolsld društvi Ceije-ma®lca ln Celje L pozivata svoje pripadnike, da se danes udeležijo obrambnega zbora celjskega sokotskega okrožja, ki bo v Laškem ob 20 letnici proslave Sokoiskega društva v Laške in. Zbor je obvezen za vse pripadnike edinie celjskega okrožja. Iz Celja bo od. hod z vlakom ob 13.52. Iz Laškega bo vozil zvečer v Celje poseben vlak.
e— Celjski mestni svet bo imel redno sejo v petek 14. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odborov.
o— Pri novi palači Pokojninskega mvo-<3a na Krekovi cesti so slavili včeraj »li. kof«. Trinadstropno poslopje je v surovem stauju v glavnem dogotovljeno. Projektant poslopja je inž. arch. Vladimir šubic v Ljubljani, kot statik je sodeloval inž. Stanko Dimnik v Ljubljani, gradbena dela izvršuje mestni stavbenik g. Konrad Golo-granc, tesarska dela pa stavbenik in tesar, ski mojster g. Vinko Kukovec v Celju. Poslopje bo zelo povečalo lepoto tega dela mesta.
e— Umri je v petek v stari ubožnici na Slomškovem trgu 5 v visoki starosti 89 let upokojeni cestni pometač Štefan Volavšek.
e— Dve težk] nesreči, v kamnolomu v Trbovljah se je včeraj zjutraj ponesrečil 841etnd delavec Štefan Matko. Pri delu Je padel nanj težek kamen in mu zlomil levo nogo nad kolenem. Na Vranskem je padla 641etna preužitkaiica Marija Fermetova v četrtek s češnje in si zlomila desno nogo ▼ gležnju. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Mlad vlomilec. V noči od ponedelj. lca na torek se je nekdo splazil skozi okno v prostor celjskih skavtov v kleti mestne narodne šole, vlomil s sekiro v omaro ln odnesel 300 din gotovine. V noči od srede na četrtek je zopet vlomil v ta prostor ln odnesel okrog 100 din drobiža. Denar so Uli zbrali skavti za taborjenje pari Slovenjem
Gradca Policija Je ugotovila, da Je tevršO vlom Mvši član celjske skavtake organizacije, 161etni Alojz B. bt Maribora, ki Je pred dnevi pobegnil od doma ln obiskal celjske skavte v njihovem lokalu. Mladega vlomilca so v petek zjutraj aretirali in po zaslišanju izročili okrožnemu sodišču.
Maribor, 8. julija.
V splošni bolnišnici je za zmerom za-tisnila svoje trudne oči nesebična žena, vzorna mati, požrtvovalna narodna delav-! ka gospa Marija Cepičeva. življenjska usoda je postavila nepozabno, plemenito pokojnico v skromne razmere, vendar pa jo je obdarovala z darovi, kn si jih ni mogoče pridobiti, če niso naklonjeni že ob rojstvu. Odlikovalo jo Je zlato srce, bister razum, neumorne, pridne roke. Iz stare, ugledne in zavedne gorenjske hiše jo je privedla pot v predvojni Maribor. Tukaj je ob strani svojega globoko nacionalno čutečega soproga marljivo in vzorno sodelovala pri vseh nacionalnih prireditvah v Narodnem dooou.
Njena neutrudna delavnost pa se je razmahnila po prevratu. Kot priznano ln vsepovsod visoko cenjeno zavedno "Utrodno delavko so jo izvolile mariborske žene v prvi odbor ženskega društva v Mariboru. Navzlic težkim življenjskim prilikam je vneto in požrtvovalno delovala v društvu do svoje težke bolezni Pomagala Je pri nabiralnih akcijah. Srečali smo jo večkrat na neprijetni poti z nabiralno pol o ali pa s puščico v roki pred pobreškim pokopališčem, kamor jo pospremimo v nedeljo 9. t. m. ob pol 8. pop.-)!dne k večnemu počitku (ne »b 3., kakor Je bilo pomotoma objavljeno v osmrtnici v »Jutru« dne 8. t. m.).
Zgledna mati, vzorna žena ln nesebična narodna delavka bo ohranjena v častnem spominu.
Iz Maribora
a— Gospa Vertnlkova osemdesetletnica.
Kakršenkoli življenjski Jubilej slavijo naše slovenske matere, vsak pomeni le Jubilej dela in požrtvovalnosti. Prav posebno še velja to za našo Jubilantko go. Amalijo Vertn kovo, trgovko v Mariboru, ki je slavila te dni v polni telesni in duševni čilosti svoj osemdeseti rojstni dan. Jubilantka se je rodila 5. julija L 1859. v Ormožu v zra-ni narodni Kandričevi rodbini že zgodaj se je poroč la z Ivanom Vertnikom, ki je stal tiste čase v narodno ogroženem Ormo. žu skupno v prvi vrsti nacionalnih borcev, katerih delovanje je ovekovečeno v Gerša-kovih »Ormoških spominih«. Le prerano je izgubila svojega življenjskega druga in neizprosna smrt je zamahnila še po en) hčerki in sinu edincu. Bridke so bile vse te izgube, težko Je bilo breme, katero Je naložila smrt dragega soproga na šibka ramena, a junaška žena nI klonila pred vse-mi temi udarci usode: skrb za osirotelo deco ji je dala ono moč, da Je zmagala v težkem življenjskem boju. Vzorni slovenski ženi in ma.eri čestitamo ob njenem jubile ju z Iskreno željo, da ostane ohranjena še mnogo let.
a— 601etnlco rojstva obhaja ▼ ožjem krogu dragih svojcev znani mariborski sokolskl in nacionalni delavec upokojeni šef mariborske davčne uprave in davčni inšpektor g. Ferclo Prelog Rodom je lz prijazne Poljane, kjer se Je rodil 10. Julija 1849 kot sin graščinskega oskrbnika. Bil je zmerom zaveden, odločen nacionalist. To je pokazal na svojih službenih mestih v Mariboru, Celju in Ljutomeru in po letu 1919. v Murski Soboti, kjer Je ustanovil »Slovensko čitalnico«. Leta 1930. Jo prišel v Maribor, kjer Je prevzel vodstvo davčne uprave. Ves čas je vzoren član starejše telovadeče garde matičnega Sokola, zaslužen podstarosta matičnega Sokola. Vzornemu, priljubljenemu nacionalistu ln zglednemu Sokolu izražamo ob 601ettdcl najtoplejše čestitke, združene z željo, da bi mu bilo dano prebiti naslednja desetletja v zdravju in zadovoljstvu tja do skrajnih mej človeškega življenja.
a— Počastitev zaslužnega gasilca. Pred nekaj dnevi se Je vršila na seji uprave gasilske župe za Maribor levi breg prisrčna slovesnost. V imenu članov župne uprave je namestnik župnega starešine g. Eroest Golob izročil z lepim nagovorom župnemu starešini g. Srečko Kranjcu na podlagi soglasnega sklepa letošnje glavne župne skupščine pismeno zahvalo za njegove velike zasluge v gasilstvu, posebno za ustanovitev in organizacijo gasilske župe v s rezu Mariboru levem bregu. Za gasilske zasluge je prejel g. Krajnc mnoga odlikovanja od nadrejenih gasilskih ustanov kakor tudi kraljevo odlikovanje za državljanske zasluge. G. Golob mu je razen pismene zahvale izročil tudi plaketo z lavorje. vim vencem in vgrarviraniml podpisi vseh članov župne uprave. Nato se je g. Srečko vidno ganjen Iskreno zahvalil za izkazano priznanje, poudaril pa je, da je bilo njegovo delo za gasilstvo vedno najtesneje navezano na vse člane župne uprave in članstvo.
a— Promocija. Na zagrebški medicinski fakulteta je bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva ga Eva Petrovič-Schau-bach.
a— Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi rokodelsko obrtništvo, da se prijavi za obrtno razstavo, Id se priredi tudi letos ob priliki Mariborskega tedna od 5 do 13. avgusta, ker je še nekaj prostorov na razpolago. Prijave se naj izvršijo pri taj nišfcvu društvene pisarne v Mariboru, Ve-trinjska ulica 11 [L
^ ta okolici je na večer pred slovanskima
blagovestnikoma gorelo polno kresov. Bilo jih je nad 30. šentiljska delavska godba Je vneto igrala skozi vas in ae Je ustavila na sokolskem prostoru. Starosta Sokola br. Roglič Je pozdravil zbrano množico ter govoril o pomenu kresov sv. Cirila in Metoda- Predsednik šentiljake podružnice CMD šolski upravitelj Sardoč pa se je vsem sodelujočim prisrčno zahvalil za požrtvovalnost šolsko poslopje je bUo lepo razsvetljeno in okrašeno s sliko obeh slo. vanskih blagovestn kov. Vse hiše ob glavni cesti so bile okrašene z državnimi zastavami.
a— Lepo gasdsko slavje je bilo prt Sv. Martino prj Vurbergu, kjer Je tamošnja gasilska četa dobila novo brizgalno in krasen gasilski prapor, ki sta bila svečano Magoslovjena. Prisrčne besede sta »progo, vorfla ob tej priliki g. Kostaajšek ln zaslužni starešina gasilske župe Maribor le. vi breg g. Srečko Kranjc. Kumici sta biU trgovčeva soproga ga. Angela Kostanjško. va in županova soproga ga. Marija Par-thjčeva.
a— šahovske novic«. Pri predsnočnjem
šahovskem prvenstvenem tekmovanju za prvenstvo Maribora (IV. kolo) so bili doseženi sledeči rezultati: Mohorčič : Lukeš Jun. 1:0, GerželJ : Vidovi« 1:0, Mlšura : Marvin 1:0, Bablč : Nosan 1:0, dr. Krulc : Crtalič 1:0, Ketiš ln Regoršek sta remi-zlrala. Partiji med šumenjakom ln Efer-lom ter Lukešern sen. in Peskom sta bili prekinjeni. Knechtl Je bil prost.
a— Lekarniška ln zdravniška dežurna služba. Tek. teden imata nočno lekarniško službo mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu (g. Mlnaftka) ln Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove ln Meljske ceste. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč pa Ima danes v nedeljo zdravnik OUZD dr. Stanko Pogrujc, Tyrševa ulica št 14.
a— Trojčki. V Podgracu pri Svečinl Je rodila zdrave trojčke posestni ca Leberje-va. Sinček in hčeri se prav dobro počutijo, prav tako mati. Nekaj dni pred tem Je no. dila v Svečini krepka dvojčka posestni ca Božnikova.
I
Nežna otroška ko potrebuje moje zaščite. Ostri sončni žarki pečejo, bi prav otroci se posebno občutljivi sa sončarico. NTVEA vsebuje EUCERIT, okrepčevaJno
daje otroški koži večjo odpornost, da dobijo etnd zdravo in lepo rjave barva.
Jaz sem tudi otroški prijatelj S
njekuho. elektromotor 6 HP. Trt na garnitura, otroški voziček, šivalni stroj, moška in ženska kolesa, krasna tapecirana garnitura zs »prejemnico, več usnjenih potovalnih kovčegov poleg tega pa &e nad 400 drugih lepih in praktičnih daril Dobitki bodo razstavljeni 14 dni pred tombolo v gimnaziji Ta tombola bo prav gotovo, kot velika gasilska privabila v Kranj ogromno število ljudstva iz vse Gorenjske (—)
Iz 6o$tanja
i— Slovo g. Oblaka Višji sodni oficial. gospodar pri Sokolu g. Oblak Franc zapušča Šoštanj in odhaja na celjsko okrožno sodišče Soštanjčani smo ga imeli za svojega, saj je bil pri nas polnih 14 let. Kjerkoli je bilo treba storiti kaj koristnega, je bil g Oblak zraven na odru, pri pevcih, poleg tega je pa pri Sokolu že nekaj let
FBI ti £
Tabela
za izračunavanje davka v narodni obrambni
fond
je izšla v Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru in stane ista direktno v tiskarni Din 7.— komad, prt dostavi po pošti Din 7.50. Tabele si nabavite lahko tudi prt davčnih upravah ln v večjih knjigarnah.

a— Usoden padec lz prvega nadstropja. 281etni delavec Maks H"Vvrt, ki Je zapo-sljen v Franzovem mlinu, Je hotel spraviti vrečo moke na dvigalo, ker je menil, da Je dvigalo v prvem nadstropju, je stopil v odprtino ln padel s prvega nadstropja v globino 8 m. Mariborski reševalci so Huberta, ki ima hude poškodbe po vsem tele. su, prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
a— Mariborski mnzej bo zaradi obnovitvenih del v stopnišču do nadaljnjega zaprt
a— Obešenec na vozu. 301etnl pastir Maks Zalokar. ki je bil uslužben pri posestniku Ivanu Veržunu v Cernečah pri Dravogradu, se Je obesil na prednji del voza. Našli so ga mrtvega. Vzrok samomora ni znan.
a— Nezavesten na avtomobilu. Na cesti med Laznico in Limbušem Je priletel 30-letni delavec Anton Smolar v neki osebni avto. Sunek je bil tako močan, da je vrglo Smolarja v šipe, ki jih je razbil z glavo. Revež je obležal na motorju ves krvav in nezavesten. Smolarja so piepeljali v bolnišnico. Niegovi poškodbe so Drecej resne.
ai— Mestno kopališče bo zaradi rednih letnih pjpravii zaprto v času od 10. do 24. t m. (—)
Iz Trbovelj
t—- ObtfnsKo kopališče je pri toplem poletnem vremenu odprto že nekaj tednov. Obisk pa je letos osredotočen menda le na šolsko mladino, ki se poslužuje brezplačnih občinskih vstopnic, veljavnih za osem kopeli v sezoni. Zamisel občine, da nudi delavski ded priliko za brezplačno kopanje. je brez dvoma zeio lepa, vendar je iz. vedena na način, ki ne odgovarja ne higie. ničnim, ne zdravstvenim namenom kopali, šča. Dece je v Trbo-vljab nad 2500 ter Je nemogoče, da se v razmeroma kratki ko-palni sezoni zvrsti ln iZKoristi osem kopeli, ne da bd s tem omejevala obisk ostalih kopalcev, ki plačajo redno vstopnino. Bazen je premajhen, da b' sprejel dnevno do 200—300 otrok, ki kopališče dobesedno zasedejo in vrti tega občutno ponesnažijo vodo in kabine. Poleg tega je vsa ta deca brez vsakega nadzorstva ter se pri globoki vodi kaj lahko zgodijo nesreče. Občina oz. šolska oblast bi morala brezpogojno po. skrbeti, da deco nadzoruje učitelj. Odraslim kopal oem pa naj se da kakorkoli prilika. da se tudi kopajo v sveži ln čisti vo. di. Morda bi se pri današnji gradbeni ak. tivnosti občine odločili zidati mali bazen za deco. Stroški ne bi bili veliki, s tem bi pa bilo potem morda ustreženo želji malih gostov brezplačnežev in odraslim kopalcev, ki plačajo vstopnino.
Iz Kranja
r— Obrtniška tombola. ObrtniSko združenje v Kranju namerava letos prirediti veliko obrtniško tombolo, katere čisti dobiček bo namenjen za novi obrtniški dom. Tombola bo 6. avgusta in bo zaradi dragocenih in številnih dobitkov gotovo med največjimi in najbogatejšimi tombolami v Sloveniji. Vsi dobitki bodo po večini izdelki domačih obrtnikov, ki so se zavezali, da bodo izdelali prvovrstne in solidne izdelke. Glavni dobitek bo kompletna spalnica z vso posteljnino, iz korenine kavka-škega oreha v vrednosti 20.000 din. drugi dobitek bo kompletna jedilnica iz palisan-drove rože. potem ie 3 spalnice in sicer ena iz hrastovega, dve pa iz mehkega lesa in šperani. Dalje bodo 3 kuhinjske oprave, ena kmečka soba v slovenskem narodnem slogu iz politiranega macesna, kompletna otroška soba, oprema iz trdega lesa za pisarno, oprema za predsobo z ogledalom, najmodernejši kauč iz orehove korenine, športni brek, dva velika soda iz orehovine, kompletna konjska oprema, kotel sa žga-
sem pridno gospodaril Na Silvestrovo j« tudi redno nastopal kot kronist. Zdaj, ko odhaja smo prepričani, da bo tudi njega Soštanjska kronika uvrstila med svoje dobre in zaslužne ljudi. Na novem službenem kraju mu želimo mnogo zadovoljstva!
i— Nesreča V sredo zvečer se je vračal is Velenja s Kolesom mizarski pomočnik Alojz Kovač. Na cesti proti Družmirju je nepričakovano izgubil oblast nad vozilom, k čemur je največ pripomogla obupne slaba cesta. Kovač je pri padcu treščil ob tla s tako silo. da je dobil hude poškodbe na glavi in rokah. Njegovo stanje je zelo resno.
i— Žanija Puklna ni več... V četrtek popoldne sj ob veliki udeležbi položili v grob komaj 31-letnega krojaškega poslovodjo 2anija Puklna. Pred 14 dnevi se je pre-hladil in dobil pljučnico. Kljub skrbni zdravniški pomoči je moral v prezgodnji grob. Pokojni 2ani je bil tih. delaven in simpatičen fant. Udejstvoval se je v gasilski organizaciji in bil član Sokola, ki je imel v njem dobrega igralca. Na zadnji poti <io ga spremljali gasilci, članstvo Sokola z znaki, njegovi stanovski tovariši in mnogo ostalega občinstva Pred hišo žalosti se je od 2anija poslovil podstarešina gasilske župe g. Stopar Vinko, ob grobu pa g. Novak Ivan B'.ag mu spomini
Iz Ptuja
J— Obisk Angležev. V petek popoldne so prispeli k nam na štirih velikih avtobusih ooiskovalci angleškega tečaja, ki se od L t a dalje vrši v Maribora. Bilo je 100 oseb. med njimi 20 pravih Angležev. Sprejem gostov je bil pred Ferkovim muzejem, nakar so si muzej ogledali pod strokovnim vodstvom prof. Baša, ki Je za to priliko prihitel v Ptuj. Tečajniki so si ogledali tudi grajske sobane, kakor tudi mesto ter vse zgodovinske spominke. Zvečer jim Je bila prirejena v Narrdnem domu zakuska in ob tej priliki jih je ptujski mestni župan dr. Remec iskreno pozdravil ter jim želel dobrodošlico. Tečajniki so se okrog 19. odpeljali na Ptujsko goro, da si tudi tam ogledajo starodavno cerkev.
J— Ogenj je uničil domačijo. V četrtek ponoči, ko so domači že legli k počitku. Je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Vinka Robiča iz Krče-vine pri Vurbergu. Ogenj se Je v hipu razširil tudi na stanovanjsko hišo. iz katere so Robičevi pobegnili napol oblečeni v poslednjih trenutkih. Požar je uničil vse do tal Škoda znašr nad 30.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal ni znano, sumijo pa, da je bil podtaknjen.
j— Padec a češnje. Posestnikova hči Krajnc Štefanija iz Pobrežja si je hotela natrgati na drevesu nekaj češenj, a se ji je ulomila veja in je padla v globino. Zlomila si Je roko, poleg tega pa je dobila tudi težke notranje poškodbe
j— Zvočni kino predvaja danes ob pol 19. in pol 21. film »Čarobna igra«. Kot dodatek Faksov žurnal in kulturni film.
(—)
Iz Kamnika
ka— Ga. Franja Knmrova na zadnji poti. Kamničanl so s veliko udeležbo počastili go. Fran Jo Kumrovo na njeni zadnji poti na pokopališče na Žalah. Izpred Kumrove restavracije se je razvil po 8ut-nl dolg sprevod, v katerem so pred krsto nosili 24 vencev ln šopkov, ki so jih poklonili hudo prizadeti svojci, sorodniki ln znanci. Pred hišo žalosti, v cerkvi ln ob odprtem grobu so pevci »Lire« zapeli po-kojnid v slovo zadnje šalostlnke. Z nemo žalostjo so se poslovili Kamni ftani od po-koinice, ki jo je v življenju odlikovala tako velika srčna dobrota ln zgledna marljivost.
ka— ^iKHntnli v svetovni vojni padlim
Kamnlčanom so pričeli graditi na zelenem trikotu pred pokopališčem na Žalah. Zgradili so že temeljni zid v posrečeni kombinaciji rdečega in zelenega porflrja. Kamniška pevska društva so priredila v korist spomenika koncert, ki je prinesli 4000 din čistega dobička.
Iz Hrastnika
b— Delavsko kulturno društvo »Vza. jemnost« je vpnzorik> minulo soboto Si-monč.č-Gregorčevo opereto »Eriko« na iet nein gledališkem odru v vrtu ge. Logarjeve. Čeprav se Hrastnik ne more ponašati z operetnimi subretami ter šolaniml soli. s ti, vendar so vsi nastopajoči rešili svoje vloge tako v pevskem, kakor tudi '.grajskem pogledu povsem častno. Režijo je vodil g. Viktor Malovrh, dirigiral pa g. Alojz Podlogar. Orkester (20 mož) je zvenel polno in čisto. Občinstvo je zasedlo gledališče do poslednjega stola ta ni štedilo a priznanjem podjetnim prirediteljem. D. C.
h— Zvočni kino Sokol predvaja danes ob 13., 16 ln 20 velefilm v naravnih barvah »Ljubezen v džungli« po znižanih conah.
h— Podmladek Jadranske straže naše
deške šole odpotuje drevl ob pol 20. na Jadran.
h— Naša sokolska družina trna danes
popoldne ob pol 16. na telovadnem prosto, ru pri Rošu svoj letni telovadni nastop. Do-poldne ob 11. bo obvezen obrambni zbor vsega trboveljskega okrožja na istem prostoru. še poprej ob 9. oo pa s postaje spre. vod mimo Sokoiskega doma k Rošu. Pozvani so vsi Sokoli, da se udeleže obrambnega zbora, vsi Hrastničani in prijatelji sokoL stva tudi od sosednjih krajev, da ei ogledajo popoldne javno telovadbo.
Iz življenja m deželi
JESENICE. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 3. uri pop. le ob slabem vrta. menu ;n ob pol 9. zvečer velefilm »Trojka«. Med dodatki domač kulturni film ln Para-mountov zvočni tednik. Sledi »Mala admi. ralka«. (—)
RAJHENBCRG. Prišla Je sezona in raj-henburški gostiln ičariJ, ki jih Je v trgu kar štirinajst se pripravljajo, da bd čim skrbaeje sprejel, izletnike, ki radi prihaja^ jo v naš lepi kra j Toda se je zgodilo: namesto gostilničarjev so začeli trapasti prevzemati iz?2tniške siiupmi. železničarjem iz Ljubljen«;, okrog 100 po številu, so zagotovili celodnevno oskrbo po 12 <i'n za osebo, pa še z vinom povrhu, saj Je ceneno, ker se ne plača trošarina. Gost lnič^rjl so zaradi tega seveda razburjeni. Kaj pa naj tudi počno? Plačevati morajt visoka davke, zdaj pe. naj povrhu svoje žene in svoje služinfiad pošljejo r sa.iostan? Obla. st--a morajo uvideti, da rajfre burški go-stilničarji s takšno konkurenco ne mora. jo biti zadovoljni. Zato se javno pritožujejo.
SEVNICA. Zvočni kino bo predvajal danes film »K novim obalam«. Zarab Le-andei v glavni vlogi	f—)
ŠMARJE PRI LJrLLl.ANT. Gasflska če. ta (samarijanski ods^k) priredi v nedeljo 9. t m. ob 15. obrambno vajo z aeroplan skim napadom. Pri vaji bodo sodelovale čete šmarskega okrožja Po obiunbni vaji ob 16 bo pričetek vrtie veselice s srečo, lovom.
SOKOL
Sokolska žnpa '.jubljama. Dne j.5. in lft. t. m. se vrši na Sušaku z'et sokolaitih žup Sušak—Rijeka, šibenik—Za dar in Split. Dovoljena je četrtinska vožnja na poolagl posebne zletne legitir racije. Navodila so prejela vsa društva direktno od župe Su-šak—Rijeka. Vabimo naše članstvo, da se zl^ta po možnosti udeleži in da pohiti ob tej priliki ra obalo našega Jadrana. Udeležba naj bo v kroju, župna uprava.
SokoNko društvo Jezica bo imelo svoj letni nastop v nedeljo 16. t m. Prvotno je nOa določena prireditev na 4. junija, a je btla zaradi nastopa v Kočevju preložena. Telovadni nastop "oo ob pol 16. potem bo prosta zabava s plesom in srečolovom, ki bo obsegal prav iepe dobitke. Sodelovala bo godba 40. pešpolka »TrlgLa.-sk©-ga«. Telovadba kakor zabava se bo vršila na prostorih br. Ivana Ramovža v Sto-žicah. Vstop k zabavi 5 din, k telovadbi prosto K mnogoštevilni udeležbi vabi vse sokoisko čuteče občinstvo društvena uprava.
Postani in ostani član Vodnikove druibe!
MEDIJSKE TOPLICE
pri Zagorju, termalno kopališče 28 stopinj C. Plavalni bazeni na prostem, posebne kadne kopeli, terase za sončenje. — Idealno letovišče. — Lep nedeljski izlet — Penzlon din 45. — Pojasnila pri upravi toplin p. Medija-Izlake.
STOP! BLED! STOP!
IZLETNIKI, TURISTI!
Kadar pridete na Bled, obiščite meščansko restavracijo Park hotela »STOP«, kjer boste dobro ln poceni postreženi. Menu iz priznane kuhinje Park hotela Din 10.—» 15.— m 18.—k — Pridite, Bled Vu ratM
Ob slovesu od šole
Pred dnevi so se zaprla vrata srednjih šol, mladina se je razšla na domove, a na stotine abiturientov se je napotilo v svet. Pred razstankom, ki pomeni slehernemu človeku važno, nepozabno zarezo v življenju, smo zajeli nekaj odhajajočih in jih naprosili za kratek pomenek o šoli in o vsem. V iskrenih besedah so fantje in dekleta vrgli nekaj bežnih pogledov nazaj in naprej. Ocena šole, profesorjev in vsega, zapisana po besedi njih, ki so bili osem let neprestano ocenjevani, je vredna vsega spoštovanja in razmisleka.
Kritika realne gimnazije
Maturant realne gimnazije:
Zdi se mi, da iz srednje šole nismo odnesli dosti vsestranskega, eksaktnega znanja. Vsaj šola ga dala ni. Glavni pomen šole same je pač ta, da duha razbistri in ga disciplinira. Učna tvarina je stvar prizadevanja posameznika. Kdor se je za predmete tudi izven šole resno, iz lastne inicijative pozanimal, ta je obogatel. Kdor se je pa na pamet, na izust, od ure do ure mehanično učil, ta je bil sicer nemara odlično redovan, koristilo mu pa znanje ne bo — kakor se ga je hitro naučil, tako ga bo spet naglo pozabil. Tip realne gimnazije prav za prav ne ustreza zahtevam srednje šole. Toliko raznovrstnih predmetov, nametanih vse križem. Premalo specializacije. Zlasti z jeziki je težko. Francoščina, nemščina in od pete šole še latinščina. Nobenega sistema ni v učenju jezikov. Učiš se tega, onega in tretjega — po osmih letih ne znaš nobenega.
O profesorjih? Tako hitro študent spozna, ali profesor opravlja svoj posel samo zaradi službe, za pokojnino takorekoč, ali mu je vzgoja učencev res pri srcu. Večina profesorjev je v naših očeh živela dvojno življenje. V šoli, za katedrom mrkost, nedostopnost, uradnost — zunaj šole skoraj zmerom in povsod prijateljska, blagohotna naklonjenost. V šoli stroga, uradna avto-reteta — zunaj nje predvsem in samo — človek. Ne mislim pa s tem seveda starejših profesorjev, pri katerih kajpa teh dvoje obrazov ni.
Kdo je spisal »Hamleta"?
S čim se bavimo, kaj vas zanima? Z literaturo se bavijo le posamezniki. Na splošno se zelo malo čita. Tudi zanimanje za šport je v osmi šoli precej padlo. Šport — to je bil privilegij šeste in sedme. Zanimiv, če ne že značilen je tale primer. Pri letošnji maturi je bil nekdo vprašan, kdo je napisal »Hamleta«. Ni vedel odgovora. Njegov oče je v rangu visokega uradnika z z vseučiliškim obzorjem. Ko ga je sin doma vprašal isto reč, tudi oče ni vedel odgovoriti. Vraga, če še moj oče ne ve, bom pa jaz vedel! se je potlej zagovarjal. Po mojem bi jih v razredu še najmanj deset ne vedelo, kdo je napisal »Hamleta«.
Največ zanimanja je bilo še za tehniko. Nekateri so se celo specializirali tako v gradnji letalskih modelov ali pa radioapa-ratov. Izgubili pa so pri tem smisel za vsako drugo reč. Za gledališče je bilo v splošnem manj zanimanja kakor za kino. Privlačevala je bolj zunanja forma filmov, kakor pa vsebinska globina. Vendar je bil zmerom v prvi vrsti zaželen francoski film, potlej angleški in ameriški.
V tri grupe bi razdelil svoje vrstnike po dejavnosti. Prvi se posvečajo zgolj učenju, misel na čimprejšnjo služfeo in osamosvojitev jim zadošča in izpolni vsebino dneva. Drugi hodijo z dekleti po promenadi in Rožniku, so podjetni in jim želja po zabavah uteši vsa druga hotenja. Tretji pa politizirajo, mnogo debatirajo in delajo v društvih, toda vse bolj iz nekakšne tradicije in mode. Prav malokdo med njimi misli samostojno, še redkejši so, ki so si zgradili svoj svetovni nazor, svojo podobo o svetu in življenju.
Najljubši predmet: zgodovina
Najljubši predmet mi je bila zgodovina. Tudi pri ostalih je bila zgodovina na prvem mestu zanimanja. V zgodovini so prav za prav utemeljena in obdelana vsa polia človekovega udejstvovanja. Toda kaj se hoče, na univerzi bom študiral pravo. Zdi se mi najprimernejše za življenje, za poklic. Kar se tiče univerzitetnega študija, marsikdo med nami nima proste izbire, po sili razmer. Nekdo bi, recimo, zelo rad študiral tehnično stroko, vpisati se bo pa moral na jus. Zakaj? Zato, ker traja študij na tehniki sedem let, na jusu pa štiri. Tod se prej pride do kruha. In to je poglavitno.
Načrtov za bodočnost spričo negotovosti našega časa nihče ne dela. Cemu? Saj sam ne veš, kako bo jutri s teboj, in zdaj da bi mislil še na pojutrajšnje? Večina jih živi tako iz dneva v dan. Kruh — to je prvo in poglavitno geslo vseh.
Dekle s klasične, ki hoče biti pilotka
Maturant klasične gimnazije pripoveduje:
Izprva mi je bilo žal. da sem se vpisal na klasično, danes mi ni več. — Kdor hoče delati, ima pri nas najlepšo priliko, da si razširi in izpopolni v osmih letih obzorje duha. Cez klasične jezike mnogo udrihajo, pa so potrebni. Je ni boljše in solidne j še podlage za študij slehernega jezika kakor študij latinščine in grščine. Dosti nas bo študiralo filologijo, seveda, če bodo pripuščale razmere. Imeli smo mešane razrede in to je dobro. Imenitno smo se razumeli z dekleti. Nismo se ženili med seboj in ne sejali pohujšanja — naj vzamejo na znanje strogi moralneži, ki so zaradi preljube morale proti sistemu mešanih razredov. Ta sistem je po mojem celo visoko vzgojen. Približa spola drug drugemu, pospešuje družabnost in v tovariškem tekmovanju obeh spolov veča učni uspeh.
Mnogo se jih je zanimalo za umetnost in literaturo, za gledališče. Posamezniki so se bavili že zelo intenzivno tudi z gospodarskimi in sociološkimi vprašanji. Zanimanje za šport je seveda daleč preraslo prvo. Za tehniko je zmerom več zanimanja tudi pri ženskah. Sploh za praktične predmete: kemijo. Ena mojih sošolk hoče na vsak način postati pilotka. Dekleta streme po farmaciji. Pri nas je različno. Splošna deviza je, čim prej se preriniti do kruha.
Gimnazija je premalo praktična
Maturantka realne gimnazije.
Razporedba učne snovi na realni gimnaziji preobremenjuje. Recimo jeziki. Naj bi odpravili latinščino, ki je itak samo od pete naprej. Ali pa naj bi namesto enega izmed svetovnih jezikov uvedli latinščino od prve šole naprej, pa samo nemščino ali francoščino. Gimnazija je premalo praktična. Učni sistem zmehaniziran. Največ zanimanja so zbujali predmeti: kemija, fizika, zemljepis, zgodovina. Dobro bi bilo, da bi uvedli na ženskih zavodih tečaje za kozmetiko, šport, evgeniko in podobne stvari, ki so sodobni ženi neobhodno potrebne.
Sorazmerno se je malo čitalo. Strogi šolski režimi so nam s svojo horo legalis onemogočali posečanje gledališča. Nekaj osmo-šolk se je namenilo k dramski predstavi: Žene na Niskavouriju. Prosile so za dovoljenje šolsko oblast in ga niso dobile. Za film se jih je mnogo več navduševalo.
Ženske in študij
Čemu in zakaj študiramo? O tem bi se dalo dosti razpravljati. Približno dve skupini sta pri nas, kar se tiče motivacije študija in delavnosti sploh. Prva, meščanska skupina, študira pač zato, da bi si z izobrazbo našla primerno možitveno partijo, najrajši akademsko. Bavijo se bolj z zunanjostjo; njihov vzor je moški. Druga skupina, socialno šibkejša, je največkrat po sili razmer prisiljena, da si poišče primeren poklic, da zanj pridno študira. Ne vem, počemu toliko protestov in nerazpoloženja proti poklicni ženi? Dostikrat je v poklic prisiljena, pa tudi če ni — ali ni pokazala žena skoraj na vseh poljih udejstvovanja enakovrednost z moškim. Hočem se osamosvojiti, hočem svoj poklic.
Kaj pa materinstvo? vprašujete. Po mojem materinstvo ni poklicu ovira in narobe. Nekatere mislijo drugače. Pravijo, da trpi otrokova vzgoja. Dobro, pa naj omogočijo zakoncem dostojno življenje. Toda še vedno dvomim, da se jih bo kaj dosti iz te druge skupine vrnilo v kuhinjo, k gospodinjstvu. Hočemo neodvisnosti v poklicu, ki si ga bomo same izbrale. Seveda, marsikateri bo kdaj pozneje dana izbira: ali študij, poklic — ali zakon.
Nemara se čudite, da v teh letih tako razumsko gledamo na življenje? Kaj hočemo, otroci razmer smo, ki nikakor niso rožnate. Nemara se nam v resnici malce prezgodaj odpirajo oči. Sentimentalnosti se hočemo čim prej otresti. Romantičnih osemnajst-letnih junakinj iz ljubezenskih romanov polpreteklega stoletja ni več.
Z vzgojitelji nismo našle pravega kontakta. Ne vem, ali smo krive me ali oni. Srednja šola se mi zdi kakor dolga, težka priprava za življenjsko šolo, ki pride.
Licejka o materinstvu in poklicu
Maturantka z liceja (mestne ženske realne gimnazije):
Z gimnazije odnašam prav lepe vtise. Težko je reči, kakšni so prav za prav pedagoški uspehi teh osmih let. Tako na splošno so zelo zadovoljni. S profesorji smo si bile v dobrih, lahko se reče, prijateljskih odnošajih. Zgodovina, kemija, matematika, za te predmete smo se največ zanimale. Farmacija, jus, kemija, to so v prognozah bodočnosti najpogostejše teme poklicnega študija na univerzi.
Mislim, da nudi osemletna gimnazija ženi zadostno izobrazbo za življenje. Študirala sem z zanimanjem, namenila sem se poiskati službo. Zena v poklicu se mi zdi nekaj samo ob sebi umevnega. Skoraj polovica sošolk pač ni podrobneje premišljala o kakšnem poklicu. Učile so se pač, ker jim je bilo naloženo, tekmovale so za boljši red in se bodo zdaj, po maturi, lepo poročile.
Ali se da združiti poklic z materinstvom? Nikakor ne. Zena v poklicu vendar ne more biti istočasno dobra mati in gospodinja. Ali eno ali drugo. Materinstvo je samo na sebi že poklic. Sicer je pa razglabljanje o teh rečeh še malce prezgodaj.
Srednja tehnika daje podlago za praktično delo
Maturant srednje tehnične šole:
Ne jaz, ne kolegi si pač nismo sami izbrali praktične, gradbeno-tehnične stroke za študij. Starši so nas poslali v šole, iz katerih bi utegnili po njihovi sodbi najhitreje priti do službe. Težke socialne razmere. iz katerih smo izšli, so nas zgodaj seznanile z življenjem. Večina se nas je znašla v novem študiju, ga zapopadla in več ali manj ambiciozno študirala. Zanimanje za kak poklic se da v gotovi dobi nekako privzgojiti.
O šoli ne morem kaj slabega reči. Dala nam je zadostno podlago za praktično delo. 44 učnih vir tedensko vendar ni bilo kar tako. Tudi predavatelji — inženjerji in profesorji — so ohranili do danes vseskozi dobrohotno, takorekoč tovariško razmerje.
Živeli smo prijetno, močno družabno študentovsko življenje. Bavili smo se vsestransko, sorazmerno prav toliko s športom. kakor z literaturo. Tudi s turistiko precej. Ker je bilo med nami tudi dosti starejših, do 25 let starosti, so se pridno zanimali tudi za socialna in politična vprašanja. Marsikdo odhaja iz šole kljub tesnim razmeram svetovnonazorsko izklesan, dovolj dobro in kritično orientiran o
vseh perečih vprašanjih našega časa. 2al, da jih je še vse premalo, ki se zavedajo odgovornosti pred družbo in pred samim seboj. Kar še ni, bo storilo in prineslo življenje.
Pripravljajo uredbo o starostni meji učencev srednje tehnike. Ni prav to. Cim starejši so dijaki, tem bolj odgovarjajo zahtevam študija.
Večina nas gre takoj po maturi v službo. Malce nas je strah, kako na čim uspešnejši način združiti teorijo s prakso. Smo optimisti. Vsak začetek je težak. V delu sredi življenjskih tokov bomo našli rešitev vseh nerešenih, nedognanih problemov. L. K.
Pozabljena 90-letnica Uklnove mame
D. M. v Polju, 8. julija še pred vojno in tudi v vojnih letih je Uklnova trgovina z oblačilnim blagom v Zalogu slovela daleč naokrog po naših vaseh, najbolj pa so je posluževali delavci in delavke vevških papirnic, šivilje in drugi ljudje od blizu in daleč so najraje kupovali pri UkLnovi mami, ki je znala tako lepo, po domače, s prirojenim večnim nasmeškom okrog ust, postreči. Bila je trdna, lepa žena, da smo jo otroci, ki so nas matere pošiljale k njej po to in ono, gledali z nekim posebnim spoštovanjem. Zdaj pa, ko nosi že devet križev in dve leti čez, in zaradi poledic po kapi, ki jo je nedavno malo zadela, pa je ženica vsa sključena in močno oslabela, toda še svežega duha in spomina. Zdaj živi pri svojem zetu, Ivanu Ogrincu, upokojenem železničarju pri Devici Mariji v Polju, ki mu
je pred kratkim umrla žena, hči naše slavljenke. Dobro se ji godi pri dobrem zetu ia vnukinjama, ki ji strežeta kolikor le moreta. Obiskal sem jo, da bi mi kaj povedala o svoji življenski poti. Povedala me je v sobo, sedla na belo odgrnjeno posteljo in začelo pripovedovati:
2>S hribov, z Javora sem. Tri leta sem bila stara, ko sem ostala sirota brez očeta in matere. Moj stric po očetu, Jože štauber, ki je hodil po deželi opremljat miline in (postavljat mlinske naprave fin je imel svoj dom v šmartnem pod šmarno goro, me je vzel — siroto — k sebi. Pri njem sem delala — vedno bosa—polnih sedemnajst let. šele ko sem dobila delo v vevški papirnici in se nekoliko osamosvojila, sem si kupila prvi par čevljev in jih vsa srečna obula, četudi sem v začetku nerodno tavala v njih, ko da bi bila pijana. Imela sem še dva strica, brata mojega očeta. Eden je bil duhovnik v bolnišnici v Ljubljani. Samo dvakrat sem ga bila šla obiskat. Prvikrat mi je napravil res prav lepo pridigo in hudo mu je bilo, ker mi ni mogel kaj dati, saj sam ni imel nič. Ko sem bila drugič pri njem na obisku, pa mi je dal goldinar in še ponoše-no duhovniško .suknjo — talar. Drugega strica, ki je bil velik gospod, doktor v Stični, pa nisem nikoli videla. V vevški papirnici sem bila četrto leto, ko sem se seznanila s prav pridnim moškim, Francetom Pangerjičem. Vzela sva se. V Zalogu sva si kupila krpo zemlje in si zgradila hišico. Oba sva pri izkopu temelja in vse naprej, dokler ni bila hiša gotova, trdo delala. Ne vem kako to, čutila sem pač v sebi nekaj, kar me je vedno priganjalo, da naj začnem trgovino z manufak-turnim blagom. Tega, da nisem znala brati, saj še danes ne znam, se nisem strašila. Začela sem torej trgovino z manufak-turnim blagom. Prva zaloga je bila kaj majhna, toda večala se je od leta do leta. Ljudje so kaj radi kupovali pri meni, kako tudi ne, saj je lahko vsakdo, če nli bil slep, videl, da nisem iskala kaj velikih dobičkov, blago pa sem imela vedno res prav dobro. Tudi mož se je kaj hitro znašel v trgovinske posle in je z veseljem delal, toda prirodnega daru za trgovino, kakor sem ga imela jaz. oni ni imel, morda so vsi moji odjemalci baš zato hoteli biti le od mene postrežem. Delala sva, pozneje tudi otroci, od ranega jutra po-
zno v noč, štirideset let tako. Rodilo se nama je deset otrok, živijo samo še trije. Francka je poročila Mama m sta si zgradila hišo v Zalogu, Janez je tudi že upokojen tovarniški delavec. Avgust pa je krojač in posestnik v Zalogu. Vsi so že v visoki starosti, zakaj ne pozabite, da sem sama že v dvaindevetdesetem letu. Domačijo v Zalogu sem dala sinu Antonu, ki pa je v vojski padeL Prav za prav ne vem točno, kdaj sem se rodila, krstni list imam še v Zalogu. Toda malo prej, preden je župnik Miiller pri Devici Mariji v Polju umrl, mi je še povedal, da sem že prekoračila devetdeseto leto. Zdrava sem bila vedno, za bolezni ni bilo nikoli časa. še letos o binkoštnem tednu sem delala na njivi. Kmalu po binkoštih pa me je malo kap zadela, da sem kar obležala in nisem mogla spregovoriti besedice. Prestrašila sem se tega zelo, saj nisem mogla niti več moliti. Pa je prišel dr. Jenko, ki mi je dejal: »Ne boste še umrli, ne, imate tako zdravo, krepko srce, da takega pri še bolj mladih ljudeh nisem zasledil do zdaj.«
»In res«, je nadaljevala gospa Panger-fičeva, »se mi je že čez štirinajst dni zopet jezile tako omehčal, da sem začela počasi in težko govoriti, zdaj pa, kakor vidite n slišite, mi teče zopet kakor prej, le noge so mi v zadnjih dnevih tako oslabele, da sama ne morem več ven.« je zaključila dobra ženica.
Od drugih ljudi, ki so vsi dobro poznali Uklnovo mamo, njeno podjetnost, trgovino in njeno dobro srce, sem zvedel, da si s trgovino ni mogla pridobiti kakega večjega premoženja, saj ni mogla nikomur odreči blaga na kredit. Mnogo je šlo blaga iz trgovine, za katerega ni prejela nikoli plačila. Pa zaradi tega ni nikoli tarnala. Ko pa je svetovna vojna plačilno moralo spravila malodane na tla, je tudi Uklnova mama uvidela, da je bolj pametno, da trgovino opusti, da si ohrani vsaj posestvice, kakor pa, da bi trgovala še naprej in morda še sama šla iz hiše, za blagom, ki se ni vrnilo v obliki denarja nikdar več.
Res, Uklnova mama je bila vzor marljive in srčno dobre slovenske žene, ki si je kot sirota, od najrevnejših razmer, od
lagodat
za Vašo kožo, tudi če je se tako občutljiva:
ELI DA MILA
najnežnejših otroških let, ki pa so bila za njo vse prej ko nežna, utrla pot v življenje, ki je dalo kot plačilo za vso njeno tolikim izkazano dobroto dočakati tako visoko starost, ki jo zdaj zadovoljno uživa v krogu svojih ljubljenih, dobrih vnukinj in zeta.
Uklnovi mami želimo lod srca, da bi sobice, ki ga tako ljudi, okrepilo zdravje in ji podaljšajo življenje do skrajnih mej, njenim otrokom, vnukinjam, zetom in snaham v največje veselje.	t
Ln. |
Nov tabor prosvete na meji
Planinci so ponosno odprli svojo novo šolo
Po številu dobrih šolskih zgradb je logaški srez pravi pastorek med ostalimi slovenskimi srezi. Po daljšem presledku pa mu le moremo vpisati v dobro lično šol-ko poslopje v majhni hribovski vasici ob italijanski meji.


ijggg^
Prav med skrivnostno Žejno dolino, med prekomejnim Medvedjim brdom in klasičnimi Rovtami se dviga položen hrbet Pla-nina-Rovtarske žibrše. Po grapah in grebenih so raztresena bivališča. Strnjenega vaškega sistema ti kraji ne poznajo. Pred vojno so obiskovali planinski otroci šolo na Medvedjem brdu. Po vojni je ta kraj pripadel Italiji, Planinci pa so si odprli začasno prosvetno žarišče v gostoljubni Tur-kovi hiši.
Dolga leta so zbirali dinar za dinarjem. Med logaškimi žibršani, Planinci in Rov-tarji je nastala tekma, kdo bo prej postavil novo šolo. Prvi so si jo priborili žibršani, toda Planinci so jih v nedeljo 11.
t. m. posekali z elegantno, prostorno, vsem sodobnim arhitektonskim, pedagoškim in higienskim zahtevam ustrezajočo enorazrednico. Med Rovtarji pa še ni zrasla peščica mož, ki bi novo poslopje dvignili za zelo številni rovtarski mladi rod.
Planinska šola je zgrajena iz najdragocenejših opek ljudske požrtvovalnosti, skupnosti in smisla za otroke ter za pro-sveto. Stotine ur prostovoljne tlake so v njej. Moledovanje okoli oblastev, prošnje in bodrila med domačini, za šolske namene posekane smreke in hrasti, prostovoljne vožnje, številne otroške igrice m prireditve odraslih za kljuke, vrata, okna, neštete prebdene noči šolske upraviteljice ge. Zinke Turkove pri vodstvu vseh priprav, Izredno požrtvovalna moralna pomoč bivšega logaškega nadzornika g. Karla štravsa, vse to je slednjič dozorelo v re-zultanto vseh naporov in sil — v novo šolo.	" 1
Nedeljske blagoslovitve se je udeležilo nad 1500 ljudi iz bližnje in daljne okolice. Po pozdravni besedi rovtarskega župnika g. Zalokarja, ki je pred tremi leti neprostovoljno sprožil plaz planinske ljudske energije za zidanje nove šole in tako pripomogel k sedanjemu uspehu, je pozdravil zbrano množico s prisrčnimi besedami, zastopnik bana, insp. prof. Silvo Kranjec. Nato je spregovoril sreski šol. nadzornik g. Mikuž namesto odsotnega sreskega načelnika. Predsednik sreske učiteljske op-ganizacije JUU g. Doljak je izrazil Planincem priznanje vsega učiteljstva logaškega okraja. Govore je zaključil domači predsednik krajevnega šolskega sveta
Mikula Letič
Pred najnovejšim slovenskim spomenikom
Povedal sem že nekje, da nisem Ljubljančan. Ljubljano pa zelo ljubim, že zaradi tega, ker je slovenska prestolnica in jo mora vsak Slovenec ljubiti. Ljubljana pa ima tudi predele, kjer si lahko utešiš željo po velemestu, in ima zopet skrivne, starinske kotičke, kjer lahko sanjaš in modruješ. A vse je povito v nebeški okvir naše lepe, zelene domovine. Ljubljana je naše kulturno središče; zlasti daje slehernemu Slovencu priliko, da zadosti svoji
glavni kulturni potrebi: Nudi mu gostilne v vseh odtenkih, za vse okuse. In v obilici! Ljubljana nam daje brhke Ljubljančanke _ sploh, ljubim jo in s ponosnim zanimanjem zasledujem, kako se leto za letom razvija ter postaja lepša.
Mislite si tedaj moje veselje, ko sem oni dan ugledal v muzejskem parku npv spomenik. Ko ima Ljubljana že itak tako ma-
lo spomenikov in ko še ti vzbujajo več kritike nego umetniškega zanosa.
Pospešil sem korak in se približal močni gruči ljudi, ki je obdajala spomenik. Nisem torej osamljen v ljubezni do Ljubljane, tudi mnogi drugi se zanimajo za njen napredek. Mogoče je bil v gruči celo kak magistratni nameščenec.
Ne vem, ali sem tako tekel, ali pa je bil kak drug vzrok, toda ko sem se pre-ril in ugledal novi spomenik od blizu, mi je zmanjkalo sape. Imel sem občutek, da se bom zdaj zdaj zleknil na tla. Na srečo gledalci niso štedili z glasnimi opazkami, začel sem poslušati in to me je zopet poživilo.
»Kaka spaka pa je to« se je oglasil neki brkač, očitno boljši delavec.
»I no, solato bodo posejali, pa so najprej postavil strašilo,« je bil odgovor. Izustil ga je kmečko oblečen možic.
»Bežite no!« je dejal tretji; kakor sem sodil: upokojenec-politikant. »Ali ne vidite, kako ta ženska divje buli? To predstavlja gotovo našo zahtevo po zvezi z morjem. Ta zahteva je že dovolj stara, je zgodovinsko dejstvo in zasluži spomenik. Mi hočemo s svojo živino in s svojimi pridelki na morje, v svet, naši otroci naj bodo mornarji. Ta ženska je gotovo Slovenija, ki zahteva svoje pravice.«
»Ta razlaga ni slaba«, je sodil eleganten mladenič. »Nekaj opravka z morjem ima ta spomenik. Toda jaz bi dejal, da predstavlja morskega polipa. Glejte, kako krčevito in požrešno grabi z rokama vse, kar mu pride blizu!«
»Ne, ta razlaga me ne prepriča,« je odgovoril drugi mladenič. »Ce bi bil polip, bi spadal v Split, ne pa v Ljubljano. — Jaz pa sodim, da spomenik predstavlja staro preužitkarico. Izgovorila si je uživanje njive, katero predstavlja snop, in pa kravo v hlevu. Sama pa se je obvezala pestovati vnuke.«
»Vprašanje je, če je to živinče sploh krava,« je zadonel nov glas. »Jaz bi rekel, da je prej konj nego krava.«
Vnela se je huda debata, naenkrat smo bili razdeljeni v dva kričeča tabora, kravji in konjski. Končno se je preril pred spomenik možakar mogočne, boksarske postave, obrnil se je proti množici in zavpil: »Meni verujte, ljudje, jaz sem mesar. Krava je, ker ima dva odbita rogova. Ampak povem vam: jaz bi je ne kupil.«
Ljudje so se zasmejali in pritrjevali: »Bravo! živela krava, živeli rogovi!«
Vzgled mesarja je vžgal. Pred spomenik je stopil suh fant z očali in dolgimi lasmi, najbrže dijak: »Gospoda, bodite pametni. To je umetnost, poduhovljena umet nost! Ponosni bodimo, zahvalimo se našim mestnim očetom! Ta vzvišeni kip predstavlja ... «
Ni mogel nadaljevati; kakih petdeset pesti se je dvignilo, ljudje so zatulili, fant z očali in z dolgimi lasmi je izginil. —
Nekdo me je udaril po rami: »Kaj pa ti tu študiraš. Mikula?« Bil je moj prijatelj Milan Klepec.
»Gledam ta kip in se ga skušam veseliti. Ti kot Ljubljančan gotovo veš, kaj predstavlja.«
»Ne vem ne, mislim si pa. Po mojem mnenju ta kip predstavlja pravdo. Največ se ljudje pravdajo zaradi hib pri živini — krava — zaradi mej in škode na polju,
oziroma zaradi plačila dnin — snop — ali zaradi nezakonskih otrok. Slovenski narod je narod izgubljenih pravd in podobi se, da ima Ljubljana že enkrat spomenik pravde. A ker je vsaka pravda grda stvar, spomenik ne more biti lep.«
Ljudje so pobožno poslušali učeno razlago mojega prijatelja in začeli so pri* kimavati.
Nekdo je dejal:
»To bi utegnilo biti res. Ta ženska taho buli v svet, prav vidi se, da bo šla da Stola sedmorice.«
Skrajni čas je bil, da sem se oglasil tudi jaz, ko sem polagoma le prišel do sape:
»Dragi Milan, jaz se v toliko strinjam s teboj, da ima ta kip res nekaj stika z juristarijo. Toda jaz mislim, da to ni pravda, ampak eksekucija, ali bolje: strah pred eksekucijo. Glej, izvršba pobere vse, živino, otroke živež. Iz oči te ženske naravnost šviga bes in strah pred razodetno prisego*. Le eksekucija lahko proizvaja tako spačene obraze.«
Sledilo je nekaj, česar nisem pričakoval: Ljudje so začeli ploskati in vpiti; »Tako je! Eksekucija je, živela eksekucija!« —
Rešili smo uganko in zadovoljno smo se razšli, živahno razpravljajoč in maha« 'oč z rokami. —•
Drugi dan sem dobil v roke št. 144 »Jutra«. Tam sem čital. da ta umotvor, ki stoji v muzejskem parku ln ki bi bil lahko strašilo za vrabce, zahteva po zvezi s morjem, morski polip, preužitkarica s kravo ali konjem, pravda do Stola sedmorice oziroma eksekucija z razodetno prisego, da ta svojevrstni kip predstavlja; »Simbol slovenske žene.« —
Beg je veliki
„JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
F. St — L — Po svojem brata, ki je bil radi 9 otrok po zakona o davku na neože-njene osebe in o davčni oprostitvi oseb z 9 ali več otroki oproščen plačevanja davkov, ste podedovali del njegovega posestva. Vprašujete nas, ali boste tudi Vi po navedenem zakonu uživali kakšno davčno olajšavo. — Na noben način! § 12. zakona pravi, da prestane oprostitev plačevanja davkov ob koncu onega leta, ki nastopi Izza smrti davčnega zavezanca. § 13. zakona pa veli, da morajo smrtni dan oproščene osebe prijaviti pristojni davčni upravi v 14 dneh njeni pravni nasledniki.
C. F. — B. — Finančna kontrola Vam dela sitnosti, ker za svojih 5 delavcev niste plačevali oslužbenskega davka v davčnih znamkah. Vi ste sicer v dveh trafikah Vašega kraja davčne znamke zahtevali, vendar pa jih niti en" ni imela v zalogi. Ali boste vseeno kaznivi? — Na to vprašanje nam je težko odgovoriti. V sinki u. določbe čl. 100 zak. o neposr. davkih mora na zahtevo mavčnega oblastva prevzeti vsak mali prodajalec tobaka in kolkov tudi prodajanje davčnih znamk ter jih imeti stalno v količinah, ki ustrezajo prometu. Malemu prodajalcu, ki ne ustreže tej zahtevi, se prepove tudi prodajanje kolkov; v skrajnem primeru pa se mu odvzame tudi dovolilo za prodajanje monopolnih predmetov vobče. Predpostavljamo, da bo davčna uprava uvidevna ter pravilno ocenila Vaš položaj, ako ji boste mogli dokazati, da nobena izmed trafik takrat ni imela davčnih znamk v zalogi. Upajte, da se v tem primeru davčna uprava ne bo po-služila kazenskih sankcij v smislu čl. 142. zak. o neposr. davkih!
F. A. — M. — Iz lastnega vrta, ki zanj plačujete zemljarino, ste lani prodajali na trgu poleg po vrt ni ne tudi večjo količino cvetic. Zlasti za Vse svete. Jesenske cvetke ste gojili v toplih gredah. Pred kratkim ste culi, da boste poleg zemljarine posebej obdavčeni tudi s pridobnino, ker Vas davčna uprava smatra za poklicnega vrtnarja. Vprašate nas, kaj Vam je storiti, da se izognete pridobninski obveznosti, ker po Vašem mnenja ne bi bilo upravičeno, da bi plačevali od enega in istega »predmeta« dvojni davek. — Pravilnik k zakonu o neposr. davkih (čl. 45.) določa, da se pri-dobnina ne sme nalagati na tako poslovanje v kmetijstvu, ki se opravlja v okviru lastnega gospodarstva in zgolj v domače namene. Vse, kar se proizvaja, uporablja in trosi v gospodarstvu neposredno za hišne in lastne gospodarske namene, ni zavezano pridobnini. Ti dohodki morajo biti v celoti obremenjeni samo z zemljarino. Vendar pa obstoji tudi v tem primeru možnost, ki jo postavlja zakonodajalec kot ločnico, preko katere se pojavlja obveznost, plačevati pridobnino. tudi za osebe, ki plačujejo zemljarino od istega zemljišča ali v Vašem primeru od vrta. Zakon navaja v tem pogledu kot pridob-nini zavezano v vsakem primeru umetno in trgovsko vrtnarstvo, če se to opravlja obrtoma. Kaj naj bi se smatralo v konkretnem primeru za obrtno vrtnarstvo, je treba oceniti po dejanskih razmerah v vsakem konkretnem primeru. — Za značilna svojstva obrtoma vodenega umetnega in trgovskega vrtnarstva pa se smatrajo ta-le: 1. da ni večja važncst vrtnarskega proizvajanja v zemlji, marveč v posebnih pripravah, s katerimi se nadomešča vpliv narave (zlasti tople grede, zgradbe za kališče semen itd.), kakor tudi v človeški strokovni naobrazbi z uporabljanjem strokovno izvežbanih delovnih sil; 2. da se podjetje ne bavi samo s proizvodnjo in prodajo lastnih produktov, nego da zbira za trg (preprodajo) tudi tuje; 3. da podjetje redno predeluje lastne in kupljene proizvode, da bi jih potem dalje prodajalo (predelovanje cvetic, zelenjave, sadja itd.); 4. da ima podjetje za prodajanje lastnih produktov posebne prodajalnice ali stojnice. Kjerkoli se ugotovi katerokoli pravkar navedenih svoj-stev, gre ali za umetno ali pa za trgovsko vrtnarstvo, ki je brezpogojno zavezano pridobnini. Kjer pa so dejanske razmere takšne, da bi se dalo iz njih povzeti deloma resnično vrtnarstvo deloma pa tudi kmetijstvo, ki naj bi služilo domačim potrebam, se vzame za osnovo pridobnini samo oni dohodek, ki se je dosegel v obrtno vodenem vrtnarstvu. V spornih primerih pa mora davčna uprava, še preden odredi dokončno obdavčbo, zaslišati strokovnjake.
P. Z. — N. m. — Vprašujete nas, do katerega starostnega leta boste morali plačevati samski davek in od česa. Imate samo hišo, v kateri stanujete sami, deloma pa jo oddajate v najem. — O tem vprašanju smo menda v tej rubriki že lani razpravljali. Po § 1. zak. o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseb z devetimi ali več otroki (zak. z dne 15. 12. 1930 — SI. list št. 4 iz leta 1931) so vsaka moška neoženjena oseba aliprav-noveljavno ločena oseba in vdovci zavezani. če stalno stanujejo v mestih, trgih ali krajih s sedežem sreza ali se v takih krajih obremenjajo z neposrednim davkom ali prejemajo tantieme, plačevanju posebnega davka na neoženjene osebe. Vdovci plačujejo ta davek, če so brez zakonskih otrok, ločene osebe pa samo tedaj, če je zakon sodno razveljavljen ali ločen in če nimajo zakonskih otrok ali če jim po sodni sodbi ni naloženo plačevati preživnino za ženo in otroke. Davčna obveznost (§ 2. zak.) se začne z dnem 1. januarja prihodnjega leta in prestane s poslednjim dnem onega leta, v katerem je kdo dovršil 60. starostno leto ali je sklenil zakoniti zakon. Ta davek (§ 4. zak.) se odmerja na osnovi dopolnilnega davka zemljarine, zgradarine, kar velja za Vaš primer, pridobnine in rentnine po davčnem razporedu ter znaša za osebe: od 30. do 35. leta 50%>, preko 35. do 40. 40%, preko 40. do 50. 25%, preko 50. do 60. starostnega leta pa 10% dotičnega davka. Iz povedanega boste morda lahko povzeli vse kar se nanaša na Vaš primer.
Pravna
K. V. Po katerih zakonih Imajo postopati upravna sodišča in državni svet. —
Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih je bil izdan dne 17. V. 1922, Uradni list št. 167/60 od 7. VI. 1922., zakon o izpre-membah in dopolnitvah tega zakona pa datira od 7.1.1929. in je objavljen v Uradnem listu od 14. V. 1929. Upravna sodišča in državni svet poslujejo v smislu zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in
upravnih sodiščih od 29. V. 1929„ Uradni list št. 262/63 od 21. VI. 1929. in tudi po določilih zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah od dne 13. VII. 1929., razglašenem v Služb. Novinah 3. VUL 1929. št. 179.
V. K. Radi bi vložili tožbo na upravno sodišče. — Ker niste vešči prava in formalnih predpisov, Vam svetujemo, da zaupate vložitev tožbe proti aktu upravne oblasti, glede katerega menite, da ni izdan po pravilni uporabi zakonov in ne da bi bili upoštevani predpisi upravnega postopka, tožbo na upravno sodišče. Le ako je akt upravnega oblastva kršil pravico ali v zakonu osnovan neposredni osebni tožitelj ev interes, bo Imela tožba uspeh, ako bo vložena v 30 dneh po vročitvi odločbe upravnega oblastva. Tožbo morete vložiti direktno pri upravnem sodišču — za Dravsko banovino v Celju — ali pa jo poslati po pošti, toda le na re-cepis. Tožbo je vložiti v trdi izvodih. Upravno sodišče bo razsodilo, ne da bi pozvalo stranke, če se je tožitelj odrekel javnemu naroku in toženec ni izrecno zahteval. da se opravi javni narok. Tožitelj sme biti pri razpravi sam navzoč, ali pa ga more zastopati odvetnik. O določitvi naroka boste posebej obveščeni.
Upravno sodišče Vam more oprostiti kazen, ki Vam jo ja naložilo upravno ob-lastvo kljub temu, da je tolmačenje ministrstva v tej zadevi neugodno za Vaše stališče, če spozna, da upravni akt ni osnovan na zakonu. Upravno sodišče ni vezano na tolmačenje ministrstva, ker sodi po zakonih in po svobodnem preudarku.
V razsodbi upravnega sodišča bo pojasnjeno, ako Vam pritiče po zakonu še kak pravni lek. kot tudi, kdaj ga morate vložiti na državni svet.
»Zadruga«. Pri drevesničarjn ste naročili večjo množino dreves, ki Vam jih ni dobavil v ugodnem času. Ali odgovarja zamudni dobavitelj zadrugarjem za škodo.
— V zakonu je odrejeno, da sme druga stranka v primeru, da ena stranka od-platne (kupne) pogodbe ne izpolni, o pravem času ali na pogojeni način zahtevati ali izpolnitev pogodbe in povračilo zaradi zamude ali pa izjaviti, določivši primeren rok za naknadno izpolnitev, da odstopa od pogodbe. Ker ste drevesničarju že zagrozili z zahtevkom na izpolnitev pogodbe in na povračilo škode, morete zoper njega vložiti tožbo na plačilo odškodnine, ako bi Vam zlepa ne plačal storjene Vam škode. V morebitni pravdi boste morali seveda dokazati, kakšno škodo so imeli zadrugarji in se boste morali sklicevati na izvedence, najbolje ljudi, ki so si škodo pri zadrugarjih že ogledali.
Tožba za odškodnino je zastarana v treh letih od tistega časa, ko je oškodovani zvedel za škodo.
2. L S. T. Ločena žena zahteva, da bi jo podpirali. — Ako je zakon sporazumno ločen in ste se z ženo dogovorili, da ji ne boste plačevali nikake preživnine in se je taki zahtevi ttidi sama odrekla, ni upravičena še kaj zahtevati od Vas. Take pravice tudi nima, če je zakon ločen po tožbi zgolj iz njene krivde. Primerno preživnino pa sme zahtevati od Vas v primeru, da je brez sredstev in je bil zakon ločen iz obojestranske krivde, kot tudi, ako je bil zakon ločen s sodbo zgolj iz Vaše krivde.
S. L. V. Odjemalec električnega toka Vam je vključil več luči, ne da bi bil ta tok priključen na števec. — Takega odjemalca morete naznaniti žandarmeriji ali državnemu tožilstvu zaradi tatvine električnega toka. 2e v kazenskem postopanju smete prijaviti Vašo zahtevo na plačilo odškodnine in boste morali dokazati višino škode, ki ste jo zaradi njegove tatvine utrpeli Ako bi kazensko sodišče ne moglo soditi o višini odškodnine, boste morali vložiti zoper oškodovalca odškodninsko tožbo pri civilnem sodišču. Ako bo storilec obsojen zaradi prestopka tatvine. Vam v civilni pravdi ne bo treba dokazovati drugega, kot samo višino škode. Predvsem boste morali ugotoviti, koliko časa je storilec kradel tok, nakar bo moglo sodišče vsaj približno presoditi Vašo škodo. Takemu nepoštenemu odjemalcu boste mogli odpovedati dobavo toka, ako se niste morda ob sklenitvi dobavne pogodbe kaj drugega dogovorilL
D. M. 16: Glede išijasa sem že večkrat omenil, da je to samo znak bolezni, ne pa bolezen sama. Kot vzrok pride v poštev: sladkorna bolezen, alkoholizem, razne novotvorbe, vnetje vretenc itd. Spccialno v vašem primeru je tudi upravičen sum, da imate skrnino (giht), ker pravite, da vas boli palec na nogi. Poleg tega so še druge možnosti Primer kot je vaš, zahteva ener-gičnejšega zdravljenja, kot ste ga izvajali doslej. Po mojem mnenju bo najbolje, ako greste v toplice (n. pr. Čatež, Krapina). Uspeh seveda ne bo takojšen. Pač pa je pričakovati znatnega omiljen j a bolečin.
K. V. Laško: Imate katar v grlu. Iz ušesa vam teče. Stalno vas zebe v noge. — Kakor pišete, so vam odstranili žrelnico, nakar se vam je stanje izboljšalo. Kako se bo nadalje razvijalo vnetje ušesa, je težko reči. Po mojem mnenju bo izboljšanje verjetno trajno. Glede nog pa svetujem naslednje: noge namažite s 3% formalin špiritom, kar bo omejilo potenje. S tem, da se bo omejilo potenje, boste izgubili občutek mraza. Ako bi se kljub temu pojavil omenjeni občutek, priporočam, da kopate noge izmenoma v zelo vroči in zelo mrzli vodi. S tem pospešite krvni obtok in občutek mraza bo izginil.
Otrok 1939: Poročeni ste 9 let. Pred leti so vam ugotovili bulo na jajčniku ter obolenje pljuč. 6 mesecev po težki pljučnici ste zanosili, vendar ste se po mnenju zdravniške komisije zaradi komplikacij s strani pljuč, morali podvreči operaciji, ocLnosno umetnemu splavu. Od tedaj več ne zanosite. — Vzrokov, da ne zanosite, je lahko več in sicer tako na vaSi kot tudi na moževi strani Verjetneje je, da bo vzrok predvsem na Vaši strani. Možna je napačna lega maternice, kronično vnetje in slično. V ostalem pa je z oziram na vaše stanje pljuč in pa na vašo starost (39), v vašem interesu bolje, da sploh ne zanosite. Porod pri stari pr-veznici običajno ne poteka gladko, ne glede nato, da se vam v toku nosečnosti lahko poslabša, tudi stanje pljuč. In tafca
ne preostane drugega, kakor da resigni-rate na potomstvo v teh razmerah. Pripomnil bi, da bula na jajčniku ni brez nevarnosti. Priporočam, da se posvetujete s kakim ginekologom zaradi eventualne operacije.
J. J. M. K.: Sumite, da ste noseči 2. meseca sem krvavite zelo malo. Prša se vam povečujejo. Včasih vam je slabo. — Na podlagi gornjega se ne da niti. malo z gotovostjo reči, dali ste noseči ali ne. Potrebna je zdravniška preiskava .Tucti na podlagi posebne preiskave urina bi se dala nosečnost z veliko sigurnostjo ugotoviti.

Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijetel
Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate
(Haden&fco
tisto z rdečimi srci,
našo najboljšo mineralno vodo,
izrecno v originalnih steklenicah !
29 let: Ste sicer popolnoma gdravl tehtate 80 kg, tek imate dober. Samo ob danki imate boleč izrastek, ki vas ta tudi zelo srbL — Po mojem mnenju gre za talko zvano zlato žilo (hemeroide). Zaenkrat priporočam, da skrbite za mehko stolico in pa da stavite mrzle obkladke. V primeru, da se vam stanje poslabša, bo verjetno potrebna operacija.
š jTh
Olimpiada v Buenos Airesu je sedaj menda le končno osigurana. Tudi naš savez je sprejel od argentinske šahovsko zveze končnoveljavni program. Svetovni prvak dr. Aljehin, ki je bil pol leta na turneji po Južni Ameriki, je tudi že na poti v Buenos Aires. Pred dobrim mesecem je dospel v Rio de Janeiro. V interviewu tam je svetovni prvak med drugim izjavil, da je Izvedbo olimpiade v zadnjem trenutku omogočil sam predsednik Argenttnije, ki Je zasigural vsa manjkajoča denarna sredstva. — Evropske reprezentance odidejo iz Antvverpena že čez dobrih 14 dni. Izgleda, da jugoslovenskega moštva ne bo med njimi. Radi odložitve in podaljšanega trajanja olimpiade so se pojavile menda težave za našo udeležbo. Vsekakor pa bi bilo sedaj tudi že težko v 14 dneh dovršiti vse priprave za pot. — Poleg že Jav-ljenih reprezentanc bodo šli na pot iz Evrope po zadnjih poročilih tudi Poljaki in Čehi. Za slednje je intervenirala v Buenos Airesu svetovna šahovska federacija FI-DE, da so bili sprejeti. Slovake pa so bili Argentine! pripravljeni sprejeti samo, če bi vse stroške nosili Slovaki sami. TI so seveda nato udeležbo odpovedali.
V Evropi med tem v šahovskem življenju ni nobenih posebnih dogodkov. Edine omembe vredne prireditve so bili zadnji čas kratki izločilni turnirji v Nemčiji, kot predpriprava za nemški šampionat, ki se začne danes v Oeynhausenu. Zadnji tak izločilni turnir je bil pred tednom končan v Harzburgu. Bil je nekoliko bolj pomemben, ker so se ga udeležili tudi trije ino-zemci, velemojster Stahlberg, Holandec Cortlever in Danec Poulsen. Pričakovati je bilo borbe za prvo mesto med nemškim prvakom Eliskasesom in Stahlbergom. Toda slednji je že v prvem kolu izgubil proti dr. Langerju in kmalu nato še proti Eli-skasesu. Tako je Eliskases ves čas vodil, povečeval od kola do kola razliko ter šel končno z dvema točkama naskoka in skoro 90% možnih točk kot prvi skozi cilj! To je za Eliskasesa vsekakor pomemben uspeh, zlasti ker je že njegova tretja zmaga na takih turnirjih tekom enega meseca. Na drugo mesto je ves čas Izgledalo, da se bo plasiral znani mojster Ahues, ki živi zadnja leta v Konigsbergu. Toda Stahlberg je v finishu dobil tudi proti Ahuesu lepo vse štiri svoje partije in ker je Ahues v zadnjem kolu še izgubil proti Cortlever-ju, je Stahlberg sam zasedel drugo mesto. — Končni rezultat turnirja je: 1. Eliskases 8 (iz 9), 2. Stahlberg 6, 3. Rellstab 5*/,. 4. Ahues 5, 5. dr. Lange 4%; slede Cortlever, Reinhardt in Zollner 4, Poulsen in Samisch (!) 2. — S turnirja je naslednja partija.
Nimencovičeva Indijska obramba Beli: Stahlberg	črni: Eliskases
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sbl—c3	Lf8—b4
4.	Ddl—b3
Sedaj se igra tu skoro izključno Dc2 ali e3. Stahlenberg je med mojstri približno edini, ki je še vedno mnenja, da je starejša poteza v partiji boljša od drugih.
4............c7—c5
5.	d4 : c5	Sb8—c6
6.	Sgl—f3	Sf6—e4
Vse točno po znanih vzorcih.
7.	Lcl—d2	Se4 : d2!?
Kot b^lje se na podlagi izkušenj smatra
Sc5:. Igrana poteza velja kot slaba, češ da beli dobi predobro Igro na d-liniji. — Iz partije ni prav razvidno, ali je Eliskases izbral to varianto na podlagi novih »odkritij«, ali pa samo iz taktičnih ozirov. Stahlberg namreč drugo varianto, s 7.... Sc5:, posebno dobro pozna.
8.	Sf3 : d2	f7—15!
Slabše je tako Lc5:, 9. Sde4„ ker pride
beli prehitro do zasedbe točke d6, kakor tudi Sd4, 9. Ddl, Lc3:, 10. bc3:. Trojni kmet na c-liniji sicer ne izgleda lepo, ovira pa zelo črnega pri razvoju.
9.	e2—e3	o—o
10.	Lfl—e2	Lb4 : c5
11.	0—0
Spielmann je svojčas v tej varianti igral vedno raje 11. o—o—o ter je dosegel ■ tem mnogo uspehov; beli pride tako tukaj do igre na d-liniji, napad na pozicijo belega
kralja pa je teSko InscenizatL — Stahlberg pa je mnenje, da je njegova novost še boljša. Morda ima celo prav.
11............b7—b6
12.	Sd2—f3	Lc8—b7
13.	Tal—dl	Dd8—e7
14.	a2—a3?
Po tej napaki, ki izgublja čas, pride črni do silnega napada. Pravilno je bilo Sa4, pa bi bil Imel črni težave z lovcem na c5. Edini odgovor na 14. Sa4 je menda d6, toda potem nima Lc5 na razpolago niti ene poteze več.
14	...........f5—£4!
Odpira f-linijo za napad.
15.	e3 : f4?
Ste druga zaporedna napaka, po kateri belemu najbrž ni več pomoči. Potrebno je bilo 15. Se4, čeprav dobi beli po fe3: slabega kmeta na e3. Na 15. e4 pa bi bil črni najbrž odgovoril ostro g5 z grožnjo g4, nato Sd4 ter f3.
15............Tf8 : f4
16.	Tdl—d3	Sc6—d4!
Odprta f-linija in sijajno postavljena
črna lovca omogočajo uspešen napad na belo kraljevo krilo. Sedaj črni izsili še tudi zamenjavo edine bele lahke figure, ki brani kraljevo krilo, ki ga pač beli ni dovolj zavaroval.
17.	Sf3 : d4	Lc5 : d4
18.	Sc3—b5
Nekoliko bolje je 18. g3. Črni bi bil odgovoril Dg5.
18............Ld4—c5
19.	Db3—dl	Ta8—f8!
20.	Sb5—d4
če 20. Td7, potem seveda Tf2:! z znanim matom 21. Tf2:, Tf2:, 22. Te7:, Tg2:+, 23. Khl, Tgl mat.
20............Lb7—e4
21.	Td3—g3
Izgubi kvaliteto. Toda na 21. Td2 bi bilo sledilo Lg2:, 22. Kg2:, Dg5+, 23. Khl, Tf2:, 24. Tf2:, Tf2:, 25. Dgl, Ddl:, 26. Df2:, Dd4: z dobljeno končnico za črnega
21.	...» .	Lc5 : d4
22.	Ddl : d4	Le4 : g2!
23.	Dd4 : g7+	De7 : g7
24.	TgS : g7+	KgS : g7
25.	Kgl t g2	Tf4—d4
26.	Tfl—dl	Td4 : dl
27.	Le2 : dl	Tf8—f4
beli se vda.
Na 28. Le2 sledi Td4 z grožnjo Td2. črni dobi na damskem krilu eventualno še kmeta, vsekakor pa beli v končnici že itak nima kompenzacije za kvaliteto.
Vasja Pire
Novi orehi
Veriga
-——VE — — --V O — —
—	— VNI — —
—	— P A —< —
—	L I — —
—	— G O — —
—	— N I — —
—	— R I — — —. — P A — —
—	— B I — —
Na mestu črt deni prod vsako skupino črk po en zlog z dvema črkama. Zadaj prav tako. Zadnji zlog vsake besede je hkrati tudi prvi zlog naslednje besede.
Pretnikalnlca
MOJSTRANA
APENINI
DOLOČILO
DECEMBER
SAMARKAND
Besede premikaj tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri živali.
Magičen kvadrat
A A A A D I I I I K K M N N O O O O P P R S S T T Črke uredi tako, da dobiš pet besed na. slednjega pomena: 1. pismo, 2. civilizacija, 3. mesto v Srbiji, 4. sveta slika, 5. zlodej.
Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah.
Dopolnilnica
OKPOORAVOPELA xxxxxxxxxxxxx TTSEOBTLATAKT V srednjo vrsto vstavi prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah same besede, v srednji vrsti sami pa ime in priimek slovenskega pesnika.
Strti orehi
DOpolnihiica: Praaia glava se najviše dviga.	^ ^
OhratnAca: Oton Župančič — Obrat, torba, obad, Vama, žeja, udar, poraz, astra,
Neva, čelo, Istra, Cargo.
črkovrJca: Najbolje služijo tisti, ki prodajajo svojo čast.
Presni kal ni ca: Helena, Emerik, Danica.
Stric Matic je po žrebu razdelil naslednje reševalce:
Anton Pipan, Ljubi j ?na-Moste, Bavdko-va 9 Ivan Res*ar, Hrastnik in Meta Rai-ner, Braslovče dobe po eno knjigo »Jutro-
vih romanov^
Marija Butar, Zatolmin 34., p. Tolmin, Helio^or Chromy, Studenec pri Stični in Ivanka Sušteršič, Ljubljana, Pod Trančo 2 pa dobe po eno knjigo revije »življenje in svet«.
Rešitve (vsaj dveh orehov) Je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«. Napisane naj bodo na dopisnici in v kotu pripis »Oddelek za uganke«. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekai lepih knjižnih nagrad.
A
I O
Nedelja, 9. julija
Ljubljana 8: Dueti: klavir in harmonij.
_ 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Verski
govor (dr. T. Kurent). — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Citraške točke (plošče). — 11: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe. — 12.15: Narod, ne pesmi poje gdč. Poldka Zupanova, na harmoniki spremlja g. Stanko Avgust. — 13: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 17: Kmet. ma: Gospodarska navodila in tržna poročila. —17.30: Čimer, manov trio, vmes poje g. Roman Petrovčič ob spremljavi klavirja. — prof. M. Lipovu še k. ~— 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Ideali naše mladine. — 20: Koncert pevskega zbora »Cankar«. — 20.45: Veseli zvoki radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples in boljšo voljo (plošče).
Beograd 16.40: Pester spored. — 20: Narodne pesmi. — 21.30: Lahka godba.— 22.15: Ples. — Zagreb 20: Tamburaži. — 20.30: Recitacije in lahka glasba. — 22.20: Ples. — Praga 20: Za dobro voljo. — 21.05: Berliozove skladbe. — 22.20: Pester spored. — 22.50: Plesi in plošče. — Varšava 21.15: Plesni večer. — Sofija 19-30: Lahka godba in ples. — 20: Slovanske pesmi. — 21: Operetna muzika. — 21.30: Bolgarski plesi in vesela muzika. — Dunaj 11.45: Zabaven spored. — 15: Šport in glasba.— 19.45: Mah orkester. — 20.15: Nedeljsko rajanje. —■ 22.30: Ples. — Berlin 19: Go. dalni kvintet. — 20.15: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert. — Miinchen 20.15: Presno Puccinijeve opere »La Boheme«. — 22.40: Nočni koncert in ples.
Ponedeljek, 10. julija
Ljubljana 12: Kozaške pesmi (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura: Gligorije Vozarevič. — 20: Dauber: Zvoki iz Rurnunije — potpuri (plošče). — 20.10: Zdravstveno predavanje: Zaključna beseda o vzrokih duševnih bolezni in njih modernem zdravljenju (dr. Ivan Kanom). —■ 20.30: Haydnova ura — izvajajo: gdč. Fr. Ornikova, gg. SI. Martin, D. M. Šijanec, Č. Sedlbauer. — 21.30: Charlie Kunz igra klavir (plošče). — 22: Napovedi, poročila. —- 22.15: Za oddih igra radijski orkester.
Beograd 16.45: Plošče. — 17: Mali or. kester. — 19.05: Narodne pesmi. — 20: Ruske romance. — 21.25: Plošče. — 21.35: Vesela muzika. — Zagreb 19.15: Rezervira no za reportažo: — 21: Plošče. — 22.20: Godba za ples. — Praga 20.20: Orkestralni koncert. — 21.10: Veseloigra. — 22.10: Plošče. — 23: češka glasba. — Varšava 21: Zvočne slike z glasbo. — 22: Plesna muzika. — Sofija 17.30: Pester glasbeni spored. — 19: Bolgarske pesmi. — 19.45: Simfonični koncert. — 21: Lahka glasba.
—	21.40: Ljudski in umetni plesi. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16: Vesela muzika. _ 18.15: Plošče. — 19: Haydnova ko. morna glasba. — 20.15: Pokrajinske slike.
_24: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Zvo.
ki poletne noči. — 22.30: Vesela muzika.
—	24: Klavir in veliki orkester. — Miinchen 19: Plesni večer. — 21.05: Veliki novelisti. — 21.30: Glasba R. Straussa. — 22.20: Lahka godba in ples. — Pariz 19.50: Plošče. — 20.30: Mali orkester. — 21: Ko. morni koncert. — 22: Zvočne slike. —» 22.40: Lahka glasba s plošč.

Križanka št. 88
Vodoravno: 1. prebivalec evropske države; 9. ptič; 10. začimba; 12. konj (turško); 14. egiptsko božanstvo; 15. osebni zaimek; 16. predlog; 17. pokrajina v savski banovini; 19. ploskovna mera; 21. samostanski predstojnik; 23. rastlina; 25. papiga; 28. smisel; 31. rokodelec; 32. plaža; 33. barva; 36. usmiljena sestra; 39. del stroja; 40. ud družine; 42. pesnitev; 43. prislov kraja; 45. egipčansko božanstvo; 46. pouk; 47. Industrijska rastlina; 48. oče; 50. kemična sestavina.
Navplčao: 2. pouk; 3. visoki hrib; 4. žuželka; 5. del glave; 6. pijača; 7. kvarta; 8. prebivalec pokrajine v savski banovini; 11. šolski pojem; 13. kazalni zaimek; 16. predlog; 18. lep; 19. okrajšava za aluminij; 20. egiptsko božanstvo; 22. prikaz; 23. karta; 24. prepir; 26. kartaški izraz;
27. narobe ploskovna mera; 29. ruska reka; 30. črka kakor se Izgovarja; 34. kdo (hrvatsko); 35. nota; 37. nada; 38. prvi človek; 40. glej 40. vodoravno; 41. prislov kraja; 44. zaimek; 45. ploskovna mera; 47. francoski spolnik; 49. vzklik.
ReSitev križanke St 87
Vodoravno: 1. Herakles; 7. ne; 8. os; 10. pa; 12. konj; 15. ra; 16. oko; 18. da; 19. Jon; 20. do; 22. pe; 23. ej; 24. ol; 25. nor; 27. ne; 29. ost; 31. in; 32. Mina; 34. pi; 35. ni; 36. na; 38. Kolubara.
Navpično: 2. en; 3. rek; 4. loj; 5. es; 6. spomenik; 9. manastlr; 11. ak; 13. od; 14. na; 15. vo; 17. oder; 19. jelo; 21. oj; 22. po; 26. on; 27. nI; 28. en; 30. SK; 32. mil; 33. Ana;. 35. no; 38. ar;
ELITNA KONFEKCIJA
MAR/BOB
PRINAŠA VEDNO NAJNOVEJŠE
kratnem umivanja vse pospravi sa seboj.
Otrox ee mora negovanju svojega telesa in snage ^koii sebe tako navaditi, -da dela to kar avtomatično in mu preide v meso in kri, kakor pravimo.
g Otrok in nega telesa
Ko je otrok star štiri leta, je že čas da ga začne mati polagoma navajati k negi telesa. Le tako mu bo postala vsaka ne-snažnoet zoprna, čistoča pa neobhodno potrebna. Zlasti deklice rade posnemajo va* kar vidijo pri materi. To dejstvo je treba izkoristiti otroku v prid. 2e otrok naj-dela zjutraj v prezračeni sobi nekaj minut proste vaje, ki ga silijo, da globo, ko diha in se mu tako pljuča napolnijo s svežim zrakom Naj se zjutraj umiva, si s Sčetko osnaži nohta, in si obriše vsak prst poeebej ter pomakne kožico nad nohti- navzdoL Otroka je treba navajati, da ai zjutraj in zvečer pri umivanju dobro narnfH roke in noge ter da si pri kopanju z mehko ščrtko odrgne vse telo kar pospešuje krvni obtok in napravi "kožo mehko. Za umivanje obraza primešajmo vodi za noževo konico dvojno kislega na-trona, ki vodo zmehča. Pozimi naj bo voda prestana ali celo nekoliko mia/m^ Ze> od vsega početka Je treba otroka navajati pravilne uporabe ščetke za zobe, da zju. t raj in zvečer grgra in da si s svojo ščet-ko od vseh strani skrtači lasišče. Starši pa—ga naj tudi navajajo, da po vaaki>-
Da ostanejo gumija«« predknfeti trpežni
(razne cevi in slično) jih namoči včaSi v glicerin. Ako to ni mogoče, pa jih remaži z glicerinom. Tako bodo cev vedno mehke.
Usnjene torbice In aktovke prav lepo očistiš, ako jih zgladiš z desetodstotno raztopino voska in terpentinovega olja, torej na 10 dkg vzemi 1 dkg voska. Usnje dobi zopet svoj prvotni sijaj; odrgniti ga moramo naposled še z mehko krpo. Ako pa je usnje že odrgnjeno, je najbolje, da ga namažemo s kremo za čevlje an postopamo nadalje kakor pri sneženju finih čevljev.
Da ohraniš lase svetle, si j5h umivaj s
kameličnim čajem. Kamelice kuhaj četrt ure na na vodi, potem precedi čaj skozi krpo in ga uporabljaj za umivanje glave. Uporabljaj pa tudi za izplakovanje kamil-čni čaj, kateremu primešaj sok 1—2 Bonom.
Pri pran ju volnenih predmetov primešaj
zadnji vodi, ko izplakuješ, nekoliko kfea. Na ta način se barve osvežijo.
Danes se na splošno misli, da se je v vseh časih žena lepotičila zaradi tega, da bi ugajala možu-samcu. Vendar to naziranje ni pravilno. V živalskem kraljestvu so ponavadi samci lepši kakor samice: pav, lev, fazan, jelen, vol In tako dalje. Pri primitivnih narodih se moški veliko bolj lepoti-čijo kakor žene, to pa iz različnih razlogov: bojni pohodi, oblast, čarodejstvo, obredi itd. Zaradi parjenja se človek najmanj lepotiči. Večina primitivnih narodov sploh ni rabila obleke ali pa je šele pozneje, pod vplivom civilizacije, segla po obleki, ki pa ji služI bolj kot zaščitno sredstvo, kakor pa lepotičje. Okrasje nosijo zaradi urokov, šele kasneje iz želje po dopadajenju. Lepo-tičenje žensk je prinesla šele civilizacija, obenem s suženjstvom in njegovo spremljevalko—prostitucijo. Modo so ustvarile lju-bimke-hetere, da bi tako še podčrtale svojo ženskost in pa, da bi se razlikovale od poročenih žena
Tako se j 3 začela med poročeno ženo in priležnico tekma v lepotičenju.
Žena v dobi civilizacije se nikoli ne lepotiči zaradi same sebe, zaradi estetike, marveč vedno le zaradi moškega in okolice.
Modo so najprej ustvarile priležnice, potem vladarice in plemkinje, šele nate trgovke, od katerih so jo prevzele polagoma tudi meščanske žene. Z razvitkom kapitalizma pa si je mcia osvojila vse sloje mestnega prebivalstva in si danes utira pot v delavske vrste in v kmečke domove, kjer kmetice odlagajo svojo pokrajinsko nošo in se oblačijo »po mestno«. Zmes vaške in mestne noše je silno grda, draga in škodljiva
Zanimiva je zveza mode s položajem in mentaliteto žene. V času ženinega dviga in osvobojenja postaja moda preprosta, enostavna. žena odvrže vse malenkosti in se oblači preprosto in praktično. Za oblačenje porabi zelo malo časa, veliko več pa za duhovno izobraževanje. Takšna je bila doba njenega prvega stopa v gospodarsko življenje, potem doba v letih 1919 do 1931, ko se je začela baviti s politiko. Njena toaleta in frizura je kar se da enostavna to predstavlja tako denarno, kakor časovno, minimum izdatkov.
Nasprotno pa, čim bolj gremo v krizo in pozneje v zaton demokracije, tem bolj postaja moda komplicirana: žena porabi za oblačenje vedno več časa in se rade volje vdaja vsem neumnostim in nepraktično-stim. Tako je nastalo kraljestvo krinoline, perja, rišev, ptic, cvetja, pajčolanov, pasov, kodrov, šminke in v porabo prihaja spet ves arsenal ženine preteklosti. Rekviziti babic in prababic potiskajo modo praktične in zaposlene žene in mi stopamo v tisti čas, ki smo se mu od srca smejale, ko smo ga gledale na starih slikah. Modo ustvarjajo žene-troti, žene, ki nimajo nobenega dela, in kurtizane, sprejemajo pa jo brez vsakega kriterija vse žene.
Res čudne so danes perspektive ženine bodočnosti z ozirom na modo, ki si naglo osvaja žene celega naroda. Da o estetiki, ki je prav gotovo ne more biti kaj prida v krinolini ali celih cvetličnih nasadih na klobukih, spioh ne govorimo, še manj pa je bomo zasledili v oblikah, ki jih inspirirajo
razne vojaške uniforme. Pa poglejmo praktično vrednost, možnost kretanja v teh oblekah in njihovo ceno!
Zaposlena žena potrebuje enostavno obleko, ki jo lahko hitro sleče, ki ostane dolgo čista in je trpežna. Zaposlena žena potrebuje čim manj malenkosti in lase, ki bodo čim prej počesani — to so kratki lasje. Vsega t«ga pa pri sedanji modi ni — sedanja moda zahteva veliko detaljev in veliko časa. In cene? Sto malenkosti veliko stane. Če hočeš imeti obleko in lase v redu, te bo gotovo veliko stalo. In neprestana izpre-memba zahteva neprestane zveze z vsemi činitelji mode: z vso bazarsko literaturo, s celo armado krojačev, frizerjev, modistk, čevljarjev, krznarjev itd. Vse to seveda zahteva veliko denarja in časa. 2en» postane suženj cunj, suženj vseh mogočih Špekulantov, kapric, blaziranih moških in razvoja, ki vodi v nevarne posebnosti, ki bodo nujno izzvale reakcijo mnogih činiteljev in bodo pogoj ženine duhovne degeneracije.
Moderna žena nima časa ne denarja za svojo duševno izobrazbo, ker posveča vsa svoja sredstva in ves čas modi. Kmet se zadolžuje, da lahko svojim ženskam kupuje svile in krzna, srednji sioji se dušljo v odplačilih modnim hišam, delavka pa jedva nosi dušo v nosu, ker daje največji del svojega zaslužka za modo. In medtem ko Francija, ki vlada v modi, oblači svoje žene zelo poceni na razprodajah, zato pa zgrinja milijone na hranilnih knjižicah vseh slojev, od ministrove žene do perice na Sei-ni daje veliko število naših žena vse za modo, zelo malo za stanovanje, hrano, knjige, higieno in prihranke.
Moda postaja vsebolj naša nacionalna bolezen, epidemija, ki se naglo širi na vae žene in bo pritegnila nase vso pozornost naših žena, tako v mestu kakor na vasi, tako bogatih kakor revnih, neukih in učenih. Dovolj je, če samo bežno pogledamo statistiko uvoza, pa bomo zaprepaščenl, za kaj vse gredo težki milijoni našega narodnega bogastva.
Ta razvoj je dokaz velike primitivnosti žena in neokusa moških. Vzgojno delo bi tu, zlasti med mladino, obrodilo bogat plod. Sicer pa mora razvoj sam prinesti razumljivo reakcijo na čas, v katerem živimo.
Res je, da življenje zahteva izpremembe — tako tudi način oblačenja — vendar naj bodo te spremembe v skladu s standardom življenja, s higieno, znanostjo in ženinim poklicem. Razumne izpremembe prinašajo osvežitve in prijetnosti današnja moda pa prinaša utrujenost, denarni propad in karikiranje žene. Zato je ta moda neumestna, škodljiva narodnemu gospodarstvu in katastrofalna za ženin razvoj. Emancipirana, kulturna žena mora zahtevati občutne reforme v modi, ki ji bo dala več ljubkosti, svobode kretanja, dostojanstva, resnosti. Mesto dopadanja naj zahteva žena spoštovanje same sebe, to pa ji bo prinesla predvsem druga moda, nasprotna tej, ki dela iz nje standardizirani proizvod za prodajo, le da ji zamenja etiketo in ji daje iluzijo osebne svobode in polne emanclpiranosti — I v resnici pa jo vse bolj vleče v najbolj od- i vratno suženjstvo — seksualno!
POD
ZAŠČITO
S of&a- kreme, sonce, voda in veter Vase kože ne morejo ogrožati, ampak lahko le pospešujejo njeno lepoto in zdravje.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
TSedensGi jedilni list
fama
Kako bi kuhala, če...
PONEDELJEK. Obed: Poletna juha (krompir, stročji fižol, korenček). Fašira-ni telečji zrezki Pražen krompir. Kumar-čna solata. Mare lična pena. Večerja: Nadevana paprika * paradižnikovi omaki. Parjes riž.
TOREK. Obed: Telečja obara. Ponarejena polenta. Vinski kuh v šodoju. — Večerja: Ocvrti možgani špinača-
SREDA. Obed: Na goveji juhi rezanci Govedina z različnimi oblogami (dušeno korenje, kolerabe, ocvrt krompir). Rahla omleta. — Večerja: Telečji jezik v sar-delni omaki Široki rezancu
ČETRTEK. Obed: Na juhi parmezanovi cm očki Pečena telečja krača. Različne solate. Cešnjev zavitek. — Večerja: Pl-ška v papriki Krompirjevi žličniki
PETEK. Obed: Parmezanova juha. špl-nača z posajenimi jajci Orehova torta s stepeno smetano. — Večerja: Kuhana riba. Majoneza, ali: Rezanci z maslom ta parmezanom. Cešnjev kompot. SOBOTA. Obed: Na juhi vranične kocke. Govedina obložena z bučicami paradižnikovo in pesno solato. Pražen krompir. Jagode. — Večerja: Domače pečenice a svežim grahom. Cešnjev kompot.
NEDELJA. Obed: Ragujeva juha. Nadevana telečja pečenka, garnirana z pečenim krompirjem. Solate. Janeževi upognjene! Jagodna pena. — Večerja: Brftki z jajci špinača ali solata. Marelični kompot
Kako moram kukati, ker. •.
PONEDELJEK. Obed: Poletna juha. Si rova Haluška. Kompot — Večerja: Ajdovi žgand z omako iz goveie sekanice.
TOREK: Obed: Golaževa juha. Dušen niž garnirana z nadevanimi paradižniki. — Večerja: Polenta z radičem ali kavo.
SREDA. Obed: Paradižnikova juha z vrvicami Ocvirkove omlete. Solata ali
špinača. — Večerja: Zdrobov ptraženec. Cešnjev kompot.
Četrtek, obed: Na goveji juhi krpice. Govedina garnirana s posiljenim zeljem. Krompir v kosih. Večerja: Stročji fižol v solati Jajčna fritata.
PETEK. Obed: Pražen močnik. Krom-pirjeti svalki v prepraženih drobtinicah. Solata ali marelični kompot. — Večerja: Maslena kaša s kislim mlekom.
SOBOTA. Obed: Na juhi vlivand Govedina s praženim krompirjem ta kumar-čno omako. Večerja: Goveji golaž z :na-karoni.
NEDELJA. Obed: Na juhi riž z grahom. Fašlrana pečenka iz mešanega mesa (govedina, prešičevo in telečje). Krompirjev pirč. Solata. Pehtranov zavitek. — Večerja: Jančja ali telečja drobnjav v kisli omaki Vodeni cmoki
ki jI a svojo pestrostjo daje posebno veselo obeležje. Letos imajo takšne obleke široka in nabrana krila, iz praktičnih razlogov pa jim opremimo krilo z enim ali dvema žepkoma. Obleka, ki jo predočuje naša skica, ima dva zanimiva žepka balo-nasto nabrane oblike, ki sta ob zgornjem robu prevezana s pentljo. Enaka pentlja zavezuje v sredi dva prsta široko progo, ki je pod njo život drobno nabran. Nad progo prišijemo nabran volan če k, z enakim zaključimo zgoraj oba žepka. Obleka je spredaj podolgovato izrezana (2. skica).
S seboj moramo vzeti za vsak slučaj tudi lepšo obleko, ki jo oblečemo ob slavnostne jših prilikah. Tu nam pride prav čedna obleka iz shantunga v lepi modni barvi z nagubanim krilom ta gladkim životom, ki ga lahko okrasimo z veliko pentljo kontrastne barve. Ce se odločimo za Obleko iz belega tvoriva, jo lahko opremimo s pikčasto ali črkasto pentljo, ki učinkuje veselo ta mladostno (3. skica).
Recepti
Marellčna pena
Dvanajst zrelih marelic olupi izpečkaj ta duši z pol žlice sladkorja, da se aneh-čajo. Nato jih skozi sito pretlači pa primešaj 8 žlic sladkorja ta dva beljaka. To mešaj približno eno uro. Preloži v kristalno skledo v obliki stožca ta postavi na hladno do serviranja. Okrasiš lahko z ve-trH.
Jagodna pena
1 liter lepih jagod preplakni v Osti mrzli vodi ta stresi na sito, da se odteka Izmed teh izberi z iglo nekaj najlepših sadov ta jih postavi na hladno. Ostale jar gode pa pretlači. Pretlačenim dodaj 6 žlic sladkorja ta sneg od enega beljaka. To mešaj toliko časa, da postane gosta, trda pena. Naloži jo v kristalno skledo ta postavi do serviranja v drugo posodo z ledeno mrzlo vodo. P redno daš na mizo, okrasi peno z izbranimi jagodami
čiti le po nekaj minut ln potem postopoma vedno dalje. Saj ni treba, da bi že prvi dan izgledala kakor zamorec. Pazi pa, da pridejo sončni žarki res do vseh delov telesa. Sonči se po možnosti brez kopalne obleke. Ce se kopaš kje na prostem, boš vedno našla kotiček, kjer se boš lahko v miru predajala sončnim žarkom.
Ker daljše sončenje škoduje lasem, ki postanejo svetli in suhi ter se potem radi lomijo, si jih zaveži z ruto ali kako drugače pokrij.
Pazi tudi, da ne ostajaš predolgo v vodi. Voda namreč odvzame telesu njegovo toploto in če čutiš, da te je v vodi zamra-zilo, pojdi takoj iz nje! Nikoli ne skači v vodo, če se nisi prej nekoliko ohladila. Prenagla sprememba temperature škoduje srcu in živcem. Tudi nikoli ne stoj v vodi tako, da je spodnji del telesa v vodi, na zgornjega pa pripeka sonce. Tako namreč kri iz spodnjega dela telesa navali v zgornjega in neredko se zgodi, da pri. tem zadene človeka kap.
Telovadba otrok
Kakor je otrokovemu zdravju neobhodno potrebno, da se giblje čim manj oblečen na svežem zraku in da zmerno telovadi tako mu je po drugi strani pretirana telovadba škodljiva. Zdravniško je dokazano, da prevelik razvoj mišičevja pri otrokih, ki rastejo, ni priporočljiv. Trdo mišičevje in kite preprečujejo rast v višino. To lahko opažamo pri otrocih poklicnih akrobatskih skupin. Pri njih občudujemo okret-nost, moč in urnost, po preteku nekaj let pa se lahko prepričamo, da se njihova telesa ne razvijajo lepo in sorazmerno.
Isto velja za otroke, ki se že v najnež-nejši dobi posvete poklicnemu plesu. Vse telo je kratko, glava je velika na šibkem vratu, in zlasti noge so jim grdo kratke v sorazmerju s telesom. Vsekakor pa je treba skrbeti, da se mišičevje celega telesa enakomerno razvija. Pri dečkih ta ne. varnost ni tako velika, ker sami radi skačejo in sploh urijo v svojih igrah vse dele telesa. Pri deklicah pa je enakomerno raz-vijanje vseh mišic težje.
V življenju lahko opazujemo dve nasprotni vrsti deklet: ena je preveč debelušna in težka, druga pa je suha in brez vsakih oblik. Ena in druga teh deklet mo. ra počasi, premišljeno in brez pretiravanja telovaditi da te nesorazmernosti izginejo ali se vsaj ublaže. Skrbeti je treba, da se najdejo nove kretnje, novi gibi zlasti onih delov telesa, ki drugače mirujejo. Najprimernejše so za dekleta proste vaje v naravi.
Letots modeme »sfriarts« lahko izdelamo na ta način, da jim priključimo izrezan žiivotek iz enakega tvoriva. Kadar se sončimo, lahko nosimo >shorts« s samim žavotkom, pozneje pa jih izpopolnimo z barvasto bluzo (4. skica).
Končno vam pokažemo še model letos moderne, lahke obleke, ki je v marsiika/-terem pogledu podobna kmečki obleki Široko zvončasto in nabrano krilo je ukrojeno iz živahno vzorčastega tvoriva, <Jo-čim je životek enobarven. Kmečko ruto okrog vratu posmena bogato drapitran ovratnik iz vzorčastega tvoriva krila (zadnja skica).
Na počitnicah
je posebna prednost odvajalnega sredstva DarmoL Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
Z otroci na kmete
Ce otrok zaradi posebnih nedostatkov v svojem organizmu ne potrebuje posebnega zdravilišča, ali morja, je najbolje, če preživi počitnice na deželi Vsaj za nekaj tednov bi se moral vsak otrok umakniti iz mesta in njegovega slabega vzdušja, kjer se mora neprestano ozirati na sosede, ki ne trpe niti najmanjšega ropota in vrišča. življenje na deželi mu ne bo nu. dilo le dovolj osebne svobode, marveč mu bo dalo tudi dovolj čistega zraka.
Na deželi se otroku na široko odpre okno v novo življenje. Tu spoznava gozdove, planine, tu se seznanja z živalmi, spoznava radosti in trpljenje vaščanov. Cim večji in zrelejši je otrok, tem bolj se bo poglabljal v svojo novo okolico. Vzljubil bo pri. rodo in spoznal bo, da je človek, ki ni po mestno oblečen, prav toliko vreden, kot tisti, ki hodi vedno v zlikani obleki okoli ter da polaga kmet v svoje delo ogromno truda in skrbi Otrok lahko vidi, da mestni človek ne more shajati brez kmeta in obratno, — da sta torej drug na dnigega navezana. Videl bo nadalje, da vaščani ne poznajo raznih udobnosti, ki ti jih nudi mesto, pa kljub temu srečno ta predvsem zdravo žive na evoji grudi.
Starši, ki pošiljajo svoje otroke na kmete, naj tu nikdar ne utesnujejo nji hove svobode. Otrok naj se kar največ giblje, se koplje, hcH na hribe, se sonči Ce ima veselje, naj kar pomaga kmetu pri njegovem delu, na primer pri pospravljanju sena, sadja itd. Nikar pa ga ne opozarjajte, češ, da se to njemu, ki je iz dobre biše, ne spodobi! Kajti, kar mora delati drugi, lahko napravi tudi on.
Tudi hrano naj otrok v tem času izpre-meni. Hrana naj bo zelo preprosta, čim več sadja in zelenjave. Meso ta pecivo Je hrana za zimo!
Oblečen in obut naj bo tako, da se lahko neovirano giblje, skače ta teka po soncu, ki mu krepi in množi kri
Torej — otroke na kmete! Dajte Jbn čim več sonca, čim več svobodnega gibanja. Tako se bo otrok razvil telesno ta duševno in. se zdrav povrnil v mesto k svojemu delu.
Predpasnik
za ročno delo
Kdaj umrje največ otrok
Največ otrok v prvem življenjskem letu umrje v juliju, avgustu in septembru, med njimi največ takih, ki niso uživali materinega mleka. Vzrok te velike umrljivosti otrok prav v teh mesecih je predvsem v dejstvu, da na kravje mleko v najbolj vročih mesecih posebno kvarno vplivajo bak. terije in se mleko hitro skisa ali drugače skvari. Pa tudi vročina sama kvarno vpliva na dojenčka, ki dobi kaj hitro črevesne katarje, ki so silno nevarni, če se ne hrani z materinim mlekom, že zavoljo tega mora mati sama dojiti otroka, ker bo s tem odvrnila marsikatero nevarnost obolenja in tako veliko umrljivost otrok.
Potujemo na počitnice! Svilene popoldanske obleke, elegantne klobuke, popoldanske plašče lahko pustimo doma v omari — obleke, ki jih nosimo na oddihu, morajo biti drugačne, vse bolj preproste ta naravne, kakor oblačila, ki jih nosimo v mestu.
Velika priljubljenost izrazito kmečkih oblek pojema, zato pa nudi moda za bivanje na deželi mnogo enostavnih, ljubeznivih krojev, ki nas s svojimi širokimi krili <n tesnimi žavotki še vedno spominjajo na" kmečke vzorce. Za sprehode med cvetočimi travniki in tihimi gozdovi si lahka omislimo lahko obleko brez rokavov, ki-je podobna tako zvanim oblekam- za sončenje, le da je mnogo manj izrecna. Za mlada dekleta ta za mlade žene z vitko postavo pa ni bolj praktičnega ta lažjega oblačila od »shorts«, kratkih hlačic te platna, ki jih lahko kombiniramo z raz-flgriimi svetlimi ta prijaznimi bluzami Dame, Id ae jim >shorts« ne podajo, se la-bko »dovolijo 0 pteitnffnto kritem —. mr
Sončenje
Pričela se je doba sončenja, ki, če jo pravilno izvajamo, izredno koristi vsemu organizmu. Sončni žarki pospešujejo krvni obtok, zato bodimo pri sončenju pazljivi zlasti tisti ki imajo zvišani krvni pritisk.
Nikoli ne pojdi na sonce s suho kožo. Preden se izpostaviš sončnim žarkom, se namazi s kakšno mastno kremo ali oljem, sicer se ti lahko zgodi da se ti koža na soncu zaradi pomanjkanja maščobe vname.
Prični s sončenjem postopoma. Najbolje je pričeti z nogami ta šele potem z ostalim telesom. Tako se izogneš navalu krvi v glavo. Seveda se smeš sprva son-
Poleti čez Ocean
Letala vozijo že danes petkrat hitreje nego najbolj urne ladje -Družbe za zasebni promet preko Atlantika bodo izhajale brez subvencij
Pri zadnjem poletu »Yankee Clipperja« 2ez Atlantski ocean so pisma, ki so jih bili vrgli v soboto ob 13. v New Yorku v pisemski nabiralnik, dostavljali v ponedeljek ob 20. v Parizu. Tako se začenja
resna faza v tekmovanju
med prekooceansko morsko in zračno plovbo in vprašanje je, dali ne bodo letala prav kmalu prevažanje pošte, ki jo imajo sedaj v zakupu veliki prekomorniki, prevzela sama.
Krištof Kolumb, ki je 3. avgusta 1492 s »Santo Mario«, »Pinto« in »Nino«, tremi bornimi karavelami plul proti zapadu, je pristal na Bahamskih otokih 12. oktobra. Njegovo potovanje v Ameriko je trajalo torej 70 dni. L. 1819 je potrebovala 350-ton-ska jadrnica »Savannah«, ki je bila komaj yečja od Kolumbove admiralske ladje
še vedno 26 dni,
Ha je preplula ocean. Dve desetletji pozneje je vozil parnik na kolesa »Britannia«, ki je odrival 2050 ton, z brzino 8 in pol vozla ter je isto pot opravil v 14 dneh. L. 1870 je parnik »Washington« s 6390 tonami skrajšal pot na 8 dni, ker je vozil z brzino 14 vozlov. Od tedaj je občutneje naraščala tonaža nego brzina 1907 je 31.000 tonski parnik »Mauretania« dosegel
hitrost 24 vozlov na uro,
1914 je »Majestic« dosegel isto brzino, čeprav je znašala njegova tonaža 56.627 ton, 1. 1936 pa je »Normandie« s 75.000 tonami potrebovala za pot iz Le Havra v New York z brzino 30 vozlov štiri dni.
Navzlic vsemu napredku v gradnji bro-'dov skoraj ni pričakovati, da bi se brzine tu še kaj bistveno razvijale. Letala pa se že danes gibljejo
t s petkrat večjo brzino pego veliki parniki!
Letalo stopa torej z veliko prednostjo v fai drugega velikana. »Queen Elizabeth«.
tekmi z ladjami. Ima pa še druge prednosti. Celo pri zelo hitri amortizaciji je luksuzni parnik dosti manj ekonomičen nego preko-morsko letalo. Poraba goriva je pri njem v razmerju s številom prostorov dva do trikrat manjša nego ca ladji. Celo če ima prazna mesta, je
deficit z letalom zelo majhen,
ker omogoča poštna služba v vsakem primeru izkoriščanje proge brez izgub. Iz tega sledi, da bodo mogle družbe za zračni promet, vsaj po večini, živeti brez subvencij. Končno si lahko letalo s svojo kratko življenjsko dobo prilasti lahko kmalu zadnje pridobitve tehnike, medtem ko postane prekomornik, ki mu je življenje preračunano
za četrt s t o le f j a,
prav kmalu staromoden in težko vzdrži konkurenco novejših ladij.
Navzlic temu pa bodo letala prevažala le tedaj znaten del potniškega prometa, ki ga opravljajo danes ladje, če bodo sposobna s svojo težo prevažati večje število potnikov. »Lieutenant de Vasseau Pariš« in pa »Yankee Clipper« prevažata lahko le po kakšnih 30 potnikov. V načrtu pa so že letala, ki bodo imela
prostora za 100 oseb
pri brzini 300 km in ki ne hodo potrebovala vmesnih pristankov. To bi bile potem že prave leteče ladje.
Prevažanje v Severnem Atlantiku opravljata ta čas v glavnem dva luksuzna parnl-ka, »Normandie« in »Queen Mary«. Pri tem je njuna medsebojna konkurenca omejena, ker sta se obe družbi lastnici pogodili tako, da vozita ladji
izmenoma vsak teden. L. 1940 bo imela Cunardova družba v sluŽ-
Britski brodarji bodo imeli potem veliko prednost, ker bodo lahko vsak teden vzdrževali brzo zvezo z Ameriko. A že so se tudi v Franciji odločili, da pričnejo prihodnje leto graditi nov ogromen prekomornik, ki se bo imenoval »Bretagne« in se izmenjal z »Normandio« v službi.
Čim večja je ladijska tonaža, tem cenejša so poedina mesta. Toda ta račun je veljaven le tedaj, če so
vsa mesta zasedena.
Ker se to ne dogaja vedno, so brodarske družbe v novejšem času previdnejše. Anglija bo bivšo »Mauretanio« nadomestila z novim 35.000-tonskim parnikom. Nemčija gradi ta čas prvi parnik iz cele serije ladij z enako tonažo. Švedska ima sedaj v delu prekomornik s »samo« 28.000 tonami. Brodarske družbe se nagibajo torej k temu, da bi
skupno tonažo porazdelile
na večje število parnikov. To se dogaja tudi zavoljo tega, da bi pozneje izkoriščali edinice lahko na drugih progah, če bi so na določeni progi zavoljo konkurence letal ali drugih gospodarskih razlogov število potnikov in tovor znižala.
Seveda so z letalskim prometom zvezane tudi razne težave. Posebno pozimi bodo vožnje z letali
dosti
nevarnejše 1 a d j a m L
nego z
Po drugi strani pa velja upoštevati, da Število potnikov čedalje bolj narašča, tako da jih bo tudi za ladje vedno dovolj. Tako pojde razvoj po vsej priliki v to smer, da letala parnikov ne bodo izrinila, temveč da se bodo razvijala sporedno z njimL
Na obisku v muzeju
Dekle s tisoč obrazi
Dva In dvajsetletna tatica z bujno preteklostjo
Vojvoda Windsorski s soprogo je prošli teden obiskal pariški muzej za zgodovino 1	Francije	,
V	Parizu se je zopet pojavila Goleta Vorgasse, ženska, ki jo spremlja sloves najbolj izurjene tatice pariških trgovin. Ta ženska je odsedela daljšo kazen v zaporu in zdaj hiti pariška policija obveščati lastnike trgovin, naj se čuvajo, ker jim groze aezaželjeni obiski. Celo njene fotografije dostavljajo trgovcem na željo, da se bodo lažje ubranili nadležne Golete Vorgasse.
Ta ženska izvršuje namreč svoj tatinsko obrt s pomočjo neštevilnih uspešnih trikov in je že marsikaterega detektiva speljala na led. Maskiranje in spretnost pretvarjanja ji pri tem pomagata prav tako kakor njena prekanjenost, ki jo dela doraslo vsakemu položaju.
V	Parizu poznajo Goleto Vorgasse pod imenom »dekle s tisoč obrazi«. Zdaj ji je komaj 22 let, pa že ima za seboj bujno preteklost, ki je popisana v sodiščnih arhivih. Pri tatvini, zaradi katere je pravkar odsedela kazen, se je n. pr. poslužila kostuma za staro žensko. V nekaj sekundah je izvršila tatvino, potem je izginila in niso je mogli najti. Zakaj ne? Ker je enostavno obrnila plašč, ki ga je nosila vrhu obleke in zaradi trenutno spremenjenega videza je ni mogel prepoznati nihče, ki jo je prej imel pred očmi v vlogi 6tare dame...
Pariški lastniki trgovskih hiš živijo pred Goleto v takšnem strahu, da so ji že ponudili mesečno rento, če bi odnehala s svojo nevarno prakso. Toda prav to je tisto, kar se ne da doseči: Goleta je tatica iz strasti in se noče zadovoljiti s ponudeno rento. Pravijo celo. da so nekateri poslovodje napravili Goleti ženitne ponudbe.
Najemnik! se upirajo deložaciji
Buren dan v Londonu
Z lopatami, burkljami, barikadami in 'truščem so stanovalci Landaleske ulice na londonskem vzhodu sprejeli oddelek policije, ki je bil prišel s sodnim izvršiteljem, da bi deložiral mnogoštevilne družine te ulice, ki niso bile že mesece plačale najemnine. Stanovalci so bili pravočasno zvedeli, da prihaja policija, pa so se zaprli v stanovanja, kakor so mogli in znali.
Policija je zaprla cesto, tisoči radovednežev so se gnetli za njenim kordonom in
»Zakaj pa se tehtaš z zavojem pod
pazduho?«
»Veš, v zavoju imam zajtrk, ki bi ga bil že davno pojedel, če bi bil imel čas za to.«
X»Marc Aurelio«!
gledali ter z vpitjem sodelovali pri boju, ki je nastal med policisti ter najemniki. Policija je skušala z drogi in drugim orodjem odpreti zabarikadirana vrata, ljudje pa so jo sprejeli s kuhinjskimi pripravami in sunki. Dvajset minut je trajalo, preden so mogli možje postave, ki so morali pozvati ojačenja, prisiliti pet družin, da so se izselile. Več oseb je bilo ranjenih, mnogo vrat in oken razbitih. Ostale družine so dobile še 42 ur milostnega roka.
Med tem so se ljudje z Landaleske ulice obrnili na pristojna mesta z odločnimi protesti in ožigosali razmere, da skušajo hišni lastniki iz uboštva izbiti visoke najemnine. Za naslednje dni so napovedali množestveno stavko najemnikov in na javnem zborovanju, ki se ga bodo udeležili tisoči prebivalcev londonskega vzhoda,^ bodo zahtevali, da se upošteva njih položaj.
90 let je beračil
V neki londonski ubožnici je umrl neki 961etni berač, ki je vse svoje življenje prosjačil. S svojim šestim letom se je podal na ulico, kamor so ga poslali roditelji. Be-raškemu poklicu se je tako privadil, da se mu ni hotel več izneveriti.
Berač je bil trikrat oženjen in je ustanovil pravo dinastijo, ki živi vsa od beračenja. Pokojnikovi otroci in vnuki prosjačijo po preizkušenih načelih utemeljitelja »beraške dinastije« in se vsi hvalijo, da se jim godi izvrstno.
Postani ln ostani član Vodnikove družbe!
Če bo drzna tatica ugriznila v to jabolko pa tudi še ni gotovo. Zdi se. da hoče, preden prijadra v zakonski pristan, preizkusiti še nekoliko nevarnosti svoje priučene obrti.
Gosti — krčmarjevi dediči
Oporoka samskega gostilničarja na Angleškem
Thomas English je imel v Wathu v angleški grofiji Yorkshire mnogo let skromno gostilnico. 32 gostov, ki so nekega večera pred kratkim sedeli v tej gostilni, se je nemalo začudilo, ko je stopil v sobo svečano oblečen gospod, ki se je predstavil za notarja in jim sporočil, da so postali s svojim obiskom na ta večer dediči nedavno umrlega mistra Englisha.
Gostilničar, ki ni imel družine, je bil v svoji oporoki določil, da je njegove znatne prihranke v višini kakšnih 11.000 fun-
tov šterlingov razdeliti med tiste osebe, H bodo na večer desetega dne po njegovem pokopu gostje v njegovem lokalu. Lahko si mislimo, da je bilo tega večera v gostilni vse zelo veselo. »Od svojih gostov sem dobil svoj denar,« je zapisal mister English v svoji zadnji odločitvi, »zato pa se naj tudi zopet vrne mojim gostom.« Najsrečnejši izmed presenečenih dedičev je bil gotovo neki brezposelni delavec, ki st je bil za zadnji šiling naročil kozarec whi-skyja.
Nagi turist
Mož, ki je govoril v »žabjem jeziku . •
Thomas Kew, navdušen angleški alpinist iz Newcastlea, gotovo ne bo nikoli pozabil doživljaja, ki ga je imel v rumunskih vzhodnih Karpatih. Zgodba se je odigrala v samotnih dolinah bustenijskega okrožja. Pastirji, ki so pasli svoje koze na obronkih gore Bucegi, so v svoje presenečenje nenadno zagledali popolnoma nagega moža, ki je splezal z nekega hrasta in jim pritekel nasproti.
Nagec je imel rdečkaste lase in svetlo modre oči. Ves razburjen je zagrabil enega izmed pastirjev za roko in govoril nekaj v čudnem jeziku, ki so se njegove besede končavale z vzkliki, kakor »oa« in »ou«. Potem je pokazal s stisnjeno pestjo proti vrhu Bucegija in mahal z drogom po zraku, kakor da hoče goro pretepsti.
»Blaznež je« so menili pastirji in so sklenili, da ga spravijo v Busteni. Ker pa
ZA SMEH IN KRATEK CAS
Lokomotiva je obstala na odprti progi. Potniki odpirajo okna in sprašujejo, čemu se je vlak ustavil.
»Ali ne vidite krave, ki stoji na tračnicah!« pravi vlakovodja.
čez pol ure se vlak zopet ustavi. Vprašanja se ponove.
»Kaj zopet ne vidite?« se sprevodnik čudi potnikom. s>Zdaj smo dohiteli kravo,
ki nam je prej zapirala pot...«
★
»Kaj, sto dinarjev zahtevate za to sliko? To je odločno preveč!«
»Gospod, samo za platno sem plačal sto dinarjev, verjemite!«
»2e mogoče — ampak platno je bilo takrat čisto in novo...
★
Dva prijatelja sedita v kavarni in se pogovarjata. Prvi pravi:
»Ce ti je drago, se lahko prepričaš, da sem danes gospodar v svoji hiši.«
»Hvala,« odvrne drugi. »Tudi jaz sem v enakem položaju: moja žena je namreč odpotovala na počitnice.«
se je blaznež nekaj branil, so ga pošteno zvezali. Divji mož je nad tem ravnanjem dobil solze v oči, a je s slastjo pojedel sir, ki so mu ga vtaknili v usta. Zavili so ga v kozje kože in ga privezali k taboriščnemu ognju, zlasti še zavoljo tega, ker je star pastir menil, da govori divji mož, kakršnih je bilo v starih časih mnogo v teh gorah, v tako zvanem »žabjem jeziku« in da so njegove besede same grožnje.
Naslednji dan so ga prepeljali v Busteni. Vest o nenavadnem možu je šla medtem kakor blisk po vsej okolici in od vsepovsod so prihajali ljudje iz samotnih naselij, da bi se ga nazijali. Pastirji so moža, ki je neprestano govoril, oddali na orožniški postaji. Tu so mu odvezali vezi, pa kdove, kaj bi se bilo še zgodilo, da ni eden izmed uradnikov slučajno znal malo angleščine. Z njegovo pomočjo so potem razjasnili skrivnost »divjega moža«.
Bil je to sodni pisar Thomas Kew iz Newcastlea, ki je hotel nekoliko dni prej kot navdušen planinec stopiti na vrh Bucegija in se je bil zaupal vodniku, o katerem ni vedel, da je lopov. Dva dni ga je ta vodil po samotnih poteh, potem sta se nenadno pridružila dva strah vzbujajoča možakarja, ki sta z vodnikom vred planila na Angleža in mu pobrala ne samo dragocenosti, temveč celo obleko s telesa. Kot stoodstotni Adam je blodil Kew po gorovju in je prenočil na drevesu, ker se je bal medvedov. Naslednje jutro je zagledal pastirje, ki so ga smatrali za blazneža ali divjega moža. Sedaj se je zavzel angleški konzul v Bukarešti za nesrečneža, medtem ko išče rumunska policija trojico razbojnikov.
Prezldent Poljske na oddihu
Iz Varšave poročajo, da je odšel državni prezident Poljske prof. Moščicki na oddih v Spalo.
Vrtnariš med živalmi
Neprebavljena semena kalijo - Vodne in močvirne ptice širijo rastlinje — Krivično maščevanje — Vrtnarstvo pri mravljah
Pred nekoliko leti so na nekem vršacu v Alpah, v neposredni bližini 1927 m visokega planinskega doma odkrili bujno rast zelo redke vrste mahu, kar je raziskovalce presenetilo tem bolj, ker potrebuje ta mah za svoje uspevanje posebnih redilnih tal in rase prav za prav samo
na kosteh ter nesnagi.
Kako je prišel mah v tej višini do takšnih rediv? Presenetljivi odgovor je bil ta- potrebno mastno prst so bile mahu pripravile planinske kavke! Vsako jutro so kavke namreč priletele v bližino planinskega doma da bi se pogostile z odpadki iz njegove kuhinje. Ptice so odnašale kosti, da bi jih lahko v miru oglodale, in so jih kopičile na stalnem mestu, tako da se je tam nazadnje nabral velik kup oglodanih kosti. Sčasoma je kosti prekrila zemlja in nekega dne je na njej zrasel lepi. ledki mah. Takšne usluge prirejajo živali rastlinam v ostalem pogustoma in živali
razširjajo tudi njih semena.
To raznašanje 6emen pa opravljajo ptice običajno seveda na zelo nepoetičen način, kajti samo tista semena, ki jih črevesje ni moglo prebaviti in ki jih telo zato spet izloči, postanejo lahko klica nove rasti.
V prejšnjih časih se je raznašanje semen po pticah videlo znanosti včasih zelo važno. V Paragvaju, kjer je tako zvuni jeru »v čaj narodna pijača, so mislili do najucvej-šega časa, da more seme jerbe vzkliti ie tedaj, če je bilo prej
v želodcu nekega fazana,
in resnica je, da se trda lupina tega semena v fazanovem želodcu prej razkroji nego v zemlji, kjer vzklije seme pogrstoma šele po mesecih. Toda kalitev jerbovega oe-mena nikakor ni odvisna od fazanovega želodčnega soka, poskusi &o pokazali, da more vzkliti tudi brez take priprave.
Da prenašajo ptice rastlinska semena Cesto le na kratke razdalje, je pokazal neki švedski raziskovalec, ki je opazoval s;cer samo ptice pevke. Ugotovil je, da prenaša-io drozgi semena jelše in brinja kvečjemu 200 do 300 m daleč, slavci pa včasih Komaj i2 m. Zeic> o-jbrj razširjajo semena borov-
nic gorski 5'irtka- ec ln snežni strnad. Še boljše usluge delajo rastlinam
vodne in močvirne ptice,
ki se na njih perutih in nogah naberejo po-gostoma znatne množine najrazličnejših semen. Tudi jerebice raznašajo mnogo semenja. Dar\vin je nekoč z noge neke jerebice odstrgal kepico zemlje in je našel v njej 100 semenskih zrn. izmed katerih jih jc potem 82 vzkalilo.
Včasih pa more to raznašanje semena po pticah povzročiti tudi veliko škodo. Ko je holand=ko-indijska družba za dišave v 17. stoletju monopolizirala
moškatne orehe in k 1 i n č k e.
d i š a v a e
je dovolila pridelavo obeh rastlin samo na določenih otokih, drugače jo je strogo prepovedala. Ni pa računala z golobi, ki so te oreške in klinčke zobali brez skrbi in prenašali semena na prepovedane otoke, kjer so vzklila seveda tako kakor drugod. Ker Holandci niso vedeli ali niso hoteli verjeti, da bi bili golobi tega krivi, so pustošili po otokih, kjer so ugotavljali to nezakonito rast in so
požigali nesrečnim domačinom domove.
Razširjanje rastlin po pticah je vedno nekaj slučajnega, kajti nobena ptica ne vseje kakšnega semena zavestno v tla. So pa tudi živali, ki zavestno sejejo, gojijo in žanjejo rastline. To so mravlje. Seveda se mravlje udejstvujejo tudi nehote kot razširje-valke semen, in to predvsem tedaj, kadar zbirajo semena nekih rastlin, ki so jim za hrano, pa žrejo samo oljnato telo iz semena, ostanek pa
spravljajo spet iz svojih gnezd.
Ti ostanki semen morejo vzkaliti tudi brez oljnega telesa, zato naletimo v bližini mravljišč pogostoma na cele nasade takšnih rastlin, ki so jih mravlje spravile tja. To bi ne bilo še nobeno pravo vrtnarstvo. Toda neke vrste mravelj pripravljajo v svojih gnezdih posebne oddelke, v katerih gojijo gli-
Telefon v avtomobilu
Izum franlcfurtskega Inženjerja
Mnogi avtomobili so danes že opremljeni z radio aparati Policija se v svetovnih mestih poslužuje celo avtomobilov z emisijskimi radio postajami, ki ji omogočajo stalno zvezo s policijsko upravo. Ta sprejema poročila in daje nova navodila. Zdaj pa je frankfurtski inženjer J. Lais izumil napravo, ki omogoča avtomobilistom in potnikom, da naravnost iz vozila izvrše kakšen posel po telefonu.
Načrt ing. Laisa predvideva v avtomobilskem vozilu majhen telefonski aparat,
ki se s pomočjo posebnega kabla lahko sveže z mestnim ali interurbanskim telefonskim omrežjem. Na državnih avtostra-dah, pri bencinskih črpalkah, na važnih križpotjih in na prostorih za parkiranje avtomobilov bodo montirani kontakti, ki bodo omogočili takojšen priključek avtomobilskega telefona. Inženjer Lais je tudi napravil načrt za štetje minut v telefonskih razgovorih. Štetje se bo vršilo s posebnimi napravami, ki bodo beležile trajanje pomenkov.
ve, ki jim rabijo za hrano. To gojitev opravljajo delavke z veliko skrbjo. Opazovali so celo to, da so mravlje s takšnih nasadov spravljale tuje, nerabne jim glive in da so te vrtove
gnojile 3 svojimi odpadki.
Gojitev gob ima v življenju mravelj celo veliko vlogo, kajti živali, ki zapuščajo domače gnezdo, se založijo z gobami, da bi jih mogle v novem domovanju takoj vsadi-ti.
KVALITETNO BLAGO
je trpežnejše, zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristoja!	i
Obiščite znano domačo tvrdko ,
DRAGO SCHWAB i
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7
kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah
ANEKDOTE
Bach pomeni v nemščini potok. Nekoč so prosili skladatelja Beethovna, naj bi dal kakšno izjavo o Bachu. Tedaj je rekel:
»Bach ni potok, zapomnite si, on je —« morje...«
Ko se je hotel znameniti klinik Frede-richs spet poročiti, je zaprosil svojo izvo-ljenko za roko na sledeči način: »Gospodična, ali vas smem vprašati, da-li bi hoteli postati moja vdova?«
VSAK DAN ENA
»Kaj pa uganjaS takšen hrup pri kuhi?« »Recept, ki so ga dali po radiu se je glasil: Položi piščanca v lonec, rrr, najnaži ga z žlico masti, š—š—š, potem pa prilij*.
malo vina ...«
i»Marc iAureBo«|
ŠPORT
Spored pod vročim solncem
je sicer skrčen, obsega pa le še kopico zanimivih
dogodkov
Danes je prav za prav prva izmed nedelj, ki spada po vseh pravilih med počitniške. ^ Zato je razumljivo, da so tudi športniki odložili orodje in se vlegli na medvedovo kožo ali bolje — v hladno senco ob naših bistrih rekah in jezerih. Toda kljub temu jih je še zmerom nekaj, ki so s svojimi sporedi hote ali nehote počakali do danes Ln tako tudi današnja nedelja še dolgo ne bo brez vseh športnih dogodkov.
Nogomet v Ljubljani
V Ljubljani bodo »delali« samo nogometaš!. in sicer iz dveh namenov in na dveh rajnih igriščih.
I. del proslave STK Most
Ves dan na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno
Na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno bo STK Moste otvoril svoje svečanosti za proslavo petletnice klubovega obstoja. Tekme, v katerih bodo danes sodelovali samo fnnlorji. bodo ves dan po naslednjem razporedu:
ob 9.30 M&rs-Svoboda, oh 10.30 Mladlka-Moste, popoldne ob 16.30 bosta najprej Igrala premaganca, eno nro kasneje pa še zmagovalca iz dopoldanskih iger.
Dve tekmi na severnem
igrišču
Ljubljana—Maribor jun. in Ljubljana-— Mars,* začetek ob 16.30.
i«aša publika ne ceni dovolj srečanja med mladimi nogometaši. In vendar ta gar da često nudi bolj zanimive borbe kakor njihovi starejši vrstniki Prav gotovo bo tudi današnja tekina aied juniorji Ljubljane in Maribora za prvenstvo LNP prav zanimiva in napeta. Obe moštvi sta znani kot dobri v tehničnem pogledu, fizično pa je moštvo današnjih gostov na boljšem od Ljubljančanov. V zadnji prvenstveni tekmi msd Mariborčani in Celjani so zmagali Mariborčani z visokim rezultatom. To dejstvo bi moralo biti domačim v svarilo, naj se danes potrudijo za čim izdatnejše zmago. Kajti sicer prihodnjič ne bo šlo lahko...
Po tej tekmi se bosta spoprijela v re-vanžni pokalni tekmi moštvi Ljubljane in M?vrsa. Preteklo nedeljo so Marsovci dokazali, da jih ne gre podcenjevati Ljubljana je zmagala komaj z 2 . 1. Kaj bi bilo, če bi Marsovci danes iznenadiii? Prav za prav zelo hudo, toda navsezadnje nič nenavadnega v nogometu. Po vsem, kar smo videli preteklo nedeljo, je gotovo, da bo vredno prisostvovati današnji tekmi.
Prva tekma bo ob 16.30, druga pa ob 17.30 na igrišču ob Tyrševi cesti, in sicer ob vsakem vremenu.
Kajaka ši na Bledu
Naši kajakaši bode imeli danes važno prireditev na Bledu, in sicer tekmovanje i za državno prvenstvo na mirnih vodah. I
To bo že tretja repriza takšnega prvenstva. ki bo letos še posebno važna zaradi tega, ker velja obenem kot prva Izbirna tekma za udeležbo na prihodnji olimpiadi.
Tekme bodo v dopoldanskih urah na 15.000 m dolgi progi po Blejskem jezeru, ki ga bodo morali tekmovalci prevoziti trikrat v smeri Grajska kopel, Zaka, Suvo-bor. Toplice, Grajska kopeL
Tekmovanje bo v štirih kategorijah, v tekmovalnih in turnih enojkah in dvojkah. če bo seveda dovolj tekmovalcev. Prireditev bo za vsakega gledalca zelo privlačna
Prve plavalne tekme v Mariboru
Na krasnem kopališču »Mariborski otok« priredi agilni Mariborski plavalni klub danes ob 16. plavalne tekme za klubsko prvenstvo. Tekmovali bodo najboljši klubovl plavalci v sledečih disciplinah: 50 m prosto, 50 m hrbtno, 100 m prsno, štafeta 3x50 prosto, štafeta 3X50 mešano (prsno, hrbtno, prosto) ter vvaterpolo tekma dveh Izbranih moštev. Mariborski plavalni klub bo ob tej priliki pokazal uspeh svojega dosedanjega dela. Tekme veljajo obenem kot izbirne za skorajšnji nastop v Rogaški Slatini.
Ker ni nobene vstopnine, bo plavalnemu športu naklonjeno občinstvo sigurno v veliki meri posetilo zanimivo prireditev ter s tem vsaj moralno podprlo idealna stremljenja marljivih mariborskih plavalcev. ★
Lepo športno svečanost bodo danes imeli v Siovenjgradcu. kjer bodo s kolesarskimi dirkami in nogometnim turnirjem izvedli velik športni dan, obenem pa bo
SK Mislinja proslavil lOletnico plodonos-nega športnega dela g. Vinka Cajnka. znanega kolesarskega pionirja na naši severni meji.
Kolesarske dirke bodo danes tudi Se ▼ Celju, nogometaši pa bodo tekali za žogo tudi v Kranju, kjer se bodo ob 17 spoprijeli zastopniki »Metra« in *vage« za pokal Združenja trgovcev v Kranju.
Med ostalimi športnimi dogodki je vsekakor najbolj vržna mednarodna nogometna tekma med Ujpestom in BSK V Beogradu, ki šteje že v drugo kolo tekem za srednjeevropski pokal Tekmo iz enake konkurence bosta danes igrala v Budimpešti Bologna in Ferencvaros.
V	Zagrebu bodo razen nogometa — to bo drugi finale za vstop v hrvatsko nogometno ligo med Concordijo in Gradjan-sklm iz Bjelovara — dirkali motociklisti še enkrat in dokončno za zlato čelado Zagreba.
V	Banjaluki in Novem Sadu bosta danes odločilni kvalifikacijski tekmi za vstop v nacionalno ligo, in sicer med Krajišni-kom in Bato ter Vojvodino In Skopskim SK.
To so glavni dogodki, katerim velja danes zanimanje športnega občinstva.
Fr^i poizkus liirifanov v vodi
Pirifa |e v petek pregledala svoje plavalne vrste, katerim pa očitno manjka dobrega trenerja
Ilirija je v petek otvorila plavalno sezono z nastopom svj.,ih mlajših plavačev. Prireditev je bila določena za proslavo olimpijskega dneva, a se je zaradi takratnega mrzlega vremena vršila šele predvčerajšnjim.
Ves spored je bil v dobri uri končan. Na startu smo videli najmlajše Ilirijane tekmovalce, od starejših pa so nastopili le posamezniki, čeprav je bila to prva prireditev v sezoni, nos večina rezultatov ni mogla zadovolji d. Pozna se, da Iliriji manjka vešča roka trenerja in se čudimo, da. ga letos ni najela, kakor je to storila vsa prejšnja leta. Res je sicer, da se to leto ne bo udeležila ligaškega tekmovanja, kar pa nikakor ni zadosten raziog. Po tem, kar smo v petek videli, smatramo, da je trener nujno potreben. V naraščaju je bodočnost kluba in zato je treba zanj skrbeti čim bolje, zlasti še, ker klub za prihodnja leta bržkone ne bo mogel več računati na dosedanje starejše tekmovalce ln je torej treba odpreti pot. mlajši generaciji. Zatorej še enkrat — poklicati bo ti oba inozeuiskega trenerja!
Tehnični rezultati so bili naslednji:
100 m prsno juniorji: 1. Hodošček 1:33.4, 2. Brozovič I. 1:34.6, 3. Rustja 1:35.4, 4. Brozovič n. 1-37.3. Pri junlorjlh je nastopil tudi senior Hribar in dosegel čas 1:25.6.
100 m prosto seniorji: 1. Fritsch 1:05.9, 2. Pelhan 1:08.1, 3. Herzog 1:11.
50 m prosto juniorji: 1. Paternuš 31.5, 2. Vuga 33.9. 3. Miklavc 34.9, 4. Zupančič 35.6, 5. MihJer 36.1, 6. Cenčur 36.9. Med temi najmlajšimi se je poizkusila tudi ju-nlorka Draguša Fine ln dosegla a prav dobrim časom 34.3 tretje mesto.
100 m prsno junlorke: 1. Ledi 1:48.8, 2. Filiplč 1:E2.4. 3. Knez 2:05.4.
50 m prosto subjuniorji: 1. Mlller ln Dular 43, šircelj 44.1, Dežman 49.
200 m prsno seaiorji: 1. Hribar 3:10.6, 2. Janovski 3:23.
200 m prosto seniorji: 1. Fritsch 2:35.8, 2. Pelhan 2:37.8, 3. Herzog 2:53.6.
100 m hrbtno ju iiorke: Fine Dr. 1:36.5.
Spored so zaključili skoki ln waterpolo.
Motodirke
m Jezerski vrh
bodo prihodnjo nedeljo v izvedbi L Gor. motukluba
V nedellc 16. julija ob 10. bodo na Jezerski vrl gorske hitrostne dirke v priredbi I. Gorenjskega motokluba.
Prvo dirko na Jezerski vrh je priredila že lani motosekcija Ilirije v Kranju ln že ta prva prireditev je pokazala, da se bodo jezerske dirke na vsej črti uveljavile. Ko se je letos iz bivše motos^kcije MK Ilirije v Kranju ustanovil IGMK, je njemu pripadla naloga, da v bodoče prireja vsakoletne dirke na Jezerski vrh. IGMK se je , kratkem času razvil v enega najmočnejših klubov v Sloveniji in ima že preko 200 rednin ln podpornih članov, kar mu daie možnost, da se bodo jezerske dirke prirejale v mednarodnem obsegu. Jezersko je eno najlepših gorskih letovišč v Sloveniji, kamor prihaja ravno v poletnem čar su največ tujcev, zato moramo samo pozdraviti zamisel jezerskih tekmovanj, ki bodo nudila tudi letoviščarjem lep športni užitek. Jezersko bo v tujsko prometnem pogledu mnogo pridobilo, če se bodo ta tekmovanja prirejala v vsakoletni seziji.
Priprave za dirko so že v teku. Proga je zvezana s telefonskim vodom ter je v zelo dobrem stanju. Zanimanje za dirko je med vozači veliko in zmerom na novo prihajajo prijave, med katerimi ao imena naših najboljših tekmovalcev specialistov za gorske dirke. Prijave se bodo zaključile clne 13. t. m. Hud boj bo za prehodni po- j kal, ki ga brani gorski prvak Janko šl-Ska s časom 4 min. 23 sek. 2/5. Za vse ka- j tegorije so razpisana za prva tri mesta i fei^-na in praktična darila.	I
Za posetnike dirk na Jezerski vrh priredi »Putnik« avtobusne izlete tako iz Ljubljane, Kranja in Bleda, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Iz Kranja je zvpza z rednim avtobusom od jutranjih vlakov.
Po razdelitvi nagrad bo na Jezerskem še športna veselica s plesom.
Razpis
ocenjevalne vožnje motociklov, ki Jo pri* redi Motoklub »Hermes«, sekcija v Celju, na progi Celje — šoštanj — Braslovče — Celje v nedeljo 16. t. m. za pokal celjskega župana. Določene so tri kategorije motociklov, in sicer do 250 ccm, do 350 ccm in 500 ccm. Povprečna brzina kategorije 500 ccm znaša 45 km, kategorije 350 ccm 40 km, kategorije 250 ccm pa 35 km. Pravico starta Imajo vsi verificirani člani motoklubov kraljevine Jugoslavije. Start ln cilj bosta pred celjskim kolodvorom. Na progi bosta dve kontroli, ena v Šoštanju, druga v Braslovčah. Športniki motoristi se vabijo, da se udeleže te ocenjevalne vožnje. Prijave so mogoče na dan tekmovanja ali pa tudi prej na naslov Motoklub »Her-mes«, sekcija Celje, hotel Pošta.
Gledališče na prostem
V	dunajskem Pratru, kamor so prepovedali dostop žldom, so zgradili letno gledališče, ki je v njem prostora za 10 tisoč oseb. Prva predstava v tem gledališču bo »Vlnetou« od Karla Maya. Oder gledališča meri v dolžino 60 m.
Poskusi za dvig „Phenixau
V	Salgon je dospela francoska ladja za dviganje podmornic. Pripeljalo se je tudi 18 potapljačev, ki bodo skušali dognati kraj, kjer leži potopljena podmornica »Phčnlzc
8 pod po Boigarfjls
Poletni dnevi v Sofiji
Bolgarska prestolnica nima v svojem središču mesta, kjer bi se Človek postavil in jo vso zaobsegel s svoji mpogledom, kakor, postavimo. Pariš * Eiffelovega stolpa. Rim s enega izmed njegovih sedmerih gričev, Prago s Hradčanov, Atene z Akropola Človek pogreša v njeni fiziognomiji dveh potez, ki dajeta tolikim mestom značilno obličje: reke, valeče skozi mesto zrcalo svojega vodovja, in osrednje ležečega hriba, čepečega nad mestom kakor nos na človeškem obrazu. Če hočeš videti celotno podobo tega na Široko razprostrtega mesta, se moraš odpeljati na pr. v Knjaževo ali stopiti malo višje na podnožje Vitoše. S te perspektive se bolgarska prestolnica zmanjša, izgubi podrobnosti, postane rumenkasto jezero arhitektonskih oblik, prepleteno tu in tam z zelenimi trakovi, ki trudom« diha v zeleno Širino enega najobsežnejših balkanskih parkov, Borisove gradine. Pogled na Sofijo je lep zlasti zvečer, postavimo: iz Knjaževa. Takrat je tudi Sofija »la ville lumiferec, mesto luči, razprostrto po široki planoti nekdanjega jezerskega bazena ln zastraženo z mogočnim masivom svoje Vitoše.
Duša tega mesta se ne kaže v ničemer velikem in izrazito originalnem: ne lega, ne arhitektura, ne spomeniki, nič ni presenetljivo in nič ni Izredno. Srečanja vzhoda in zapada ustvarjajo dokaj preproste inačice, ki bodo morda kdaj še dale inspiracijo resnično bolgarski nacionalni tvornosti. Za sedaj je v vsem novem mnogo posnemanja mnogo vidnih sledov, da skuša mesto s poudarkom zapadnega okusa premagati svojo orientalsko preteklost Duša Sofije — sleherno mesto Ima svojo dušo — je skrita v drobnih pojavih, v nekri-čavih značilnostih, v intimni poeziji vsakdanjega življenja.
Vzlic častitljivi zgodovinski preteklosti je to eno najmlajših mest Balkana Kajti kje se Sofiji pozna, da je bila Serdica za časa Rimljanov, Triadica v bizantinski dobi, ko se je tu — v četrtem stoletju — sestal koncil krščanskih škofov, da zatre arianizem? Če je Triadica padla kakor Emona pod kopiti Hunov, je to za današnjo Sofiio prav tako brezpomembno, kakor dolge borbe, ki so se bile za njo med starimi Bolgari in Bizantinci, Bolgari in Turki. Slednji so ji za več ko Štiri stoletja vtisnili orientalski značaj. Skoraj že pozabljeno balkansko Tr-njulčico je vzbudil v novo življenje ruski general Gurko. ko je 4. januarja 1878 prinesel Bolgarom svobodo. To je rojstni dan današnje Sofije. Sestdesetletniki nočejo danes veljati za stare; najmanj še mesta, ki imajo dolgo mladost in vekovito življenja Od vse preteklosti bolgarske prestolnice je ostalo nekaj gub, nekaj spomenikov, kakor sta cerkev sv. Jurija (v razvalinah) in cerkev sv. Sofije. Ostala je stara džamija in na periferiji malomestni, ponekod kar vaški oklep; toda periferija je v vseh balkanskih mestih enaka Središče mesta je velemestno, evropsko, organično zlito, brefc večjih kontrastov; kar je starega in zaostalega, se neugnano podira. Bii sem v tem mestu pred petimi leti in ko sem ga zdaj zopet videl, je marsikje polepšalo svoj obraz. Nenehoma grade, kanalizirajo, tlakujejo. Ne moreš reči, da je mesto bogato — nihče mi ni vedel povedati, koliko milijonarjev šteje, — zato ne živi potratno in ne kaže razkošja A na vsakem koraku lahko vidiš, da raste na znotraj in se širi na zven: vidiš, kako njegova mladostna impulziv-nost prehaja v umerjene in lepe arhitektonske oblike, v prikupne vedute. v urba-nično zgrajene mestne de'e. V vsem ie neka vmerjenost in očitno stremljenje po skladnosti: je to nedvomna zmaga nad orientalskim elementom, ki pomeni improvizacijo, nered, umazano slik zvitost. Po L 1918. je mesto zraslo skoraj ca dve sto tisoč prebivalcev. Ta nagla rast ne preseneča; je stera pravica vsefi, kar je mlado.
Poletni dnevi so tu vroči, toplejši od naših; ob večerih diha lahen hlad z gozdov Vitoše in daje obrazu poljube, ki so po soparni vročini dneva sladki kakor dotik rože na ustih, kakor hladilo sladoleda na jeziku. Večeri so tu nailepši. Ko nekje za carskim dvorom zahaja sonce, se po prostranem, jasnem in čistem Bulevardu Carja Osvoboditelja razlije množica sprehajalcev. Sofijski korzo. Večno ista in vedno enaka galantna komedija meščanov: poka-
rati se, srečavati znane m neznane obraze, sprejemati in odbijati blesk tujih pogledov, uživati z očmi postave lepih žensk in se naslajati na njihovi vzdržni pritajeni koketeriji. Buljvar se razširja v Trg Carja Osvoboditelja, kjer imaš zapovrstjo same znamenite palače, in prehaja nato v obsežni kompleks Borisovega parka, kjer je za vsakogar dovoli hlada in prijetnih restavracij. Toda korzo ostaja za prve večerne ure najvabljivcjši. Včasi zaigra gar-dna godba pred kraljevskim dvorom; s cvetočih lip prihaja ena najslajših vonjav, kar jih more narava razliti v ozračje mestnih ulic. Sofija diši. Ni to samo parfem dam. ki ni v deželi '•rožnega olja« nič kaj vsiljiv; predvsem se razliva vonj nageljnov, lilij in drugih poletnih cvetlic. Zdi se, da obstoji v Sofiji kult cvetja kakor v krasni Dantejevi Florenci. številni prodajalci ponujajo razkošne šopke nageljnov sa majhen dener. Dame jih nosijo domov kakor pri nas primadone s premierskih večerov.
V	Gradski gradmi — nevelikem parku sredi mesta, med mogočno stavbo gledališča in dvorom — grulijo grlice in krakajo /rane. Te sofijske vrane so uganka vsem ornitologom Čemu so se naselile prav v tem parku in njegovi okolici in nikjer drugje in zakaj se ne marajo ločiti od tega prostora? Kakšna atavistična izročila jih vežejo s tem mestom? Hudomušen Sofijec mi je dejal, da so najglasnejše takrat, kadar ljudje zborujejo na sosednem trgu. Njihovo vreščanje moti harmonijo večera v mestnem parku; zato greš v eno bližnjih vrtnih restavracij, da pri šumenskem pivu ali pri iskrem vinu pozabiš na nerešljivi ptičji problem Toda če je po deveti uri imajo tam program: Nemke in Ma-džarke razkazujejo svoje gole noge, španska senjorita kdo ve kakšne kabaretne pro-venience poje večer za večerom iste Sla-gerje in napolnjuje mlade in stare meščane z očitnim zadovoljstvom. Kajti vsak človek ima skrito žilico, ki ga vsaj v mislih vabi k eksotiki fn pustolovstvom Sladoled, vino, jagode, maline, dajejo harmoničen desert na trdno podlago taratorja, mu sake, banice in porcije kaškavala — samih gurmanskih specialitet, ki kažejo, da imajo Bolgari ckus, ki bi dobro prebil izpit pred učenci Brillat-Severina. Dodajte temu nekoliko domačih in tujih glasbenih šlagerjev, pa blagi, topli, opojni dih vzhodne noči, ki diha kakor vrela žena, in imate impresijo poletnih večerov v bolgarski prestolnici.
V	našem hotelu »Slavjanska beseda«, ki dela čast slovanskemu* imenu, so nas zvečer pričakovali naši prijatelji: šarmantna gospa Iliova žena uglednega filozofa — bergsonista, pisatelji Bojan Bolgar, Mat-vej V'lev. Nikolaj Dončev in drugi, sami dobri liudje, ki so nam hoteli izkazati čim več pozornosti in gostoMub'i. Bil sem po predavanju na »filozofskem čaju« pri gospe j Iljovi: v njenem salonu se zbirajo filozofi in pisatelji, med katerimi sem videl častitljivo osebnost patriarha bolgarske literature Viajkova. Povabili so nas na čaj v klub akademično izobraženih žena, kjer smo prišli v stike s pisateljicami in intelektualkami ki se začenjajo vedno bolj uveljavljati v bolgarski družbi Sofijski pise-telji z odličnim pripovednikom Dobri Ne-mirovom na čelu so piscu priredili prijateljsko kos.'1© Taki so bili ti stiki in bilo jih je toliko, da so dnevi minevali kakor film od spremljavi tih» godbe... Koliko novih obrazov, koliko stiskov rok, koliko gostoljubne pozornosti, ki je ni moči poplačati z ničemer drugim, kakor s toploto spominov in iskrenostjo simpatij. Vsi ti pozorni bofijč"tii so videli v n?s odposlance onih ki niso mogli priti in ki prav tako grade mostove med Jugosloveni in Bolgari, mostove, ki bodo dovolj močni, da vzdrže tudi železne korake našega časa in viharne tresljaje prihodnjih dnu
Ti poletni dnevi v Sofiji so minili kakor simfonija v kateri so ubrano peii glasovi vetra z Vitoše, zvonov e prelestne cerkve Aleksandra Nevskega, koračnice gardne godbe med dišečimi lipami, melodije narodne pesmi s trakijskih vasi, — vse iz-premešano z vonjem cvetlic in s sijem luči, pred katerimi so se skromno skrivale zvezde z baldahina, ki je razpet nad staro, preizkušeno balkansko zemljo...
O.
Praznik delavske kulture v Kamniku
Kamnik, 8. julija.
Pred 20 leti sta bila v Kamniku usta-no vi jena delavsko pevsko društvo »Solidarnost« in Delavska knjižnica Ds skromnih začetkov se je delavska knjižnica lepo razvila in ima danes nad 1500 knjig, ki jih člani, delavci in delavke kamniških tovarn, prav pridno čitajo. Knjižnica obsega vse starejše ln novejše slovenske leposlovne izdaje in vsako leto obogati z novLni pnUkftdtvaml in izdajami književnih zbirk. V 20 letih obstoja je Izvršila lepo kulturno delo, na katero ob jubileju lahko zre s ponosom.
Tudi delavsko pevsko društvo »Solidarnost ; je pri gojitvi lepe slovenske pesmi zavzemalo odlično mesto med našimi pevskimi zbori in je vsa leta s koncerti <n nastopi ob raznih prireditvah dokazalo svojo požrtvovalno vnemo in stremljenje za napredkom. Pevci so po delu vedno radi žrtvovali svoj prosti čas za vaje pri svojem delavskem zboru. Obenem z zborom pa praznujejo 201etni Jubilej dela pri pevskem zboru »Solidarnosti« tudi njegov požrtvovalni pevovodja g. France Vidmar, ki vodi zbor že od vseh početkov. Samo prvih 5 vaj je vodil upokojeni organist g. Bezeg, nato pa Je prevzel vodstvo zbora g. Vidmar, ki Je zdaj tudi požrtvovalni kapelnik kamniške mestne godbe.
Solidarnost in Delavska knjižnica bosta proslavila 201etni Jubilej delovanja s slavnostno akademijo, ki bo na predvečer proslave s sodelovanjem prvega slov. pevskega društva »Ure«, »Grafike« fe Maribora ln »Planhrke« iz DupUce. Proslava se bo pričela v nedeljo, 9. t. m. dopoldne po prihodu vlaka ob 9 s sprejemom gostov tn Zborovanjem v mestnem parku, na katerem bosta govorila pisatelj ar. Bre&ko Kreft ln A. fibunn, ki bo podal Katarino jubflantnv. Bapdidna ob pol t
bo v kino dvorani in v mestnem parku velik koncert delavskih pevskih zborov, na katerem sodelujejo delavska pevska društva »Cankar« in Delavsko glasbeno druftvo iz Ljubljane, > Vzajemnost« te št Vida nad Ljubljano, ..Vrajemnost« lz Hrastnika, Zabukovice, Trbovelj tn Do-brunj, »Sava« iz Smlednika in vGrafika« lz Mar bora. Poleg tega so javila prihod 5e nekatera druga pevska društva, n. pr. z Jesenic. Na programu so pesmi naših priljubljenih skladateljev.
Pevskemu društvu »Sol' damost« ln Delavnici knjižnici vel.lajo ob jubilejni prireditvi iskrene čestitka
Pismo iz Bakarca
Bakarac, v začetku Julija.
Dne 27. junija Je prispela v Bakarac prva kolonija celjskih kolašlc. Kolootija, ki šteje okrog 100 oseb, se Je nastanila r udobnem Celjskem domu, ki Je last Kola jugoslovenskih sester v Celju. Vseh otrok je 62, nadaljnje število pa Izpopolnjujejo odrasli iz Celja in od drugod. Vso to družino je zatekei Vidov dan v prijaznem Bakarcu ln njeno prvo delo je bila prireditev proslave tega zgodovinskega dna Na sporedu so bili nagovor, petje, dekla-maclje, med katerimi je najbolj učinkovala dekiamacija nate male Saše o domovini. Spored je zaključila z vzpodbudnimi komadi mala harmonikami ca Evica. Tako je minil prvti večer v prijetnem razpoloženju, nakar je sladek sen zazibal od potovanja utrujeno družino. Na Vidov dan se Je mladina z odraslimi udeležila Službe božje v pol ure oddaljeni Kraljeviči.
Kdor pride prvikrat v Bakarac, porta-ne takoj navdušen za ta mali kraj. Ljubke hišice, visoki topoli v malem parka pred domom, okoli senožeti, sadno drevje, na bližnj-h hribih vinogradi in gozdovi, vse to zelo ugodno vpliva na človesoa, bi ai želi miru in prijetnega počitka. Ubogo domače prebivalstvo Je eelg pričam Bt-
MB m «Ao aguvoml la tujce naJSe ptf njih mnogo razvedrila Posebna zanima-vost so ribolovi, ki privabijo staro ta mlado na obalo, kadar opazovalec signalizira prihod rib. Redkost na na£etm Pri-merju je dobre pitna voda, ki je pa v Bakarcu neka posebnost. Ob vznožju hribov je mnogo rnrzlEh vrelcev, ki nudijo ljudstvu izvrstno pitno voda Zelo posrečeno je kopališče v plitvini za deco ln v večji globini m odrasle. Otroci imajo mnogo zabave v pesku. Poskrbljeno je tudi za joinAenje.
V Celjskem domu samem Je ndotmo urejeno glede prehrane, bivanja v čednih sobah a električno razsvetljav**. Vodovod nudU možnost osvežujočih prh.
Kdor s& ho6e torej pomiriti ttvoe, naj krene v Bakarac ,ki nru nudi okrepčilo ta blagodejno letovanje ob malih stroških.
1» E.
Iz Julijske krajine
Elektrarna pri Doblarju pred dograditvijo
Gradnja elektrarn na Soči naglo napne, dujs. O njih Je dobiti obče malo vesti. Listi objavljajo o njih redka poročila. Prav te dni Je Izšlo v »PJcootu« nekaj podrob. nejBih informacij o priliki izleta tržaških inženjerjev, ki jih je podjetje povabilo na ogled obeh glavnih elektrarn prt Doblarja in prt Plaveh.
Tudi elektrarna pri Plaveh, M jo grade že drugo leto, bo vsa pod zemljo. Sedaj so zgradili nekaj predorov in centralni prostor za turbine ln generatorje.
Elektrarna pri Dobiarju pa. Je tik pred dovršitvi jo. Od treh turbin sta dve celo žs v pogonu. Te dni bodo stavili v pogon te tretjo. Nad turbinami so zgradili 70 metrov visok podzemski rezervoar, v katerem se bo vodni pritisk reguliral, tako da ne bo odvisen od množine vode v Soči. Pri Podse, hi, nekaj kilometrov daleč od Sv. Lucije, Je zgrajen ogromni jez, ki ga tn« že do. vrSulejo. Nad njim že polagoma narašča Soča* ki se bo med Mod rejci in Bačo pri Modre* ter Sv. Lucijo kmalu razlila v ogromno Jezero z dvema rokavoma, v katere se bosta izlivala Soča od severa ter Idrijca ta Bača od vzhoda. Zaenkrat teča Soča še skozi pomožne podzemske kanale mimo jeza proti Kanalu. Na levem bregu so moren zagraditi železnico z visokim zidom, da bi bila proga zavarovana, če bi Soča kdaj narastla. Jezero nad jezom pa bo dolgo kakšnih 10 km in tik pred jezom 35 m globoko. Tudi cesto od Sv. Lucije pro. ti Tolminu prestavljajo višje in je trenutno ves promet usmerjen preko Volč. Verjetno je, da bo doblarska centrala popolnoma V pogonu še pred jesenjo.
Drobne novice
Poroka. V Gortd sta se pretekli teden poročila g. Anton Pavšič ta gdč. Terezija Pavlin. Čestitamo!
Novi grobovi. V Trstu so ta teden umrli Marija VenHčeva v starosti 35 let, Josip Ukmar, star «7 let ta Emilija Sošlčeva v starosti 25 let. ▼ Gorici pa Anton Klanj-šček, ki je bil 'star 52 let. Preostalim nate sožalje!
Iz duhovniške službe. Poslednji bilten goriške nadškofi je Je objavil naslednja spremembe v duhovniški službi na Goriškem: G. Ernest Bandelj je bil Imenovan za vikarja v F-utah pri Grahovem. Bivši kurat Luigi Novello iz Cravera v videmski pokrajini je bil imenovan za vikarja ▼ Ustju. V presinodalno izpitno komisijo sta bila' lmeno /ana med drugimi msgr. Hren in msgr. dr. Mihael Toroš. Viktor Stanič je bil Imenovan za župnika v Kamnjah.
Tržadko staro mesto podirajo že 5 let. Oela ne napredujejo v skladu s prvotnimi načrti, po katerih bi bila morala biti malo. ne že dovršena V starem mestu je bilo pr^d 5 leti skupaj 562 hiš na 37 ha površine. V njih je prebivalo približno 18.000 prebivalcev. V zadnjih 5 letih so podrti približno 200 hiš Število prebivalstva mestnega okraja se je zmanjšalo na 9000 ljudi. Ljudje se zlepa niso radi odselili v oddaljenejše okraje, čeprav njihova stanovanja niso bila ravno higienska. Imeti so to prednost, da so živeli v centru mesta. Mnogo izmed njih se je moralo odseliti k Sv. Soboti in drugam na periferijo, ki je odda. ljena po 5 km in več od centra. Prav te dni pa nameravajo v smislu ukrepa mestnega urada za javna dela podreti nadaljnjih 22 hiš v bližini jezuitske oerieve. V teh hišah prebiva malone 500 prebivalcev, ki se bodo morali v najkrajšem roku izseliti. Na pridobljenem prostoru bodo zgradili palačo pokrajinskega inšpektorata na, cionalaega zavarovalnega zavoda.
Protiletalske vaje. Na Goriškem se prav„ kar vrše velike protiletalske vaje. Pričela so se včeraj in nocoj bodo končane. Ob tej priliki je goriški prefekt Manilo izdal po, sebne ukrepe aa podeželsko prebivalstvo. Po teh so se morali vsi vozovi ta privatni avtomobili že na prvo znamenje umakniti s cest, ljudje z ulic. Posamezne vas! so bile alarmirane po telefonu iz Gorice ln a pritrkavanjem zvonov. V pretekli noči ja bila vsa dežela v temi
Na Ravneh pri Kanal-i so gozdarji prete* kli ponedeljek našli truplo 351etnega Ste. fana Salalina iz Grgara, ki so ga doma pogrešali Z* 8 dni. Mož se je odpravil po drva. Pri delu pa mu je postalo slabo, na lepem je umri. Vzroki njegove smrti doslej Se niso triU objavljeni. Pokopali so ga T Kanalu.
Požar. V Klavžah pod P^dmeJcem je na. stal v noči od torka na sredo na posestvu Ludvika šortija požar, ki je napravil naravnost ogromno škodo. Iz Se povsem nepojasnjenih razlogov Je izbruhnil ogenj v hlevu, od tam pa se Je naglo razširil tudi na stanovanjsko hišo. Šele dušeči dim jo Zbudil Sortijeve, ki so v naglici alarmirali vso vas. Va&čani so pomagali na vse načine, da bi se požar omejil, toda vse do jutra so bili njihovi napori zaman. Šele ta. daj Jim je uspelo požar nekoliko lokalizi-ratL Hlev Je pogorel do tal in tudi hiša Je Ula močno poškodovana. Veliko škodo js požar povzročU zaradi tega, ker je poserf-niku tmJčii kar 80 stotov sena. V celoti ao Škodo oceuiM na kakšnih 50.000 lir.
Za faStottfal dom v Ptrana zbirajo km-jevni organi stranke že nekaj časa potrebna sredstva. Precejšnje zneska so preje« od -vlade, poljske mestne hranilnice in rez. «1*1 Augih ustanov ta korporadj. Izdatki sa stavbo bodo po proračunu znašali preko 1 milijona Ur, kar Je za malo mesteca mrirnkor ogromna vsota. Sedaj se je is občina sama odloČila, da prispeva aa fa> iistlčz* dom kar 150.000 Ur. Ta ukrep pi. renskega podestata je bil Se odobren tu<9 od Istrskega pokrajinskega upravnega odi
Slovaška in Slovaki v številkah
Slovaška agencija »Slovak Press« objavlja naslednje zanimive podatke o novi Slovaški:
Pred dunajsko razsodbo je merila Slovaška 49.021 kv. km, po spremembah slovaških mej pa se je površina Slovaške skrčila na 37.394 kv. km. Navzlic temu je Slovaška tudi v svojem današnjem obsegu večja od Belgije in Nizozemske. Pred dunajsko razsodbo je živelo na slovaškem ozemlju 3.329.000 prebivalcev. Sedaj je na Slovaškem le še 2,656.000 ljudi, ki žive v 444.500 hišah in v 612.500 gospodarstvih. Slovakov je 2,260.000 ali 85.11% vsega prebivalstva. Od tujih narodnosti so najmočnejši Nemci, ki štejejo 127.000 duš, Madžarov je 58.000, Rusinov 69.000, Čehov 77.000 in končno Židov 85.000.
Po prebivalstvu je Slovaška večja kakor Estonska, Litva, Letonska, Liberija, Co-starica, San Domingo, Guatemala, Haiti, Honduras itd. Zelo mnogo Slovakov živi t inozemstvu; cenijo jih na poldrugi mi-
lijon duš. Od teh jih je na Madžarskem 623.000, v USA 620.000, v Kanadi 25.000, v Jugoslaviji 74.000, v Rumuniji 29.000, ▼ Franciji 32.000, ostanek pa v drugih državah.	*
Z ladjami madžarske dunavske paroplcrv-ne družbe je pred dnevi odpotovalo iz Bratislave skupno okoli 800 bratislavskih Zidov, ki se nameravajo naseliti ▼ Palestini, ako jim bo to dovoljeno. Kolikor je doslej znano, je to že drugi večji transport slovaških Židov. V skladu z izvajanjem anti-semitske politike je slovaška vlada odredila te dni, da morajo vsi Židje, ki imajo kake nepremičnine, javiti svojo posest državnim oblastem.
* . -Z odredbo slovaške vlade z dne 4. tega meseca so ukinjeni vsi dosedanji državni prazniki bivše češkoslovaške republike, ln sicer Husov praznik 6. julija, sv. Vaclav 28. septembra in 28. oktober kot dan proglasitve češkoslovaške republike.
Oborožene sile Južne Afrike
1 V Južnoafriški uniji je bil po angleškem zgledu uveden 8. maja letošnjega leta »prostovoljni nacionalni register«, v katerega se je že prvi mesec vpisalo okoli 70.000 državljanov, ki bi bili v primeru vojne pripravljeni opravljati razne vojaške in obrambne posle. Razen tega je vlada pred kratkim odredila tudi popis vseh rezervistov. V nasprotju z Anglijo ima vlada Južnoafriške unije že od nekdaj pravico takojšnjega vpoklica vseh sposobnih moških, ako se pojavi kakršnakoli nevarnost za državo. Zato uvedba obvezne vojaške službe v Angliji ni povzročila ni-kakega začudenja v Južni Afriki. Obvezna vojaška služba v tem dominionu je namreč ostanek nekdanje samostojnosti obeh sestavnih držav unije, Transvala in Pranža.
Južnoafriška vojska je razdeljena na sedem poveljstev, od katerih vsako vpokliče letno določeno število rekrutov, popolna
zasedba regimentov pa je mogoča samo s prostovoljcL Ostali mladeniči se dodele tako zvanim »domobranskim organizacijam«, v katerih lzvrše, podobno kakor v Švici, svoje orožne vaje, ki trajajo v presledkih po eno leto. Te obrambne organizacije so v uniji zelo priljubljene, imajo pa v miru bolj značaj športnih organizacij. One predstavljajo jedro tako zvanega »prostovoljnega meščanskega poveljstva«, ki lahko že v 24 urah Izvede mobilizacijo vseh tako izvežbanih mladenlčev. Unija pa je v zadnjem času posvetila vso svojo skrb tudi razvoju lastnega letalstva. Vojni minister Pirow je izdelal v ta namen poseben program, ki predvideva okoli 6 milijonov funtov (1.5 milijarde din) izdatkov v tekočem letu. Letala izdelujejo že doma, bodo pa produkcijo še povečali, tako da bodo lahko v primeru vojne izdelovali letala tudi za Anglijo ln njene zaveznike.
ŽELITE U ODTISEK SVOJIH NOG?
............'■■".........
Celuloidu ščit,
pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jih
SEMENIČ V.
Prtvos IS, Ljubljana — TeL 86-92 Celuloid je na zalogi v vseh barvah.
Sprejmejo aa dobri akvlziterjL "'"in.....■■'"Min r-nr
perfektno stenotlpistlnjo a popolnim znanjem slovenskega, hrvaškega ln nemlkega jezika ttča večje Industrijsko podjetje. — Reflektlra aa aamo na prvovrstno moč. Ponudb« pod »Perfektna korespondentka« na oglasni oddelek »Jutra«.
POTNIK
galanterijskega, kratkega, manufakturnega in tekstilnega blaga, ki potuje po Bosni, Hercegovini in Crnl gori 20 let, IŠČE primerna zastopstva prvovrstnih tvrdk. — Ponudbe na »Propagando«, Beograd, poštni pretlnac 409, pod »1167«.
INSERIRA JTE V „JUTRU"!
Statistike dokazujejo, da od 10 oseb, trpi njih 7 na deformaciji nog — Spadate li tudi Vi mednje?
jH Ddtisek noge na pedo-§H grafu dr. Scholla bo = pokazal stanje zdra-Hi vja Vaših nog.
B Kako boste vrnili zdravje svojim nogam ln je obdržali, povedal Vam bo Izkušen |j§ MM specijalst za noge, ki je v službi angleško-ameriškega dr. Scholl-sistema za nego §|§ IO- nog in to popolnoma neobvezno počenšl od ponedeljka 10. julija do sobote H U 15. julija 1939.	j|
HI Ne zamudite tega roka!	1=
Kraljevi dvorni dobavitelj:	S
Orogerija GREGORIČ - Ljubljana j
Obiski se sprejemajo dnevno od 9.—12. in od 4.—7. ure.	|§j
Izolacije
proti vlagi ln vročini, ploščice za oblaganje sten, mavec, Samot ln ves ostali
GRADRENI MATERIAL
dobite pri
Material
LJUBLJANA — TTRSEVA C. 36/b. Telef. 27-16. — Brzojavi: Material
Pocraite
v 3
brez opeklin
Ambre Solaire je novo sredstvo za solnčenje — ono prepušča koristne žarke, ki od njih koža počrni, zadrži pa škodljive, ki kožo ožgo.
Ambre Solalre
FILTER-OLJE ZA SOLNČENJE
Znani SALVAT ČAJ proti žolčnlm kamenom ln boleznim žolčnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku Lekarna prt Sv. Ivanu, Zagreb, KaptoJ 17. — Zastonj pošljemo prospekte o zdravljenju.
O. C. S. bt. 27870-19J6 Ri 5487
HIŠE ZA RENTO
V BEOGRADU
boste najugodneje kupili in najboljše plasirali svojo glavnico, ako se obrnete na našo posredovalnico, ker Je vse, kar je v Beogradu resno naprodaj, poverjeno nam. — Razpolagamo z največjo Izbiro hiš raznih cen, kupcem nudimo na razpolago lastna prevozna sredstva, honorar po dovršenem delu.
Zavod za nakup nepremičnin
»JUGOSLAVIJA"
Beograd — Prestolonaslednikov trg 14, (Terazije) teL 28-426).
t
Umrl je moj dragi pastork
Josip Haupl
ŠOFER
Pogreb dragega pokojnega bo v ponedeljek 10. julija ob 14.30 Izpred hiše žalosti, Celovška cesta št. 99, na pokopališče v Dravlje.
Žalujoče rodbine:
Božič—SUc
VELETRGOVINA STEKLA IN
PORCELANA
išče specijalisfa
samostojnega disponenta. — Začetna plača din 6—7.000. — Nujne ponudbe z detajlnim opisom dosedanjega delovanja v stroki na Propaganda a. d. prej Jug. Bud. Mosse a. d. Beograd, poštni pret. 409 pod »Stalna egzistencija 1169«.
Industrijsko podjetje IŠČE
za eksportni oddelek — perfektnega
korespondenta ali korespondentinjo
za nemški — angleški in francoski jezik. — Znanje nemške stenografije zaželjeno; nastop po možnosti takoj. Pismene ponudbe pod »E x p o r t«, poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9.
Morana Regenerator
Jamčimo, osivelim lasem takoj povrne prirodno barvo in sijaj!
Takoj ustavi izpadanje las, odpravi prhljaj ln vse kožne neprijetnosti. Jačl in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din 50.—. j»M O K A N A« specijalna vodica za barvanje brkov Din 15.—.
Z enkratnim namazanjem mesečno dobite zaželjeno barvo. & br. 17274 god. 1937,	JHOBANA — SPLIT.
ZAHVALA
Za ginljive Izraze sočutja ob smrti našega predobrega ateka,
Josipa KoMa
SOL. UPRAVIT. V POK. IZ STUDENIC
izrekamo vsem najlepšo zahvalo, zlasti številnim tovarišem-učiteljem, pevcem, gg. govornikom, poljčanskim gasilcem, gg. duhovnikom in gosp. zdravniku, kakor vsem ostalim, ki so ga z nami k večnemu počitku spremili.
STUDENICE, 6. julija 1939.
Globoko žalujoči otroci VIDA, MIRA in JAROSLAV.

••«-. Vjtir
t../ ' trš-flg:^-*^.•..«i-v .. -,-•■-■«>■-
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega nepozabnega
DUŠANA
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami, poklonili prekrasne vence ln ki so na kakršenkoli način počastili spomin pokojnega
Zahvaljujemo se reševalni odpravi SPD v Ratečah ta graničarjem za vso požrtvovalnost, kakor tudi gospodu župniku Lautižarju v Ratečah, ki Je blagoslovil pokojnikovo krsto, ter vaščanom, ki so jo spremljali ta obsuli s cvetjem.
Nadalje se zahvaljujemo podpredsedniku TK »Skale« g. šenku, zastopniku akademskega kluba »Slovenije« g. Majcenu in predsedniku Društva slušateljev Juridične fakultete g. Bajuku, ki so se ob odprtem grobu prijateljsko poslovili od našega Dušana z besedami, ki nam bodo kot edina tolažba ostale trajno v spominu.
LJUBLJANA, dne 9. Julija 1939.
Žalujoča družina dr. Klepčeva
Tkalski mojster
srednjih let, odlični strokovnjak s tekstilno šolo, dosedaj v neodpovedanem mestu; jugosl. državljan išče mesto kot mojster ali nadmojster. Cenj. ponudbe pod »15 letna praksa« na podr. »Jutra«, Maribor.
Hotel SUDETIJA,
Omišalj,
z dependanco vila Marija, leži tik ob morski obali, z lastnim peščenim kopališčem in s teraso nad morjem, lepe velike, hladne sobe, prvovrstna kuhinja. — Za prijetno bivanje in prvovstno oskrbo jamči direkcija. — Zahtevajte prospekte.
OBCDtCDICDiOaOlOaCDiCDIC
V mesnici IVANA DOLNIČARJA, se prodaja vsak dan sveža t e 1 e 11 n a Cena: n. vrsta 10.—; L vrsta 12.— din. oioioioioioioaoioio
Firma PINTER & LENARD, MARIBOR
IŠČE
trg. pomočsaika-železnmarja
ki ima aranžerski kurs ln veselje do
aranžiranja izložbenih oken.
i -". A. J- *<	*5. ■
&	I * -- -
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa

roj. ČERNE
danes, dne 8. t. m. po kratki, mučni bolezni, previdena a tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 9. t m. ob pol 3. url popoldne Izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 8. Julija 1939.
Globoko žalujoči: ROZI, ELZA por. OBLAK, EMIL, LEON, otroci in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni uvod Občini Ljubliaru
Ob težki izgubi našega očeta, gospoda
Ivana Gostiiearja
posestnika in gostilničarja
izrekamo vsem, ki so ga kropili, molili zanj in spremili na njegovi zadnji poti, prisrčno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo domačemu gospodu župniku in gospodu kaplanu za tolažljlve obiske, ljubljanskemu g. županu dr. Juru Adlešiču in njegovi gospej soprogi, zastopniku KTD g. generalnemu tajniku J. Košičku, ravnateljskim in pisarniškim članom »Jugoslovanske tiskarne«, ravnateljstvu »Saturnusa«, ravnateljstvu tovarne »Jub«, ravnatelju Banovlnske hranilnice g. dr. Božiču, direktorju Trgovske šole g. Gogall, direktorju šumske direkcije g. inž. Božiču, g. šol. upravitelju J. Napokoju ln učiteljstvu iz Moravč, učiteljstvu lz okolice, njegovim stanovskim tovarišem, pevcem iz Dola ln vsem. ki so obsuli njegov grob s cvetjem. Vsem prisrčna hvala!
Kleče pri Doln, dne 8. julija 1939.
Žalujoče rodbine: Gostinčar, čeč, Dimnik
02010000000002010202000102020200020102010000020000010201000101010100000223485348235323532353234802010002005323532353485323482348235353535348239148234823
L. VVLNDKK:
lit
Qosfod'nJ£nopišk
Roman o Franca Ferdinanda
(Avto nzl ran prevodi
Zato je bil trdno odločen, da jih iztrebi. Toda kadar je poljski minister na Dunaju povprašal, ah se veleizdajalsko gibanje v priključenih deželah širi, je dajal pomirljive odgovore. Nobenega vmešavanja ni maral; boj zoper veleizdajnike je bil njegova skrb in dunajskim gospodom nič mar.
Poljski minister na Dunaju temu ni oporekal. To, da je moral kot finančni minister prištevati upravo priključenih dežel v svoje področje, je bila prava avstrijska posebnost, ki mu ni delala bog-vekaj skrbi. Njegova stroka so bile finance. Preganjanje upornikov in veleizdajnikov je rad prepuščal generalu. General je imel puške. Vitez Bi-linski je upal, da ne bodo na Dunaj nikoli slišali pokanja Potiorkovih pušk. Mislil si je: »Brani svojo kožo, general, rabi svoje puške, a prosim, nevidno in neslišno. Kajti cesar se ne sme prestrašiti.«
Potiorek je imel srečo. Mnogo članov »Mlade Bosne« mu je bilo priseglo maščevanje, toda zgodilo se mu ni bilo nič. In ko je nazadnje eden izmed sovražnikov sklenil tvegati atentat na generala, je prišel z Dunaja glas, da bo spomladi avstrijski prestolonaslednik prisostvoval manevrom v Bosni in obiskal Sarajevo. Ko se je ta novica
razširila, je bil Potiorek rešen. Prestolonaslednik je bil nevarnejši in važnejši od generala. V Sarajevu, v Tuzli, v Beogradu, povsod, kjer so mrzili Avstrijo, so bili tudi ljudje, ki so sovražili prestolonaslednika; mnogi so ga sovražili bolj kakor omrženo Avstrijo. Zakaj ta ni pomenil »na pol crkle stare Avstrije«, ampak novo Avstrijo, tisto, ki jo je hotel zgraditi po smrti starega cesarja. Bil je glava vojne stranke, ki je hotela zdrobiti Srbijo v prah. Bil je Habsburžan, ki je hotel ustvariti v okviru velike monarhije veliko jugoslovansko kraljevino, ki bi združevala v sebi vse Jugoslovane. Bil je sovražnik, ki je hotel Srbijo osvojiti in spraviti v žep. Bil je nevarnejši od vseh drugih Habsburgovcev in vseh generalov, kajti njegov načrt je bil tak, da je utegnil onemogočiti ustvaritev svobodne, samostojne države, ki bi združevala v sebi vse Jugoslovane. -	x ,. v .
^ - v. .v. .so pošepetavali drug drugemu: »Franc Ferdinand pride v Sarajevo! Slabo se mu bo obneslo!« Člani »Mlade Bosne« so mrmrali drug drugemu na uho: »Franc Ferdinand pride v Sarajevo! 2iv se ne sme vrniti na Dunaj!« Člani »Narodne odbrane« so se pogovarjali: »Franc Ferdinand pride v Sarajevo! Ali ne ve, da dirja v pogubo?« Člani »Narodne odbrane« so bili premišljeni možje, med njimi ni bilo ne Apisa ne gimnazijcev. Toda premišljeni možje so menili, da ne more biti njihova dolžnost, loviti nepremišljene za roko.
V Avstriji menda ni bilo premišljenih mož, ki bi bili slutili nesrečo. Cesar za svojo pisalno mizo je mirno dovolil prireditev bosenskih manevrov in prestolonaslednikovo pot v Sarajevo. General Potiorek je hotel porabiti priliko in dokazati, da je mož silne roke, ki je v priključenih deželah obno-
vil mir in red. Načelnik generalnega štaba in minister vnanjih zadev sta vedela, da bo vsak Srb smatral manevre v Bosni in prestolonaslednikovo potovanje za izziv toda, mar ni bilo skrajni čas, pokazati predrznežem, da se velika habsburška država ne boji prevzetne male sosede? Prestiž je prepovedoval vsako besedico o nevarnosti.
Nevarnosti ni bilo. BU je mir, bila je lepa, topla pomlad, leto je obetalo bogato žetev.
Sesti del
Sarajevo ZAROTNIKI
Stiriindvajsetletni učiteljski kandidat Danilo Ili6 v Sarajevu, eden izmed ustanoviteljev družbe »Mlada Bosna«, je bil sklenil storiti strahovladi generala Potiorka konec in umoriti krvnika revolucionarne bosenske mladine, ko se je pojavila v listih novica, da bo imela avstroogrska vojska junija meseca v Bosni manevre in da se udeleži teh manevrov tudi avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki pride v ta namen v Sarajevo. Ihča je takoj zagrabil vrtinec, ki ga je povzročila ta novica. V Toulousu je bil skriven sestanek zaupnika .	Bosni Vladana Gačinoviča z dvema hercegovskima muslimanoma, Mustafo Golubičem in Muhamedom Mehmedbajičem. Meh-medbajič se je vrnil v Bosno, da stopi v zvezo z »Mlado Bosno«. Franca Ferdinanda je bilo treba umoriti; takšna je bila volja vseh, ki so bili posvetili svoje življenje jugoslovanski stvari. Vsi so bili tudi enih misli, da naj dejanje ne izide iz Beograda, temveč iz Bosne. Odposlanec toulouških zarotnikov je šel k Iliču, ki se je bil zavezal, da umori Potiorka.
Ilič je sovražil generala Potiorka. Fanatika je bolelo, da ne more več smatrati omrženega deželnega glavarja za svoj lovski plen. Toda Ilic ]e izprevidel: nesreče, ki je grozila vsem Jugoslovanom, ni mogla odvrniti Potiorkova, temveč le prestolonaslednikova smrt.
»Potiorek dobi odlog, a ni pomjloščen«, si je mislil Ilič. »Najprej je treba izvršiti sodbo nad prestolonaslednikom. Biti moramo stvarni politiki, naša stvarna politika terja, da najprej spravimo s poti prestolonaslednika, čigar načrti nas hočejo uničiti.«
Ilič se je pogreznil v mračne misli. Ni se bil ob-nesel, kaznjivo dolgo je bil odlagal Potiorkovo odstranitev, zdaj si je to očital, sram ga je bilo pred samjm seboj. »A zdaj«, se je namenil, »zdaj pokažem, da nisem strahopetec. Pokažem jim, da nisem iz strahopetnosti pustil generala živega. Atentat na prestolonaslednika bodi moja skrb.«
Ko je v svojem siromašnem domu sanjaril o deajnju, je čutil, kako se upirajo vanj vprašujoče materine oči. Zamežal je. Težko je bilo varati mater, imeti pred materjo skrivnost. Mati je bila tk sta, ki mu je bila vzela moč, da ni mogel ubiti Potiorka. Materi na ljubo je spet in spet odlagal dejanje. Mati se je že nekaj let žalostila, ker ni bil postal učitelj, čeprav je bil učiteljski kandidat. Z grozo se je bila zdrznila, ko ji je nekega dne povedal, da noče biti učitelj, ker ne more stopiti v državno službo. Materi na ljubo se ni bil izselil v Beograd. Nji na ljubo je živel v Sarajevu kot majhen bančni uradnik. Moral ji je bil obljubiti, da ne bo storil »nič nespametnega«. »Prepusti nevarne reči gimnazijcem«, je terjala od njega, »ti ne smeš biti več tako lahkomiseln, saj nimaš več osemnajst let.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas« Din 20.—%. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za beseda. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« l)if| % m « odgovor, priložite	»
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Letoviščarjem
ki hočejo prebiti odmor v Zireh, se najlepše priporoča Alojz Gostiša, gostilničar, Žiri.
15857-38
Priporoča se letovišče in kopališče
IVO SORLl. Gorenja vas, Poljanska dolina.
14244-38
V planinskem
letovišču
oddam stanovanje s Kuhinjo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Savinjske planine« 16665-38
Samo za fante
Reichenau a. d. Ras (Sem-mering), planinski počitniški dom za dečke, lastno plavališče. Vsi športi. Nemški tečaji za inozemce. Vodstvo : Institut Vrtel, staro, reno:mirano učilišče, Wien I., Habsburgergasse 5. leto ustanovitve 1890. Noben množinski obrat, samo kvalitetni uspehi.
16629-38
čez poletje
se oddajo v Idilično le pem kraju ob Savi pod Šmarno goro 3-4 oprem ljene sobe z vso oskrbo po vsakomur dosegljivih cenah. Primerno letovišče za manj situira-ne. Pojasnila pri Franc Medved, sodarstvo Tacen 29.
16814-38
Samo za dekleta
Planinski počitniški dom za dekleta Reichenau a. d. Ras (Semmering) in jezerski počitniški dom za dekleta Krumpendorf ob Vrbskem jezeru starega, renomirane-ga Instituta Anna Metzger, Wien XIII., Maxinggasse 6 Leto ustanovitve 1870. Vsi športi. Nemški tečaji za inozemke. Tuji jeziki. Pomoč pri pouku. Topla tekoča voda v vseh sobah. Izvrstna oskrba. Prospekti. Prvovrstne reference. '
16628-38
iSERIRAJ V ,,JUTRU" S
ii
Privoščite si
kaj dobrega. Pojdite na izvrstna jedila in vina, na domačo prijetno zabavo k »Rezikl« v gostu ni pri »Univerzi« v 2i dovskl stezi.
16754-18
Kam pa kam
Po konjski tekmi vsi na aerodrom kjer boste postreženi s pečeno Jag njetino in pohano piško ter prvovrstna vina. Pri poroča se Zofija - Ivan Flerin.
16750-18
oa vzhodu plaši vojni bes, tu pa vina poln sod in zraven smeh in ples! Gostilna Kramar.
16816-18
tli I. Rotman:
S Pegazoit! — okrog sveta
91
Tedajci je Janko prestrašen vzkliknil: » Kje pa je očka?« O gospodu Vr-tačniku ni bilo duha ne sluha! Razburjeni so ga iskali in iskali, dokler ni gospod Jodelberger zavpil: »Tukaj-le je!« Iz snega je gledal samo še zbegani obraz gospoda Vrtačnika. Zaden-sk:i se je bil zaletel, ne da bi pazil, kam, in se udri v razpoko, ki je bila skrita pod snegom.
Vsi po vino
ki ga dobite poceni v restavraciji RAHNE, Mo ste. Vabi Vas na obilen obisk. Solidna postrežba.
16794-18
Sporazumi
vsepovsod
V gostilni pri
»Panju«
ee vedno najbolje lnnaj ceneje zabavate. Točim priznano iz borni dolenjski cviček in fina štajerska vina dobavljena direktno od vinogradnikov. Ob vsakem času razna topla ln mrzla Jedila. Danes ln vsak večer Igranje na klavirju, petje itd. Zato pridite še danes vsi in vse le k Panju, kjer se boste najbolje in najcenejše zabavali Se top lo priporoča in vas vljudno vabi TONE HUČ.
16847-18
V gostilni Putrich
danes ples Izborna vina, gorka in mrzla jedila. Lep senčnat vrt. Vljudno vabljeni.	16918-18
Gostilna Martine,
v Zg. šiški vabi na dobra vina. Priznana kuhinja 1 Vsako nedeljo koncert! Plesna dvorana Vrt.	16888-18
Postrežnico
res delovno samo za dopoldanske ure brez hrane takoj sprejme Mira škabar, Aleksandrova 5, H- nad.	16934-1
Vzgojiteljicol
k dveletnemu otroku, — iščem. Ponudbe navedbo plače na podružnico Jutra Maribor pod »Vzgojiteljica«.
16978-1
Natakarica
srednje starosti, resna, kavcije zmožna, dobi službo na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bi zeljčan«.
15409-1
92
Da bi očeta raztresla, sta jela dečka metati vani vse limonadne steklenice, kar jih je bilo na »Pegazu«. Limonada se je mešala s snegom, in tako je imel gospod Vrtačnik sladoleda na izbero: malino vega i&godovega, pomarančeve-ga, vsake vrste. Kdaj pa kdaj mu je po nesreči priletela tudi steklenica v glavo, a to ga je vsaj dramilo, da ni zaspal.
Absolventko
obrtne šole
sprejmem takoj v prakso. Rojina Albina, Beethovnova 15-1., Ljubljana.
16951-1
Mlado dekle
v starosti do 20 let, dobi službo pri članski družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tričlanska«.
16938-1
Trgovskega
pomočnika
veSčega aranžerja za modno trgovino ▼ mesu -prejmem. Ponudb« na podr Jutra v \Ia.i-boru ped »Moda<1897-
Plačilnega
natakarja
in jelonošo, perfektne moči zmožne vsaj enega izmed tujih je2ikov sprejme takoi hotel Bellevue, Liubljana. Služba za trezne moči je dobra, % fiksno plačo in procenti.
16689-1
Štancarja
absatzpreserja, absatz-glaserja, freserja ln her rieterja Iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fabrika čevljev«.
16892-1
Organizatorja
za prodajo adresarja Kažipot po LJubljani, poštenega, pridnega, sposobnega, Išče uprava Kažipot po LJubljani, proti dobremu zaslužku. Le sposobni ln vestni naj se Javijo pri g. Ba-har M., Ljub., Celovška cesta 38.	16901-1
Fotografski
pomočnik(ca)
dober, 1 retušer, 1 leikist, dobe takoj mesto. Foto Japelj, Maribor.
16554-1
Trgov, pomočnico
špecerijske stroke takoj sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega slu žbovanja na ogl oddel. Jutra pod »Prijazna«.
16882-1
Servirka
zdrava ln sposobna dobi takoj stalno mesto. Ponudbe z navedbo starosti ln znanja na gostilno Cabrijan, Sušak Martinščlca, savska ban.
16886-1
Modistovske
pomočnice
samostojne, za stalno na-meščenje v Zagrebu, sprejmem. V poštev pridejo samo prvovrstne moči. Vprašati: Stanič, Ljubljana, Beethovnova 44.
16659-1
Industrijsko
nradnico
za vsa pisarniška dela, z znanjem nemščine, inteligentno in zanesljivo, sprejme takoi tovarna SETA v Tacnu pod šmarno goro. Ozira se le na ms-iene ponudbe zmožnih in natančnega dela vajenih reflektan-tinj.	16658-1
Veletrgovska hiša
išče za takoi vzgojiteljico, samo iz boljše hiše, staro od 25—30 let, perfektno v nemščini, event. francoščini prednost z znaniem klavirja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srem«.
16648-1
Kuharja
išče za takoj restavracija »Slon«.
16623-1
Šoferja
izučenega mehanika, z večletno šofersko prakso, ne-oženjenega, z znanjem nemškega lezika, čednega nastopa, iščemo Za luksuzni avto. Kadar ne vozi, pomaga poleti v podjetju pri tovornem avtu, pozimi t mestu (centralna kurjava vile i. si.). Ponudbe z najnovejšo sliko, navedbo dosedanjih služb in zahtevki pri prostem stanovanju in hrani je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Vestnost«.
16617-1
Pletilje
Sprejmemo več dobro 1» vežbanlh pletilj za stalno delo. Isto sprejmemo prlki-ojevalke za pletenine. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Dela »f; na«.	loooo-i
Kontoristko
zmožno slovenske, srbohr vatske in nemške korespondence. spreime večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Dobro stalno mesto«.
16586-1
Sprejmemo
4 zidarje in 1 poslovodjo za zidanje krožne peči (Ringofen). Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod šifro »Bosna«.
16573-1
Pozor!
Osebam dobrega nastopa K nudi prilika dobrega zaslužka za hišno prodajo manufakture. Kolekcija i kg. Javite »e takoj na ogl. odd. Jutra pod lifro »Dober zaslužek«.
16313-1
Več čevljarskih
štepa-ic
sprejmem takoj. Ivan Pre-šern, Kranj, Blejska c. 17.
16480-1
Inženjerja ali
arhitekta
i znanjem statike, s prakso v vodstvu gradeni, iščem za stalno nameščenje. Nastop službe čim preje. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »stalno namešte-nje 999.«
16313-1
Dobro kuharieo
ki Je vajena preproste in fine kuhe vlaganja sadja ln zelenjave ter sobarico, ki zna lepo pra U likati, krpati, servira ti ln pospravljati boljše sobe sprejme večja trgovska hiša na deželi. V kuhinji in pri perilu pomoč. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Spretna 400 do 500 dl n«
ioim-1
Gospodinja
zanesljiva in samostojna v vseh gospodinjskih delih, tudi v pisarni dobi službo takoj pri mali družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Gospodinja«.
16683-1
Natakarico
z osebno pravico in kavcijo iščem za takoj v dobro ido-čo gostilno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica.«
16662-1
Pekovski pomočnik
mlad fant, raznašalec kruha dobi mesto. Stojan Josip. parna pekarna. Pišece 18, srez Brežice.
15969-1
Strokovnega
mojstra
za proizvodnjo sive lepenke izdelano iz starega pa-
f>irja na kolergang in ho-ender iščemo. Ponudbe na Fabrika hartije Veliko Gra-dište na Dunavu.
16682-1
Mladega fanta
sprejmem v Ljubljani za raznašanje kruha. Ponudbe na ogl odd. :uta.
16570-1
Več zidarjev
in tesarjev
dobrih, takoj spreimem. Ponudbe na podr. Jutra v Trbovljah pod »Takoj«.
666 M
Šoferja
spretnega vozača, veščega vrtnarstva in drugih del ter kravarja, vajenega molže takoj spreimem. — Ponudbe z navedbo zahtevkov in dosedanje zaposlitve je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv šofer«.
16675-1
Edinstveno, epohal-no, nenadkriljivo
iščem sodelavce v vseh večjih banovinskih in sreskih mestih. Nudimo našim sodelavcem stalno mnogoletno brezbrižno eksistenco in dober dnevni zaslužek '300 do 1500 din dnevno). Strokovno znanje ni potrebno. P.esne ponudbe z čitljivo na pisanim naslovom in na-značbo razpoložljivega kapitala v gotovini, pošljite na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Razpoložljivi kapital od 4 do 21 000 din v gotovini. Mi iščemo samo stalne, energične in korekt-oe sodelavce. Ponudbe pod »Jedinstvena mogučnost žara de«.
16522-1
Manufakturista
ki je zmožen aranžiranja izložb, sprejme Trgovski dom v Mariboru. Ponudbe t sliko na ogl. odd. Jutra.
16618-1
Mizarskega
pomočnika
strojnika spre j njem v stalno službo. Drago VLšnar. Jesenice, Go-
renjsko.
16703-1
Sotrudnika
lnteligenta za realitet-no pisarno v Ljubljani proti delitvi zaslužka in pristopnine din 5000.— sprejme Zagorski, Maribor, Cankarjeva 25.
16887-1
Frizerko ali
frizerja
mlajšo, prvovrstno moč v trajni in železni ondulaciji sprejmem s 1. avgustom v staino službo Ntko Praj-dič, brivec, Zabreznica. Žirovnica.	16631-1
Prodajalko
prvovrstna moč, za modno stroko, zmožno slovenskega in nemškega jezika sprejme Trgovski dom v Mariboru. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra
16621-1
Šoferja
vestnega ln zanesljivega k tovornemu avtomobilu s kavcijo kot kom pa njona Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diesel«
16588-1
Šoferja
za Diesel avto sprejmem s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Trezen«.
16719-1
Mlinarja
za valjčni mlin, samo stojnega sprejme takoj Popovič. Križe pri Tržiču.
16773-1
Kuharskega
pomočnika
ali spretno kuharico Išče gostilna Figovec, za takoj.
16788-1
Pekovskega
pomočnika
oredpečnlka sprejme pe karna Mausser Leon — Prlmskovo Kranj.
16570-1
Čevljarskega
pomočnika
za flneJSa dela sprejme za stalno Adolf Žlindra Litija
16531-1
Perfektno
sobarico
k mali družini za Kranj e dobrimi spričevali — iščem. Nastop 15. Juli-'a ali 1. avg. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Lep nastop«
16585-1
Mehanična
delavnica
sprejme takoj pomočnl ka. Janez Zupančič, Črnomelj.
16699-1
Brivskega
pomočnika
mladega prvovrstnega brivca sprejme salon »Strgar« Mikloilčeva c.
16692-1
Drogerijskega
pomočnika
išče drogerlja Weinber-ger. Zagreb. Illca br. 18.
16705-1
Žagarja
(Oaterista) in bruseča Hčem. Tisač Gregor, Logatec.
167371
Mesarski pomočnik
priden ln sposoben za sairibstojno sekanje v podružnici dobi takoj službo. Ponudbe na As ton Povh. mesar. Slov. Konjloe.
16513-1
Perfektno kuharico
z dobrimi spričevali za 15 t. m. za Kranj iščem Naslov t vseh posl. Ju tra.
16520-1
Ključavničarja
za avtogeno varen je sprejmem. Ponudbe z navedbo prakse na Per-son, LJubljana, Poštni predal 307.
16786-1
Hotelsko kuharico
verzi rano v močnatlh Jedeh sprejme takoj le tovlškl hotel na Gorenj skem Osebno zglasitl ali pismeno na naslov. Jernejčič, Ljubljana Cesta 29. okt. 20-1 desno 16724-1
Kralj Ivan
mlajšega, Išče za takoj Kralj Ivan. splošno kiju čavnlčarstvo.
16758-1
Prodajalka
verzirana v delikatesni ln suhomesnatt trgovl ni dobi mesto s prvim avgustom. Ponudbe s spričevali ln zahtevki na naslov Berili JoAko, Ptuj.
16714-1
Dekle
vajeno vseh gospodinjskih del. samostojna ku h ari ca, dobi mesto takoj, pri tričlanski družini. Pondube na D. Masten — Straž išče pri Kranju.
16738-1
Modistko
samostojno ln modistko prodajalko sprejmem za stalno. Pismene ponudbe na salon Chic, LJubljana, Wolfova 3.
16806-1
Stalno službo dobi
zakonski par, ki Ima veselje do oskrbovanja kokošje farme. Brezplačno stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe na Kranj, poštni predal št. 1.	16718-1
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, samski, star od 26 do 30 let dobi stalno vodilno mesto v trgovini z mešanim blagom v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem. Kot vodju trgovine potrebna kavcija 10.000 din. Cenjene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sleurna eksistenca štev 11162«.
16740-1
Prevzemnika
za vpeljano odvetniško pisarno v Ljubljani, ki bi Jo prevzel s celokupnim inventarjem iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 1. VIII. 39«.
16813-1
Odvetn. kandidat
sc sprejme za LJubljano 1. okt. aH preje. Ponud be na M. Vombertrar. Ljubljana I. p predal 219. pod »Ugodno«.
16811-1
Propagandiste
za nabiranje naročnikov za Ljubljano in okolico sprejmemo takoj pod ugodnimi pogoji. Samo agilni, vajeni dela pri privatnih strankah, naj se zglasijo osebno t ponedeljek od 8. ure dalje » Lavričevi ul. 9.
16824-1
Pekovskega
pomočnika
agilnega, z nekaj gotovine, iščem kot družabnika za Ljubljano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16982-1
Mlinarski pomočnik
samec, dobi mesto za ta kojšen nastop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlinar — Gorenjsko«.
16832-1
Absolventko
obrtne krojne šole. sprejme takoj Lana, Gregorčičeva 3.
16829-1
Kuharico
gostilničartko in služkinjo, iščem. Tyrševa 31.
16826-1
Prodajalko
ali prodajalca za trgovino mešanega blaga, ki bi pomagal založiti trgovino, — spreimem v službo ali pa lahko prevzame trgovino. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo dobra točka«.
16872-1
Frizerko
dobro moč sprejmem takoj ali po dogovoru. — Istotam tudi brivskega vajenca. Josip Polak, Ra kek.	16856-1
Praktikanta
za zobno tehniko, sprejmem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16818-1
Dobrega kuharja
za kuhanje vseh vrst žganja iičem. Pristopi tudi lahko kot družabnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmi
nožen«.
16820-1
Službe išče
Ključavničarski
pomočnik
vojaščine prost. zmožen strojnih popravil, teli spremeniti mesto. Nastop ta koj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Marljiv«.
16639-2
Trgovski
pomočnik-šofer
mlajša dobra moč, želi premestitve event. samo kot šofer. Naslov v vseh posloval. Jutra.
16684-2
Pomožna kuharica
želi mesta v hotelu ali v restavraciji s l. avgustom ali 15. julijem. Naslov v vseh posl. Jutr*
16655-2
Trgovski pomočnik
priden, pošten in zanesljiv, vojaščine prost, želi službe v mestu ali na deželi. Naslov v vseh posl. Jutra.
16680-2
Trgovski sotrudnik
mešane stroke, vojaščine prost z znanjem nemščine želi zaposlitve; v slučaju nastopa v drugi stroki in <talne službe, cafopim za časa prakse brezplačno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agiiea in točeni
16637-2
Prodajalka
pridna, poštena, zanesljiva, vešča slov. nemškega, hrvaškega jezika, zmožni sar-o stoinCM vodstva želi stalno me^t? v špecerijski, galanterijski ali modni stroki. Gre tudi za Magajničarka ali kamorkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna In dobro p. porn" ti. «.
16620-2
Natakarica
simpatična, mlada, poštena, pridna, želi mesto v boljši restavraciji ali hotelu do 1. avgusta. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra na Jesenicah pod »Pridna«.
16616-2
Trgovska
pomočnica
začetnica, lzučena v trgovini z mešanim blagom želi nastopiti služ bo v mestu. Ponudbe na podružnico Jutra v Ptu ju pod »Verzirana«.
16701 2
Kovač
s večletnimi dobrimi spričevali išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Kovač«
16558-2
Kinooperater
mlajši, vešč upravljanja visokonapetostnih naprav ttče mesta. Naslov v vseh polsovalnlcah Jutra.
16736-2
Kuharica
samostojna, poštena ln marljiva išče službe samo v Zagrebu ali Ljub Ijanl. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod šifro »Boljša«
16602-2
Samostojna
gospodinja
išče namestitve v dobri družini ali pri samostoj nem gospodu. Obvlada nemščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Zmožna«
16604-2
Vzgojiteljica
ljubiteljica otrok katera govori perfektno hr vatskl ln nemški Jezik z znanjem klavirja Išče službe za takoj. Cenjene ponudbe prosim na Dragica Konfic, Sevnica ob Savi.
16741-2
Hišnik s službo
pošten, vajen vseh popravil ln del pri hiši Išče mesta in gre za stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cen trum«.
16763-2
Pekovski pomočnik
mlad, dober delavec Išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16698-2
Absolventka trg.
šole
želi mesto v pisarni, trgovini ali praksi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena — za četni ca«.
16790-2
Mesarski pomočnik
251eten inteligenten z mojstrskim Izpitom želi mesto poslovodje. Gre tudi za boljšega pomočnika. Naslov v podr. Ju tra v Mariboru.
16505-2
Špecerist
železninar
mlajša moč, z znanjem nemščine, žeii premeniti mesto. Gre tudi v skladišče. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16946-2
Kontoristka
začetnica, išče službo tudi za malo plačo ali mesto blagajničarke. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16942-2
Plačilna natakarica
zmožna nemščine Išče službe, event. gre na seztjo. Ponudba na ogl odd. Jutra pod člfro: »Simpatična«.
169102
Pletilja
obenem dobra navijalka išče stalne zaposlitve. Nt.slov v vseh posl ivtJ. Jutra.	16961-2
Mlada gospodična
podjetna, z znanjem pisarniških del, strojepisja, korespondence, nekoliko nemščine, zmožna tudi samostojne kuhe ln vseh pod gospodinjstvo spadajočih del, pro si zaposlitve kjerkoli za takoj aH za 15. julij. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Inteligentna ln skromna.«
16883-2
Perfektna
korespondentka
slovenščine, srbohrvaščine nemščine in italijanščine, z znanjem slovenske in nemške stenografije in strojepisja, išče mesta za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolventka trgovske akademije«.
16919-2
Nagrado 2.000 din
dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo skla diščnika ali kaj sllčnega Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Stalna služba 888«.
16834-2
Mlado dekle
želi službo sobarice ali k» harice za meščansko hrano. Nastop 1.—15. avgusta. Ponudbe z navedbo plače na naslov Fr. Jurjevčič, Kotni-kova 22, Vrhnika.
16958-2
Gospodična
s 4 razredi mešč. šole ia trg. tečajem, išče primerne zaposlitve. Grem tudi v kako manjšo trgovino na deželo. Po zahtevi kavcija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16830-2
17 letni sin
železničarja
priden,	se želi izučiti za kuharja	ali natakarja. Našlo* v	vseh poslovalnicah Jutra. 16866-2
Bolniška strežnica
starejša, vešča nemščine elektriziranja, masiranja in negovanja ran Išče mesto k bolniku. Gre kamorkoli. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrpežljiva«.
16849-2
Mesto upravnika
tajnika združenja ali slično, sprejme trgovsko naobražen, resen gospod srednjih let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober referent«.
16925-2
...MMiMiiaiiimni—MtiinumnmiaiiiiiiaMiiMaautUM—
Vajenci (ke)
:ll><l!!li'ttlii|'<llltt| Vajenko
pridno, pošteno, sprejmeta v špecerijo. — Za oskrbo mora pomagati v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Vestna skrbna« na ogl. odd. Jutra 16613-44
Zdrav, pošten fant
se želi izučiti v trgovini na deželi. Naslov: A. Škof. — Drenovec 16, Bizeljsko.
16681-44
Vajenca
takoj sprejmem v trgovino z mešanim blagom, od poštenih staršev, ki je dobet računar ic pošten. Pismen« ponudbe pošljite na Miro* slav Verdnik trgovec, Misli-nja.	16640-44
Fant
star 14 let, dobro vit se gre učit za meha-ala ali ključavnič. kjerkoli v Sloveniji z oskrbo v hiši. Event. brea oskrbe v okolici LJubljane. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra.
16712-44
Fotografskega
vajenca
iščem. Oskrba v hiši. — Ponudb na Foto Miljaa Sevnica ob Savi.
16519-44
Vajenko
brez staršev, k ma 1 ali 2 razreda srednje šole Iščem za trgovino z me šanim blagom. Prednost imajo vajenke z 1. letom učne dobe. Mart j« Plrkovlč, Velike Lašče 16582-44
Učenec
iz okolice Maribora ah Gorenjskem se sprejme. Hrana in stanovanje V hiši. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Velika postava«.
16768-44
Vajenec
pošten, močan, absolvent mešč. šole in trgovskega tečaja išče mesto v manufakturnl ali drugI večji trgovini Anton Strah, Sostro pri LJubljani.
16766-44
Vajenko
za trgovino, sprejmemo. Naslov v vseh posl- Jutra.	16863-4«
Vajenca
takoi sprejmem za zlatarsko obrt. Naslov v vseh pošlo* valnicah Jutra.
160M4
Krojaškega vajenca
poštenega in zdravega sprejmem takoj z vso oskrbo v hiši. Anton Som, Kranj.
16711-44
Učenca
l potrebno šolsko izobrazbo iz Ljubljane ali okolice — »prejme trgovina GAGL, Ljubljana, semmisie.
16868-44
Vajenec
ea manmaKiurno trgovino dobi mesto z avgu stom. Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, — Aleksandrova 2-1. nad.
16864-41
Vajenko
za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Prednost Imajo hčerke železničarjev. Antonija Kraso vec, St. Vid pri Stični.
16860-44
Učenko
sprejmem » trgovino z meš. blagom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra..
16924-44
Vajenko
sprejme trgovina Rebol), Miklošičeva cesta 18.
16915-44
Učenko
ca fototrgovmo sprejmemo. Ima obenem priliko da se priuči fotografske atroke. Ponudbe na ogl. Odd. Jutra pod »Zanesljiva učenka«.
16902-44
Vajenko
ta izdelovanje perila sprejmem. Skabar, Ljubljana, Kolodvorska ul. 11.
16943-44
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. — Bradač Stane, Medvedova 22, — Ljubljana VIL
16957-44
Zaslužek
Vsaki osebi, družini
nudi stalni aaslužei? doma »Mara«, izdelo-valnica nogavio ln pie tenln Maribor. 123-:-
Radi odpotovanja
odsupim glavno zastop-sto za dravsko ban.vino. Potrebno 10.000 din za prevzem blaga. Bonu db-» na ogl. od t. Jutra v MuriU ru pod »Lober zašli!»' i «
if,n:o-3
Din 500
potrebujete za prevzem glavnega zastopstva, za vso banovino za dva važna sezonska, življenjska predmeta. — Mesečni zaslužek 4—5000 zajamčen. Za dalj-ia pojasnila pošljite znamko na. podružnico Jutra Maribor pod »Zagotovljena bodočnos«.
16971-3
Strojepisni pouk
Večerni tečaji za časa počitnic oddelki od y27. do 8. in od V28. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. Največja strojepisnica!
16587-4
Vse se nauče
hitro in dobro nemško govoriti in teorijo po moji najboljši metodi (sedaj ceneje). Informacije dnevno od 12. do 3. Salendrova 4-IV. K. Ljutova.	16977-4
Potnika
agilnega, po možnosti strokovnjaka, kateri je dobro vpeljan v savski banovini in potuje z avtom, sprejme takoi uvedena tovarna perila v Sloveniji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perilo«.
16626-5
Zastopstvo
večjega podjetja prevzamem za Primorje ln Dalmacijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif. »Vpeljan«.
16769-5
Dobrega potnika
tn spretno prodajalko galanterijske stroke sprejme tvrdka P. M. Schmitt.
14456-5
Lepe oleandre
prodam po ugodni ceni. — Poizve se pri Štefan Gebert, Ljubljana, Rečna- ulica 8, Trnovo.	16981-6
Trgovsko potnico
ali potnika za prodajo patentiranega gospodinj Bkega artikla iščem. Ponudbe na ogl. ->dd. J a t/a pod »Go^podiaiski a« t ~> tU
Zastopnike(ce)
Za obisk privatnib strank na deželi, takoj sprejmemo. Artikel brezkonkurenčen, dokazan dnevni zaslužek din 200. Obširne ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Zastopstvo 110«.
163*68 «
Rajonske zastopnike
r vsakem večjem msstu in rgu v drav. banovini sprejmem proti proviziji. Zaslu žek stalen. Trgovci in teh naobraženi gospodje imajo prednost. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko » Zavod za regeneracijo žarnic«.
16965-5
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE juvelir
LJUBI I AN A #01 H>v
en
Radio
najnovejše konstrukcije skoraj nov, takoj pro dam. Naslov v vseh posl. Jutra.	16884-9
Harmonij
zelo dobro ohranjen se proda. Interesenti naj se javijo na naslov Jos. Blažič, Mirna.
16702-26
Piano harmonika
z 80 basi in registrom, nova poceni naprodaj. Podjunska :esta št.15.
16921-26
Mignon klavir
skoro nov moderen, tvrdke Stingl, črn, prodam radi odpotovanja. Dobrajc, Maribor, Kejžarjeva 16.
16977-26
Filatelisti pozor!
.i upu Jem zbirke znamk in posamezne serije pc najvišjih dnevnih cenah Knjigarna Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva 4.
16894 o?
Slive za žganjekuho
ima vsako količino po ugodni ceni Mijo Babič, Sajič.
16611-34
Prvovrstno
štajersko vino
prodajam in razpošiljam nad 50 litrov tudi v lastnih sodih. Dolenc, Grliče. Podplat.
16967-33
Vr"':a količina
normalnih kos
tz prvovrstnega Jekla po 15 in 20 din prodaja tvrdka Justin Gustin-6ič, Maribor Tattenba chova ul. 14.
14855 E
Odpadke blaga
volnene in bombažaste in >reje, naprodaj ca 2.000 kg. M. Ogorevc, Grosuplje.
16594-6
Parkete
in parketne odpadke ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ul. 4. Telefon 22-4-1 16484-6
češke ploščice
za oblogo štedilnikov, kopalnic, mesnic itd. najceneje 1 ri tvrdki Apton Kova-čič Ljubljana, Viška ul. 3 Telefon 33-57.	16647-6
Mehanikarsko
orodje
kompletno prodam za 20 tisoč din. Poleg sta dve motorni kolesi, poltonski — kompresor z motorjem 220 voltov itd. Poizve se pri hišniku Belihar in Velepič, — Tyrševa 35b, Ljubljana.
l6646-<
Parkete in parketne odpadke
ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova ul. 4, telefon 22-44,
249-6
Apno
prima, belo, komadno, zelo mastno, z drvmi žgano, prodaja stalno na vagone: Apnenica Dobrepolje.
16625-6
Ljutomersko vino
24 hI let. 1938 iz mešanega nasada (rizling, šipon, traminec i. dr.) neslajeno prodam iz zidanice Železne dveri 12. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Železne d.eri«.	16619-6
Nočne omarice
večje število, nove ter kuhinjske mize ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16693-6
Razprodaja beton.
železa
Razprodaj amo betonsko železo profila 16, 20, 25 ln 30 mm, železne stebre in traverze raznih dimenzij. Na zalogi je tu di stara opeka velikega formata ln strešnik, bobrovec. Cene zelo u-godne. Ogled na licu mesta na Tyrševi cesti št. 33.	16807-6
MODROCE OTOMANE COUCHE ROLETE
Kupite najceneje pri
E. Zakrajšek
•J U B L J A N A Miklošičeva 34
Prepričaj :e se!
Orožje
za lov šport in obrambo lovsko športne potrebšči ne in razne novosti nudi Orožarna Pastuovič— Zagreb, Jurišičeva 1, — Katalog (80 strani 350 slik) pošilja priporoče no vsakemu, kdor pošlje 6 din.
16471-6
Kolarsko orodje
v dobrem stanju in več Jo količino lesa ugodno prodam. Delo se lahko takoj nadaljuje. Holler Ivan, kolar, Marenberg 16571-6
špecerijsko opravo
kompletno, skoraj novo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16715-6
»Slov. narod«
letnika 1918—1925 trdo vezana prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16783-6
Otroški voziček
globok v dobrem stanju se ugodno proda. Cesta dveh cesarjev, Vič 115.
16767-6
Belo pisalno mizo
fotele in razno pohištvo radi selitve prodam Dalmatinova 10-11.
16727-6
Športni voziček
dobro ohranjen prodam. Tržaška c. št 27. dvorišče.	1
16765-6
Nanrodaj
nova pločevinasta kad za sedeče kopeli, večja starejša preproga, starejši namizni prt iz linoleja, večji cmajliran lonec 10 lit. — bolgarska ulica 23, I. n.
16660-6
Ročni voz diro
prodam za 480 din. Ogledati, hišnik, Aleksandrova 10. 16828-6
Dvosedežen čoln
skoraj nov, prodam. Lampe, Črnuče 64.
16867-6
Tehtnica Berkel in špec. stelaže
pulti na prodaj. Aloma Company d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova 2-1 16865-6
Vrtne stole
zložljive, nove, poceni proda Tribuč, Tržaška 42, telefon 26-05.
16854-6
Otroški voziček
globok, prodam. Marinšek, Jesenkova 7, Sp. Šiška.
16923-6
Krilno sesalko
malo rabljeno, z 12 m cevi, premera 2 cole in z vsem ostalim materialom, za takojšnjo uporabo, prav ugodno proda zaradi nakupa večje sesaljke tvrdka »Jugo-krem«, Novo mesto.
16844-6
Več otroških
vozičkov
modernih. Športnih in globokih poceni naprodaj: pri »Promet«, nasproti križa nske cerkve. Stare jemljemo v račun.
16936-6
Litoželezna okna
in traverze proda Franc Belič jri Jugolutz, Ljublja-
16939-6
Kupim

15.000 francoskih
frankov
ki so razpoložljivi v Franciji, kupim. Plačam takoj v dinarjih, tu. — Naslov v vseh posl. Jutra.	15603-7
Valjčni mlin
(Walzenstuhl) z 2 do 3 pari valjev manjših di menzij (pol m) kupimo. Ponudbe na ogl od delek ju ti a pod »Dobjo r hranjen«
16593-7
5 km3 desk
20—25 mm, tudi rabljene kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16759-7
Mizm štedilnik
(Tischherd) dobro ohranjen kupim Pavlin, Florjanska U.
16748-7
Vrtno zemljo
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolezija«.
16960-7
Bencinsko črpalko
rabljeno, polstabilno, kupim, v še popolnoma dobrem stanju, z rezervoarjem od 250 do 400 1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16949-7
Tovorni avto
tipa Austro-Fiat AFN, nosilnost 1750 kg, vožen 45.000 km, v zelo dobrem stanju, prodam ali zamenjam za luksuzni avto. Al. Kresse, Kočevje.
16666-10 Kabriolet
4—5 sedežni, kvalitetne amerikanske znamke, v brezhibnem stanju, Austro-Daimler, kabriolet, malo vožen, oba pripravna za taksi v letoviščih, proda po likvidacijskih cenah J. LOV5E, DKW zastopstvo, Tvrševa 35.
16576-10
Mo4or
DKW 200, malo rabljen, prodam po ugodni ceni. — Čokan, Lukovica 3.
16548-10
Dva Harleya
500 ccm, v brezhibnem stanju, poceni prodam. Polde Mulej. Bled 2
16523-10
Dvosedežen avto
lahke tipe, dobro ohranjen k- pim. Ponudbe na podr Jutra v T. bor'i ah pod iifro »Avto«.
■ff64-10
Opel limuzino
Isedežno. " K—-'-'"-nem stanju, ugodno prodam. Ponudbe na . ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja gotovina«.
'6652-10
BMW motor
R 2, 200 ccm prost voznega dopustila, ter BMW R 35, 350 ccm v zelo dobrem stanju ugodno naprodaj. Vprašati pri tvrtki Ing. T8n nies, Ljubljana, Tyrševa 33 Telefon 27-62.
16743-10
Motor BSA 500
v odličnem stanju, prodam ali zamenjam za dobro ohranjen mali avto. Cankarjevo nabrežje 7. zlatar.
16634-10
Motorno kolo
350 ccm OHV super šport, skoraj nov. zadnji model ugodno proda garaža «LoJze», Ljubljana, Miklošičeva c.
16706-10
Avtomobile
tovorne, osebne ln avto buse, dobro ohranjene, vseh Jakosti, kupite naj ceneje pri O 2U2KU,
zastopstvo Krupp LJubljana, Tavčarjeva 11 16700-10
Motor DKW
200 cm malo rabljen prodam. Ugodna cena. čokan, Lukovica 3.
16548-10
Mote.
znamke Ferrot 350 ccm v zelo dobrem stanju prodam. Cena 4500 din Naslov v vseh posl. Ju tra.
16572-10 Tovorni avto
1 ln pol tonski malo rabljen poceni naprodaj A. GrUc Novo mesto.
16596-10
Phaenomen 98 ccm
skoro nov prodam, ali zamenjam za težjega, pleskar, Sv. Petra c. 76.
16772-10
7 sed. avto
kupim. Ponudbe s točnim opisom, ceno ln sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vozilo«.
16749-10
Osebne in tovorne avtomobile
kupim, pojasnila daje Josip Kruljc, mebanič na delavnica, Dolenjska cesta 1. Sprejema se vsa mehanična popravila, telefon 48-44.
16793-10
Motorno kolo
NSU 350 ccm ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16804-10
Kupim motor
takoj, 200 ccm malo rabljen. Marinko Valentin, me-hanijc, Hrastje 7 pri Ljubljani.	16870-10
Harley 350
dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16874-10
Horex motor
350 ccm skoraj popolnoma nov, 1800 km in Peugeot avto, limuzina, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16920-10
Avto DKW
4sedežen zaprt, prodam. Poizve se Tyrševa št. 50, dvorišče »Arbor«.
16833-10
Motorno kolo
200 ccm, skoro novo, — TWN, prodam, tudi na obroke, ali zamenjam za lažjega. Nasl. v vseh posloval. Jutra.
16883-10
Majhen avto
4sedežen, 6 1 bencina na 100 km, taksa plačana Za 4.500 din naprodaj. Poizve se pri Seničarju Pekarna, Start trg 30.
16898-10
Avto
pc-tovo.r. nosilnosti do 790 kg samo prvovrstno ohranjen kupim. Urek Anton, Sv. Jani na drv sfc« m polju.
Hit 0
Dvosedežni avto
( + 1), dobro ohranjen — prodam radi nakupa večjega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod načko »Iz dobre roke 12.000«.
16940-10
Victoria
100 ccm zadnji model, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16955-10
Fiat 503
v dobrem stanju radi odpotovanja za din 7.000 naprodaj. Zraven že vštevša obrt za taksi. — Pojasnila: »Nova pošta«, Rimske Toplice.	16964-10
Motorno kolo
200 ccm kupim. Ponudbe
ogl. odd. Jutra pod fro »Motor 333«.
16654-10
Amerikanski
športni avto
prvovrsten, malo rabljen, poceni prodam. Poizve se Emonska c. 25. Ljubljana.
16650-10
Vsled preureditve
prodamo:
1 drobllec za čreslo. železen, 1 drobllec za čreslo lesen, l mlin za čre slo tn Ježlce, velik fabrl kat Luzzatto, 1 kombinirana blanšir ln falc-mašlna, fabrlkat Moe-nus, 1 falzmafilna. fabrlkat Badische 60 cm rez, 1 falzmašlno Turner 30 cm rez, 2 zračna kompresorja, 1 valcmašlno Moenus, lažji model. Vsi stroji so v brezhibnem stanju, deloma te v pogonu in Jih lahko vidite prt Josipu Lavriču usnjarna, Šentvid prt SUčnL
15657-29
Šivalni stroji
Rast ln liasser pogrezljl vi, novi iz tvornice naprodaj radi opustitve skladišča po din 1860— Ussar, Maribor, Trubar Jeva 9.
16606-29
Kupimo
rabljena stroja
drobllec (Koilergang) ln za stiskanje opeke (Zie-gelpresse). Ponudbe na Keramika, Celje, Cankarjeva 10-1
16&1-29
Vodne turbine
za padec 3 do 5 m ln 600 do 800 1-sek. vode, ena nova, ena v brezhibnem stanju, proda u-godno Brcar ln Co, Ljubljana, Kolodvorska 35.
16805-29
Šivalne stroje
Anker in druge znamke, tovarniška garancija, tudi rabljene, krojaške in čevljarske z okroglim čolničkom, od 300 din naprej prodaja »TRIGLAV«, Resljeva cesta 16.	16822-29
Pisalni stroj
za 6 tednov na posodo iščem proti dobremu plačilu.Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »16839 16839-29
Mizarski stroj
kombiniran 60 cm širine z elektromotorjem, prodam za din 9.000. Mizarstvo Kurnik, Jesenice.
16931-29 Dinamo shoj
17 KW 22 KS učinka, 22C voltov, odlično ohranjen, ugodno naprodaj. Pelton turbina 4 KS učinka in več rablienih istosmernih motorjev, Elektrotvrdka A. Verbajs, Ljubljana. Gospo tvetska cesta 10.
16922-29
Šivalni stroj
Slnger, prodam za 420 din. Tudi radio. Bašel. Kolodvorska 11, priti.
16889 29
Priložnosten nakup!
36 prvovrstnih šivalnih strojev z dvajsetletno garancijo, več novih in rabljenih koles ter raznih drugih predmetov poceni naprodaj : pri »Promet«, nasproti križan-ike cerkve.
16937-29
Malo rabljene
trgovske opreme
lediimce, spalnice, nove šp« rane spalnice in razno drugo pohištvo zelo ugodno napio da|. Ogleda se ari tv. Ivan Matbian, Liubljana. Tyriev, 12. dvorišče.
17-11-12
Moško kolo
»Puch«, lahek model, prodam. Rabič. Ljubljana. Bi-čevie 18.
16536-11
Triglav kolesa
prvovrsten material, s 3-let-no garancijo in druge znamke prodaja najcenejše Triglav, Resljeva 16.
16823-11
Dvosedežno kolo
(tandem) v popolnoma dobrem stanju prodam. Speil, PruLe 19-11.
16851-11
Reklamne cene
Jako ugodna prilika originalna kolesa Volsit (Legnano), Viktor Bo-hinec, Ljubljana, Tyr-ševa cesta 12 (dvorišče).
16837-11
Moško in
žensko kolo
(skoraj novi) ugodno prodamo. Stare, Sušteršičeva 3. Moste.	16941-11
Spalnice
prvovrstno izdelane Ima na zalogi Alojzij Tonkli mizarstvo, Vižmarje — 107.	16577 12
Kuhinjsko opravo
dobro ohranjeno zelo ugodno prodam .Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16694 12
Moderne spalnice
kuhinje in drugo pohištvo po nizkih cenah priporoča mizarstvo Velkavrh, Krakovska ul. 7. Ljubljana. — Sprejemamo vsa naročila in popravila.
16869-12
POHIŠTVO
tudi na obroke. Za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji za togi pohištva. Spalnice že od . 160C Omare . . .... 400
pottelje...... 160
Kuhinjske opreme 750 suh. kredence . 45-
•nodroci ...... 190
nreže ...... 85
ltomane ... . • 500 Različni kaučl. Sprejemamr naročila pr oredloženlh načrtih
SAVA
MIZARSTVO r-redjamska ul. 32 m i1 rrgovina pohištva Miklošičeva cesta tnaspro ti sodišča)
16897-12
Moderna spalnica
lepa, naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
16890-12
Pohištvo
kompletno, hrastovo, spalnico iz trdega lesa prodam po jako nizki ceni. Tomo Potočnik, mizar, Vižmarje 49, St. Vid.
16956-12
<4
Hranilne knjižice
Poljčanske kmečke poso jilnice in hranilnice, kupim. Dopise je poslati na ogl. odd. Jutra pod iifro »Knjižice«.
16430-16
Kompanjona
sprejme velik gostilniški obrat za vodstvo z vlogo 100 do 1)0.000 din, bodisi t osiguranjem na I. mestu ali proti solastništvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno«.
16685-16
Posojilo
na vknjižbo aa posestva ia hiše v treskih motih, vlažne knjižice, trgovske kredite, kakor tudi kmetom za go-
spodarske potrebe aa dolgo-Ipfačil sti pr«
greb, Tomičeva 7. telefon
olgo-
ročno odplačilo po 6 odst. obresti preskrbi Central, Za
46-07.
16441-16
Vložne knjižice
Prve hrvatske štedionice, kakor tudi vseh drugih ve-lebank, kupuje in plača najboljše takoj v gotovini. Central, Zagreb. Tomičeva 7, telefon 46-07.
16442-16
Kot družabni ca
se udeleži prt gostilni ali si lenem starejša in tellgentna gospa. Pisati Alojzija Rab, Maribor, Slovenska 26-1
16600-16
80.000 din
vložim v kakršnokoli si gumo podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje«.
16799-16
Ureditev
premoženja
Poravnave. tonkurzne zadeve, odkup ln inkas< terjatev (tudi kmečkih) nabavo poso ju ln drui senikov. doblCkanoen« in varno naložitev kapitala. ureditev uprave in Knjigovodstva, buan ce. kalkulacije, uprave, nepremičnin, nadzorova nje soudeležb, splob vse trgovsko obrtne zadeve poverite zaupno strokm m pisarni *
Lojze Zaje,
Ljubljana. Gledališka 1 ulica 7.	16-16
Gostilniško
koncesijo
imam hi iščem kompanjona. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16757-16
Hranilne vloge
Kmetske hranilnice, — Kmetskega hranilnega ln posojilnega doma tei Hranilnice kmečkih oh čin v Ljubljani kupim Panudbe z navedbo višine vloge m zahtevo na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Priložnost.«
16776-16
Knjižico Kmet.
hranilnice
ljubljanske aa 20.000 din proti takojšnji goto vini ugodno prodam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.
16810-16
Trgovski zastopnik
sprejme enakega družabnika. Prednost oni, ki že potujejo t lastnim avtom. Ponudbe pod »Seriozne firme« na ogl. odd. Jutra.
16926-16
Posojila
azljčna, preskrbim hitro brez kakega predplačila.
Hranilne knjižice
vnovčuiem proti takoiion gotovim Oblastveno dovoljena pisarna.
Rudolf Zore
Liubljana, Gledališka 12. Znamka za 3 din.
16928-16
Kompanjona
trgovsko naobraženega in sposobnega, išče tvrd ka za doblčkanosen posel. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »16840« 16840-16
Družabnika
išče podjetje v Jugoslo vi j i brez konkurence, s sodelovanjem in nekaj kapitala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »16838«.
16838-16
Ugodna dolgoročna
posojila
dobe državni samouprav ni nastavljencl in upokojenci ln zasebniki. Informacije daje Union, Ljubljana, Blelwelsova 18 16876-16
Posojila
daje in hranilne vloge sprejema splošno kredit no društvo Ljubljana, Aleksandrova 5.
16909-16
Plačilne težkoče
poravnave ln druge te žave zaupno uredim s popolnim uspehom. Pišite pod »Izvežban« na ogl. odd Jutra.
16904-16
Banč. kom. zavod MARIBOR
Aleksandrova c«sta 40 — cupi takoi ia plača naj-lolie: hranilne knjižic* bank m hranilnic /rednostne papirje: 3 odst. obveznice, bone, srečke, delnice itd valut« vseh držav.
Prodaji srečk državne
razredne lotcriie
MJJUuM
Tekstilno
manjšo, dam v najem, vzamem druir.birka ali pa pro dam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastni vodni pogon.«
16649-1'
Pozor
Oddam v najem na Jako prometnem industrij skem kraju gostilno ev. tudi mesarijo pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra eksistenca 8236«.
16720-17
Pekarno
na prometnem kraju vzamem v najem takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh posloval. Jutra.
16913-17
»IHMMMMIIIMMI
(NSEBIRAJ V »JUTRU"!
Lokali
Trgovina
z mešanim blagom in tr» fiko na prometni točki v industrijskem centru, se takoj odda v najem. Naslov: A. Kajtna, Gaber je, Preč na 3. Celje.
16447-19
Trgovske lokale
takoj oddam na Tyrievi cesti 47b. Vse informacij' daje vsak čas hišnik istotam 16423-19
Vpeljano trgovino
volne, galanterije, ročnih del in predtiskaiije, večjo, v manjšem mestu prodam zaradi pomanjkanja gotovine. Trgovina je pripravna za ztifuuke. P i uilbe ia ogl. oda. Jutra pod »Renubilno 16653-19
Mlekarno
dobro idočo na prometni cesti, takoj prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
16687-19
Krojaška delavnica
dobro idočo — na pro metnem kraju, zaradi prevelikega dela prodam po nlskl ceni Jakob Polajnar, krojač p. Žirovnica. Gorenjsko 16704-19
Lokal ali celo hišo
poleg tovarne v Mokronogu oddam v najem. Prometna točka za trgo vino z mešanim blagom ker Je že vpeljana več let. Dollntek, Mokronog.
16735-19
Vinsko klet
v bližini Kranja ob glavni cesti v zelo prometnem kraju brez kon kurence oddam. Dalma-tincl niso izključeni Na slov v vseh posl. Jutra 16535-IS
Trgovino
s mešanim blagom v večjem industrijskem kraju ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16716-15
Lokal
za gostilno v Ljubljani ali na periferiji išče boljša vestna in podjetna gostilničar ka. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Rezika«.
16753-19
Trgovina, trafika
in krčma v Zagrebu na zelo prometni točki v bližini velikih tovarn prodam. Stanovanje v hiši. Pro dam zaradi družinskih razmer. Naslov v vseb posloval. Jutra.
16784-19
Gostilna
ob glavni cesti s skoro novim poslopjem se za radi preselitve proda. Ce na 100.000 din Več pove Kari Cizel, Vransko.
16739-19
Trgovine, industrije, trafike,
hotele goetilne, buffe te, točilnice, mlekarne, parfumerlje. drogerlje apoteke, posestva, hiše, vile prodamo ali posredujemo nakup uspešno ln hitro. Posloval. Pav-lekovič, Zagreb, Lica 144.	16729 19
Zagrebško gostilno
v najstrožjem zagrebškem centru. Izvrstno idočo med Jelačičevim trgom ln glavnim kolodvorom prodamo s celokupno opremo za 24 tisoč din. Posloval. Pav-lekovlč, Zagreb. Ilica 144 16730-19
Trgovino z meš.
blagom
▼ zagrebškem središču, najprometnejša pozicija izvrstno idočo, prodamo zaradi smrtnega slučaja, z celokupno opremo in blagom za 36.000 din. Ponudbe na Poslovalnico Pavlekovič, Zagreb, Ulca 144.
10731-19
Večje Število parcel
compleksov, parcel, gozdo* trgovskih m (taoovaoiskifc t»5 ia ril ima oaproda eradbeno strokov, izobražf posredovalec t
Kun a ver Ludvik
v-esta 19 oktobra 6 I ei< ■ oo 37-33 Poobiaičen <ia diteli is sodo, cemteli u aasvetc brezplačno na rai oolago	121-36
Travnik naprodaj
med Rožnikom in Cesto na Brdo. Informacije: Gospo darska pisarna J. Tribuč. Tržaška cesta 42.
16583-20
Planinska hiša
t oližini Celja, 2 sobi in kuhinja, nova, ca 5 oralov lepega mladega gozda, zdrava, solnčna lega, naprodaj. Cena din 16.000. Kirbiš. Celje.
16557-2C
Gozdna parcela
v Sv. Juriju. 5 johov, nasajenih 30.000 smrek, krasna lega naprodaj. Cena din 10.000. Kirbiš, Celje.
16556-2i
Hiša v Košnici Celje
2 sobi, kuhinja, hlev in klet, naprodaj. Cena din 40.000. Naprodaj tudi posamezne parcele. Kirbiš, — Celje.	16555-20
V Laškem
je naprodaj tik Terme velika stavbna parcela m malo posestvo z novo enodružinsko hišico. Informacije pri Plaznik. gostilna Debro, Laško.
15347-20
Hišo z gostilno
in vsem gostilniškim in ventarjem sredi velikega trga na prometnem kra Ju podeg sodišča prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober stalen promet«
16597 20
Usnjarna
enonadstropno poslopje z vsemi pripravami na električni pogon primer no tudi za drugo manj šo industrijo takoj prodam Kupec lahko prevzame hipoteko na dalj še oiplačilo. Naslov v vseb posl. Jutra.
16607-20
Novo vilo
pritlično, z velikim kulti-viranim vrtom in parkom prodam pod Šmarno goro. Ponudbe pod »Vila z vrtom« na ogl. odd. Jutra.
16501-26
Naprodaj hiša
t gostilno, trgovino, gospodarskim poslopjem, vrtom in nekaj posestva v polnem obratu. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Sigurna eksistenca«.
16679-20
Rentabilno hišo
v Ljubljani, do 150.000 din kupim. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Renta«.
16678-20
Stanovanjsko hišo
z vrtom in gostilno, prodam. Poizve se: Novak, Florjanska ul. 33, dopoldne.	16827-20
Enodružinsko hišo
prodam. Vodmatska 5, po-eg vojne bolnice.
16638-2C
Vilo pri
Rogaški Slatini
ugodno proda Ivan Rojs v Ormožu.
16615-20
Pozor Amerik anci!
V Rogaški Slatini prodam krasno posestvo: hiša, 3 gospodar. poslopja, lep gozd (5 oralov) njive, travniki sa-donosnik in vinograd, vse na sončni legi, v dobrem stanju, četrt ure od Rogaške Slatine, pripravno za vrtnarja ali ekonoma, zat radi bolezni prodam za 65 tisoč din. Posestvo je skupno v izmeri cca 15 oralov. Informacije daje: Krištof Spaniček, posestnik v Rogaški Slatini. 16517-2C
Mehanično
delavnico
z dobrimi zastopstvi prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »357«.
16795-19
Vinsko skladišče
lepo suho, z vsem Inventarjem oddam. Prodamo sode pumpe filter je. Več vina za kis ugodno prodamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zato&ne kleti«.
16792-19
Mlekarno
zelo dobro vpeljano, s koncesijo, uRodno prodam r centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno«.
16871-ig
Brivskofrizerski
salon
dobro ldoč, prodam zaradi odpotovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca.«
168S0-19
Brivski salon
debro vpeljan, na prometni točki v trgu., ugodno naprodaj radi preselitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra injska«.
pod »Savinjsk
16912-19
Gostilničarski lokal
x vrtom, oddam v centru Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
16930-19
Lepe stavbne
parcele
od 540 de 926 kv. m ob Tržaški cesti izven mestne meje v kat. občini Dobrava po zelo ugodnih cenah aa prodaj. Poizve se v Ljud ski posojilnici v Ljubljani, Miklošičeva c. 6.
14951-20
V Rogaški Slatini
prodam lepo zidano hišo, četrt ure od farne cerkve, pripravno za gostilno ali trgovino. Cena 22.000 din. Informacije daje Simon Sket Slatina, Tržišče 12.
16518-20
Hiša
pri postaji Jarše—Mengeš se proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16696-20
Stavbišča
blizu kolodvora Vižmarje, prometne ceste, gramoz, vodovod, elektrika na parcelah v poljubni izmeri ugodno naprodaj. Pojasnila Vižmarje 31.
16709-20
2 enodružinski hiši
vrt, sadonosnlk, pol ora la njive vse na enem prostoru 2 oz. 7 let dav ka prosti. Tezno prt Ma rlboru. Cena 120 tisoč din. Informacije Janže kovič. Rožna dol. c. H-14 LJubljana.
16979-20
Ce kupite
ali prodate hišo, parcelo, posestvo, obrnite aa na priznano aolidno ln kulantno realltetno pisarno Franjo Pristave«, Ljubljana, Erjavčeva e. 4a. Vse informacije ao brezplačne.
348-20
Hišo
a tujskimi sobami, topim vrtom ln dobro Ido to pekarno takoj proda Olet Antonija, Rimske Toplica.
16446-20
Hišo
z velikim vrtom blizu Ljubljane severni del prodam. Naslov ▼ vseh posL Jutra.
16482-20
Hiša ▼ Celju dobro zidana a lepim lokalom > dobro idočo trafiko ln trojnim stanovanjem velik promet ugodno naprodaj. Infor maclje prt Kumar, Cesta na grad 22, Celje.
1*07430
Pro«
debelosti
uporabljajte neškodljiva
SLATINSKE TABLETE
za hujšanje
sestavljene iz priročnih
mineralnih soli m rastlinskih ekstraktov
Proizvaja: Apoteka
M?. Bahovec,
Ljubljana.
V vseh lekarnah 200 tabL din 69.—, 100 tabl. din 39.—, 50 tabL din 24.—.
SLATINSKE
TABLETE '
Beg. br. 14.21304
Lepo posestvo
za upokojenca v Arciinu pri Celju prodam. Schie che, Vojnik okolica 83.
16603-20
Enonadstropno hišo v Kraljeviči
morskem kopališču z vpeljano restavracijo — kavarno ln dvoje trgovin v I. nadstr. 9 sob, veranda, najlepši razgled na morje naprodaj za 280.000. Agencija Sreča, Zagreb Gunduličeva 43, telefon 81-73.
16574-20
Tristanovanjsko
novo hišo
s kopalnicami poleg tramvaja prodam. Tržaška cesta poleg št. 115 Strarkl.
16782-20
Na Bledu
v Zaki se ugodno proda ali da v najem moderno opremljena vila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16775-20
Vilo v Trnovem
prodam. Ponudbe na »Person, Ljubljana, poštni predal 307.
16787-20
Lična hiša
z novooglrajenim vrtom v LJubljani, Funtkova ulica 27, ugodno naprodaj.
16752-20
Tristanovanjska
hiša
visoko pritlična se proda. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
16780-20
Seststanovanjsko
hišo
10 let davka prosta, mesečni dohodki 2.260 din prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1939«.
16744-20
Majhen vinograd
hišo s trgovino brez konkurence radi preselitve prodam ugodno. — eventuelno oddam v na Jem. Jožica Lorenčak, Lemberg, Podplat.
16803-20
Objekt za manjšo
tovarno
ali večjo obrt blizu LJubljane, zgradba pod streho, se prav ugodno proda Tehnična pisarna v Ljubljani, Gajeva 3. Tel. 36-36.
16812-20
Novozidana hiša
e lepim vrtom v bližini kolodvora ln Save v Ljubljanski okolici naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enodružinska«
16841-20
Meščanom,
ki si žele imeti v bližini LJubljane lepo in moderno urejeno hišo za oddih ln poletno bi-vanje ali pa za stalno naselitev se nudi izredno ugodna prilika za na kup moderne, z vsem komfortom opremljene enonadstropne hiše, poleg idiličnega gozda, pet minut oddaljena od postaj ae pri Devici Mariji v Polju. Hiša Je vsa pod kletena ln ima v pritličju dvosobno stanovanje, kuhinjo, pralnico klet ta še tri prostore, V visokem pritličju stanovanje treh sob, kuhinje, kopalnice z lastnim vodovodom ln z vsemi pritiklinaml. V 1. nadstropju prav tako stanovanje z lepim balkonom. Stanovanje Je parketirano. V gospodar, skem poslopju na dvorišču so drvarnice, kleti in ena soba. Hiša je obdana z lepim zelen j ad-nim in sadnim vrtom, ki je ograjen z lepo betonsko ograjo 130 m obsega Cena 260.000 din. Posebej je na prodaj še nekaj parcel V bližini kolodvora od 800 kvadr. m in več. Naslov v vseh posl. Jutra.
16755-20
Stavbena parcela
pri sv. Krištofu naprodaj. Naslov v vseh posl slo val. Jutra.
16746-20 Stavbene parcele
na Jezici blizu Save, ugodno proda real.tetna pisarna Tribuč, Tržaška 42, telefon 2605.	16852-20
Stavbeno parcelo
1000 kv. m v Spodnji Šiški, lepa in mirna lega, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
16914-20 Kupim posestvo
manjše ali pa 2-stanovanj-sko hišo ob železnici. Ponud s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«.
16875-20
V Novem mestu
ugodno prodam novo 2-stanovanjsko hišo z vrtom. — Marija Rakef, Trdinova cesta (Grm).
16843-20
Hiša
dvoetanovanjska, z vrtom ln drugimi pritikll-nami pod zelo ugodnimi pogoji prodam. Rožna dolina CestaVI.-33.
16908-20
Kupim
takoj proti gotovini pod kleteno manjšo družinsko hišo z vrtom na periferiji mesta LJubljane Ponudbe pod AC na ogl. odd. Jutra.
16903 20
V Celju
prodam enodružinsko petsobno vilo, s pritiklinami. lepim sadnim vrtom, 5 minut od kolodvora. Dopis« na podružnico Jutra v Celju pod značko »Krasna lega«.	16966-20
Najmodernejše ojačevalne naprave
za prenos govora in glasbe smo si nabavili.
Oskrbujemo ž njimi prenose na
javnih prireditvah,
tako, da more vsako število poslušalcev jasno ln razločno slišati govornike, govornikom pa prihranimo naporno glasno govorjenje.
S pomočjo električnih ojačevalnlh naprav odpravljamo
slabo akustiko cerkva in dvoran.
Prodajamo električne zvonove.
Dobavljamo ln moderniziramo vse naprave za
zvočni kino.
Večino zvočnih kino naprav v Sloveniji smo dobavili mL
RADIO
dr. i o. l v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta 7.
Parcele
»o naprodaj po ugodni ceni ln po želji velikosti kupca po 18 din kv. m Hiša, cca 1500 kv. m vrta veliko skladišče in hlev, voda in elektrika, vrfe v dobrem stanju. — Cena ugodna; proti St. Vidu, Trata 6.
16896-20
V bližini Celja
radi selitve naprodaj nova komfortna dvodružinska vila
z zelenjadnim, cvetličnim in sadnim vrtom. Pojasnila daje: Rusja, Celje, Dečkov trg.
16963-20
Nova vila
enostanovanjslca, v Celju, 4
»obe, kopalnica, parketi, balkon, ograja naprodaj za «»no din 98.000. Ponudbe •a podružnico Jutra v Celju pod »Ugoden nakup«.
16962-20
Gostilna
i petimi stanovanji, gospodarskim poslopjem, mesečni dohodek 2.500 din, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16973-20
Enosob. stanovanje
takoj oddam odraslim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16612-21
Lepo trisobno
stanovanje
s kabinetom, brez kopal niče, v drugem nadstr. oddam za 1. avgust ali 1. september. Cena je ugodna. Naslov v vseh posloval. Jutra.
16890-21
Dvosob. stanovanje
predsoba, kabinet, balkon, vse pritlkllne. Je sjn<iiO, oddam s 1. okt. mt lil stranki. Kodelje-vo, Povšetova 80.
16895-21
Sobo
l$po, sončno s štedilnikom m drvarnico s posebnim vho dom oddam pri Acceto, Lampetova 9, Trnovo.
16632-23
Sobo s kuhinjo
in pritiklinami, v I. nad stropi u, oddam 1. avgusta na Šmarski 15 v bližini Sv. Križa.	16950-21
Dvosob. stanovanje
oddam. Kabinet, balkon, parketi, vrt. Šišenska c. 59 Pekarna Pire, Zg. Šiška.
16954-21
Stanovanje
sobe in kuhinje pri Mariboru oddam. Vodnikova ul. 34, Studenci.
16976-21
ttrttivanja
fitirisobno
stanovanje
takoj oddam. Karlovska 1.
16624-21
Dvosob. stanovanje
B vrtom oddam za 500 din odraslim osebam na Opekarski cesti. Poizvedbe Vegova u. št. 8. pritličje levo — Godina.
16695-21
Stanovanje
velika soba, kuhinja, su ho z vsemi pritiklinami elektrika, vodovod oddam s 1. avgustom. — Po Izve se pri 2agar — LJubljana, Trnovo, cesta v Mestni log 15.
16514-21
Dvosob. stanovanje
e vsemi pritiklinami od dam v I. nadstropju za 1. september. Sp. Šiška Mllčinskega 57.
16511-21
4-solbno stanovanje
komfortno, garaža in vrt za Bežigradom oddam 1. oktobra, ©gled med 10. in 12. uro. Na-eiov v vseh posl. Jutra.
16575-21
Dvosob. stanovanje
moderno, s kopalnico kabinetom oddam takoj v šiški. Ilirska 29-1 levo, vprašati dopoldne.
16791-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj. Florjan -čič, Poljane št. 53. št. Vid nad Ljubljano.
16747-21
Enosob. stanovanje
oddam za 1. avgust. Rožna dolina c. VTH št.
14a.
16771-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico pri Bežigrajski gimnaziji v novi hiši se odda s 1. avg.
16779-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, poleg tramvaja' družini brez otrok oddam. Tržaška cesta poleg št. 115.
16781-21
Dvosob. stanovanje
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jut?a.
16762-21
Dvosob. stanovanje
ln lokal oddam. Stari trg 24.
16700-21
Dvosob. stanovanje
lepo sončno, prenovljeno oddam mirni stalni stranki ob tramvajski progi nasproti Rakovnika, Dolenjska cesta 4Bg.
16761-21
Dvosob. stanovanje
komfortno z enim kabinetom oddam za 1. avg. Bregarjeva 10 pri novi šoli v Zg. Siškl.
16697-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami za septem ber oddam. Istotam se odda soba s štedilnikom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16756-21
Dvosob. stanovanje
dvoriščno, oddam za avgust. Poizve se pri Al. Vodnik, kamnosek, Ljubljana, Kolodvorska od 10. do 12. ure.	16815-21
Dvosob. stanovanje
oddam za avgust. Ogleda »e cd ponedeljka dalje: Florjanska 22-1.
16817-21
Dvosob. stanovanje
prostorno, poceni odda Tribuč. Tržaška 42, telefon 26-05.
16853-21
Dvosob. stanovanje
lolnčno, z vrtom, poceni oddam na Viču, Vašček 165. Ogled nevno od 16. ure dalje.	16917-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam s 1. avgustom. Naslov v vseh posl. Jutra.
16907-21
Enosob. stanovanje
T podpritličju oddam a 1. avgustom. Ljubljana, Mariborska 29-1.
16891-21
Petsobno pisarno
ali stanovanje oddam. Miklošičeva 19-HI.
16945-21
Stanovanje
dvo ali trosobno J Kopalni ro išče za november c\o-člsnska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Dve osebi.«
16668-:ia
Garsoniero
ali enosobno stanovanje s kopalnico iščem za avgust ali pozneje. Don idlie na ogl odd. Jutra pod »Stalna stranka«.
1iJa
Enosob. stanovanje
s kabinetom in vsemi pri-tiklinami (ev. manjše dvosobno) išče mirna in stalna stranka dveh odraslih o-seb (ev. tudi manjše dvosobno) za september ah oktober. Ponudbf na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 997«.
166Sf 21a
Trisob. stanovanje
s kopalnico in pritiklinami' v vili ali hiši z vrtom, Išče tričlanska rod bina za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točni stalen plačnik«.
16778-21a
Stanovanje 2-3 sob
z vrtom iščem za avgust ob tramvajski progi Šiška—št. Vid ali avtobusni Bežigrad. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnike.
16798-21a-
Dvosob. stanovanje
komfortno, solnčno mirno išče 7 članska odrasla družina za takoj ali pozneje v bližini'Mir j a, Šiške ali okoli sv. Krištofa. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno«.
16742-21a
Dvosob. stanovanje
s kabinetom event. garažo na periferiji mesta Celovška cesta ali Mir-Je Iščem za 1. aijgust. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Točen plačnik«.	1679Q-21a
Enosob. stanovanje
iščeta dve osebi za mesec sept. okt.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Prednost okolica C rž. bolnice«
16806-21a
5—6 sobno
stanovanje
ali 2 manjši stanovanji skupaj iščem na Celovški cesti ali v bližini. Potf-adbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdravnik F«.
I6819-21a
Opremljeno sobo
preprosto rirlrlam Bod garata ul. št. 30-1.
16713-23
Sostanovalca (ko)
iščem. Opekarska c. 41 dvorišče. Križanič.
16774-23
Dve lepo opremlj.
sobi
s posebnim vhodom od dam takoj solidnima go s podoma. Frančiškanska ul. 8-1.
16800-23
Dve prazni
sončni sobi
s strogo separlranlm vhodom oddam s 1. avgustom. Poizve se pri F. Schlndler, Krakovski nasip 26.
16708-23
Soba
s souporabo kopalnice se odda s 15. Julijem ali 1. avg. solidnemu gospodu. Malgajeva 6. pritličje, desno.
16789-23
Opremljeno sobo
sončno, lepo ▼ Till pri cerkvi Sv. Jožefa oddam Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
16728-23
Opremljeno sobo
v Podgoii 19 pri Št. VI du nad LJubljano tik tramvajske postaje oddam.
1675123
Prazno sobo
strogo separirano oddam. Istotam prodam samsko opravo, dobro ohranjeno. Stan trg 19.
16808-23
Blizu tehnike
oddam prazno sončno ln parketlrano sobo s po sebnim vhodom. Naslov v vseh posloval. Jutra.
16861-23
Na Mirju v vili
oddam 15. julija sobo. Je lepa ln Ima poseben vhod. Naslov v vseh posloval. Jutra.
16858-23
Prazno sobo
t posebnim vhodom takoj oddam. Tjrševa 15-1., desno Evropa.	16916-23
Opremljeno sobo
dvema posteljama, $ souporabo kopalnice, poseben vhod, oddam » visokem pritličju. Medvedova 5a.
16929-23
Snosob. stanovanje
Iščem za avgust. Ponudbe na qgl. ■ odd. Jutra pod »Točen«. - , -„. .., .
16144 21a
Prazno sobo
lepo oddam na Kongresnem trgu 16-H.
16835-23
Lepo solnčno sobo
opremljeno, a souporabo kopalnice ln pranjem perila oddam v Vrstov-škovl 18, Mirje.
16933-23
Stanovanje
3 sobe z vsemi pritiklinami največ 15 minut od središča, iščem za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto«.
16825-21a
2-sobno stanovanje
na periferiji Iščem s 1. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »čož«.
16859-21a
Stanovanje
eno ali dvosobno, komfortno Iščeta 2 odrasli osebi za avgust ali september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka.«
16855-21a
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, iščem za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen 7876«.
I6911-21a
Enosob. stanovanje
iščem za avgust pri mirni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3 o^fbe«.
l6959-21a
Z oktobrom
iščem trisobno stanovanje * centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nova hiša«.
16980-21a
Za 100 din
krasnp prazno sobo in veliko kuhinjo v Kranju, oddam starejši pošteni gospej vdovi, katera bi zato pospravljala ostali dve sobi. Dopise na ogi. odd. Jutra pod »2 uradnici«.
16598-23
Sobico
iščem za 15. julij. Grem tudi kot sostanovalka. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra.
1&.67 II;
Zračno sobo
b posebnim vhodom, mir no ln sončno, z razgledom na Ljubljanico oddam z dobro domačo hrano eni ali dvema o-sebama. Stari trg 28-m, levo.	16862-23
Sobo
prazno ali opremljeno oddam v strogem centru takoj ali s 15. julijem. Naslov v vseh posloval. Jutra.	16881-23
Sobo
tudi i vso oskrbo oddam na Dolenjski cesti št. 14-1. levo.
16880-23
Sobo
sončno s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra 16906-23
Prazno sobo
oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
16900-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, oddam takoj. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
16947-21
Sostanovalca
lolidnega, sprejmem v preprosto in čisto sobo 15. julija. Sv. Petra nasip 43. buffet.
16944-23
Opremljeno sobo
zračno, sončno, s posebnim vhodom, oddam. Istotam iprejmem sostanovalko za 15. julij. Iliaš, Gosposvet-ska 10, II. n.
16948-23
Prazno sobo
v novi hiši, najraje na Mirju ali v bližini išče uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«.
16691-23a
Boljši samski
upokojenec
Išče večjo sončno prazno sobo a posebnim vhodom pri dobri družini takoj al pa za 1. avgust v sredini mesta ali • b cestni železnici. Zaželje na celotna oskrba ln uporaba kopalnice. Ponudbe do 15. t. m. na ogl. odd. Jutra pod šifro »Državni uradnik«
16592-23a
Sobo
lepo opremljeno, s poseb-nm vhodom, oddam takoj ali pa 1. VIII. 1939. Je-lovškova 24.
16952-23
Prazno sobo
oddam v Knafljevi uliei za takoj. Vhod vezan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16979-23
m
Prazno sobo
s štedilnikom išče mirna stranka. Ponudbe pod šifro »Točna plačnica« na ogl. odd. Jutra.
16509-23»
Sobico
strogo separirano Iščem tudi samo za podnevi če Jo kdo odstopi v bližini Miklošičeve. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Kadarkoli«.
16764-23a
Inteligent
išče čisto, mirno sobo Pri osamljeni vdovi ali ločenki, v Mostah, na Kodeljevem ali v bližini S shrambo za motor. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubitelj narave«.
10449-23
Opremljeno sobico
preprosto, tudi z oskrbo Išče drž. uslužbenec s 15. avgustom. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Fant«.
16857-23»
Psi ptičarji
dva samca in ena samica, stara dva meseca — ugodno na prodaj Vprašajte na naslov K. S. Senovo 61, Rajhenburg.
16722-27
Ilirske ovčarje
čistokrvne mladiče. 6 tednov stare ima naprodaj Hllda Pečnik, Radeče pri Zidanem mostu.	16721-27
Pes bernardinec
se Je »tekel, ruj&v ln bel, velik. Odda se naj ga v Rožni dolini c. Et. St.3, proti nagradi.
16346-27
Psico volčje pasme
staro 3 leta, prodam. Do-
ber varuh. Stožice.
Stoženska 23 16935-27
Tj
Ul
čeden fant
išče gospodično prijetne zunanjosti, za tritedensko potovanje s čolnom. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra, katero vrne, pod »Lju-d«.
bljani — Beograd
16*74-24
Osamljeni
boljSl starejši gospod Se U znanstva s osami Jenko čedne simpatične postave. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko 8786«.
16734-24
Dvajsetletna
uradnica
nepokvarjena, se želi poročiti z izobraženim, značaj-nim gospodom, v dobri sigurni službi. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep značaj«.
166 4-25
(Simpatična kuharica
Mara 20 let, 6000 dtn gotovine, želi poročiti Slovenca orožnika, železničarja ali temu primerno starega od 27 do 37 let. Naslov v vseh po ilovalnicah Jutra pod »Taj noste.	16873-25
Samostojen gospod
dobro, sltulran, želi so stanovanja pri samostojni dami. ženitev nI Izključena ponudbe na ogl. odd. Jutra pod i.Samostojna dama«. __16725-25
Državni uradnik
osamljen, simpatičen, že 11 spoznati ljubeznivo zvesto dekle, ki si želi miren, srečen dom. Oseb ne podatke na ogl. odd. Jutra pod »Skupne počitnice.«	16746-25
Frizerko
dobro delavko od 22 do 30 let z nekolikoko gotovi ne bi poročil mlad fri zerskl mojster z lastnim salonom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do bra partija«
1653925
Dvajsetletna gospodična simpatična, naObražena, neomadeže-vana z lepo doto bi po ročila dobro sltuiranega gospoda v dobri poziciji. Neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna 26«.
16585-25
železniški uradnik
v pokoju želi poročiti starejšo gospodično ali vdovo brez otrok. Dopise na ogL odd. Jutra pod »Upokojenec«.
16832-25
Ločenka
brez lastne krivde, simpatična, inteligentna, skrbna,
premoženjem, bi poročila istotakega drl. uradnika od , 34—45 let. Dopise na po-I družnico Jutra Maribor pod »Značaj«.
16974-25
Rolleiflex-automat
zadnji model, s priborom, zamenjam za Lelco ali Zelssovo kamero 24X36 mm. Ponud. be na ogl. odd. Jutra pod »Oelje—MariCor«.
16770-37
Naznanite.
Javljam, da sem se preselil lz Dravelj na
Tyrševo cesto 124. — Priporočam se za na-daljno naklonjenost.
VRHOVEC ANTON krojač.
Nenadkriljiva kolesa
znamke
»PRESTA
z garancijo nudi na ugodne obroke
Nova trgovina
Ljubljana, Tyrfeva S6 (naspr. Gospodarske zveze).
V ..JUTRO"! INSERIRAJ
KOLESA
kupite dobro ta. po-mb) tudi m obroke pd
H.SUTTNER, LirMjana
Brezobvezen ogledi Aleksandrova 6.'
Opremljeno sobo
čisto s posebnim vhodom v bližini Sv. Petra iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik« Ul«.
16710-23a
Upokojenec
star 45 let s pokojnino 540 mesečno bi šel v skupno gospodinjstvo z vdovo lato takih let ali nekoliko starejšo Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Skromen«
16461-23a
60°/o
popusta na nemških železnicah. Potne marke, prospekte in vsa pojasnila
dobite pri:
Zagreb, Zrinjevac 18
Beograd, Knežev Spomenik 5
in vseh potniških uradih.
v**' £v * V
Prazno sobo
s hrano ln oskrbo Išče učitelj z večjim sinom za avgust. Ponudbe pod »Topla soba«.
16848-23a
Soliden gospod
išče opremljeno sobo « posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«.
16905-23a
Dražbe
Na javni dražbi
ustmenl proda začasna državna uprava razlaščenih gozdov v LJublja na, Cesta 29 oktobra 24, L v Rogatcu dne 27. Julija 1938 cca-4175 prm Izdelanih bukovih drv frco vagon Rogatec, Sv. Rok ln Dobovec. Pogoji ln pojasnUa so na razpolago pri gomjl upravi v Ljubljani jn pri goz dar ju v Logu pri Rogatcu.
16707-32
MJFFllM
Hud pes
na verigi mešan volčjak 3 ln pol leta star naprodaj. Viktor Dobnlkar Podutik U, p. Vič pri Ljubljani.
16528-27
Gospod
srednjih let želi zabavno znanko za poset ki-nopredstav. Dopise pod »šiškar« na ogl. oddel. Jutra.
16836-24
Mlad inteligent
uradnik želi resnega znanja z gospodično do 22 let Cenj. ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Sprehodi.«
16673-24
Samostojen gospod
dobro situiran, želi znanja z ljubko damo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ljubka dama«.
16726-24
Ženitve
Mladenič
star 27 let, s 50.000 din gotovine bi se poročil gdč. kattra vodi samostojno Jpec. trgovino, gostilno ali kaj stičnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupna sreča«.
16656-25
Samski trgovec
srednjih let z gotovino se želi priženiti katerikoli trgovini ali obrti. Ponudb« na ogl. odd Jutra pod »Vzajemnost« 16717-25
Magistra pharmacije
odlična 30 letna gospodična, vzorne preteklosti, simpatične zunanjosti, Mariborčanka, želi znanja a serioznlm gospodom v svrho možitve Informacije daje Rezor, Zagreb, pošta 3.
16733-25
Obrtnik —
posestnik starejši ttče starejšo gospodično ali vdovo z nekaj imovine zaradi že nltve. Naslov v vseh po sloval. Jutra.
16723 25
Zenitve in možitve
boljših krogov posredujemo vestno ln solidno Informacije razpošiljamo proti nakazilu 10.— din v znamkah. Diskretno : Prvorazredne rodbinske zveze, na: Rezor, Zagreb. poŠta 3.
10732-25
Dvajsetletna
gospodična simpatična, naobražena, neomadeževana b lepo doto, bt poročila dobro sltuiranega gospoda v dobri poziciji. Neanonlm ne ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Pridna 26«.
16585-25
Bretp/ačen pou* v igranju!
lahtevajte brezplačen ceni*.
HEML-HEROLD
d.uxz. za/, ftirnice g/asbi'l
MARIBOR s>101
MOŠKI!
Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poskusite hormonske pllule
HORMO-SEKS
Dobivajo se ▼ vseh lekarnah. — 30 pilul din 84.-, 100 pilul din 217.-, 300 plul din 560. Po poŠti diskretno razpošilja Lekarna BAHOVEC, Ljubljana Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VTS-VTT«, Zagreb
Langov trg 3. 3gl. reg. S. br. 5846-39
Prodamo
star gradbeni materija!, opeko, okna, vrata, izložbe, svinčene cevi itd«
s stare zgradbe banke Slavije na Tyrševl c. Informacije na stavbi.
SVEČANE IGRE V SALZBURCU
1939.1.
1« avgusta do 8. septembra
OPERA:
Beg lz serafla — Plgaro — Caro-strelee — Don Glovanni — Falstaff — Kavallr z rožo — Seviljski brivec. IGROKAZI:
Mnogo hrupa sa nič — Meščan plemič.
KONCERTI:
Dirigenti: Kazi BChm, Edwin Fischer, Hans Knappertabusch, Clemens Krauss, Willem Mengelberg, Rlchard Strauss,
Tulilo Serafin. Karte in informacije pri vseh potniških uradih in pri ravnateljstvu: Salzburger Festsplele (Salzburg —
Festspielhaus ). Informacij« daj«:
NJemački Saobračajnl TTred, Zagrflb, — Zrinjski trg 18, telefon 81 - 70.
POZOR!
Proda »e po zelo ugodni ceni zaradi bolezni, takoj veliko moderno
KOPALIŠČE in RESTAVRACIJA
z inventarjem ▼ okolici LJubljane. — Avtobusna zveza in vlak na razpolago. Natančnejša pojasnila daje posredovalnica
MARIJA JANČAR, Sv. Petra cesta.
odpravi
•	v* . v
t n ffectstccc
I orani e t	jedilnega pribora,
*	kuhinjske posode,
kadi za kopanje, oken, steklenic za B brzo in lallko olje in vino, mast-
■ _ w_	nlh krp, keramlG-
S P0m0€]0 nlh podov itd. itd.
Brezplačni vzorci pri VaSem trgovcu.
Oglejte si zalogo neprekosljivo elegantnih, močnih ln zanesljivih koles z lahnim pogonom
A1GLON
Priznano najboljia francoska kolesa.
Glavni zastopnik za Jugoslavijo:
VIKTOR BOHINEC
LJUBLJANA — Tyrševa 12, dvorišče Kolesa na zalogi od din 1.175 naprej
Oglasi v »Jutru" imafo vedno največ)! uspeta!
PREKO ŠTIRI MILIJONE
GRITZNER šivalnih strojev
JE V UPORABI
GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotičeva 82 <
Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev
Otročki mzIM Mkjnovejfiih modelov
DvofcotaM, motorji. trtclMfl
Btniol iUo|l tmifiBltH
Po rek) nizki cenii Ceniki frankom
»BBBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Kariovfflca
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 98.
ZAHVALA
JAKOB REMŽGAR, posestnik, LJnbljana, črna vas št. 48
sem dne 3. t. m. po zlobni roki utrpel veliko požarno nesrečo. Tem potom se pa moram
zavarovalni banki »SLAVIJI«
javno zahvaliti, da je škodo na poslopjih nemudoma ocenila to mi takoj izplačala celo zavarovano glavnico. Ker ml je v hudi nesreči »SLAVIJA« Izdatno priskočila na pomoč jo vsem toplo priporočam!
V Ljubljani, dne 3. julija 1939.
Remžgar Jakob
INDUSTRIJE POZOR!
Nedaleč ob Sarajeva je naprodaj industrijsko zemljišče s poslopji to stroji ali samo stroji kot:
1.	1 stabilni parni stroj znamke Lang L. Gergwar, Budimpešta, 650 HP 90 obratov na minuto;
2.	4 parni kotlovski buillerji, vsak po 75.48 ogrevne površine, zgrajeni 1913. leta, pritisk 11 atm.
3.	transmisije premera 130—140—150 mm z ležaji jermenicami.
4.	2 polno jarmenika na tonska ležišča — premer oboda 55 x 90 cm. Prizma.
5.	2 cepilna jarmenika to več cirkularnih osi.
6.	1 gozdna lokomotiva v dobrem stanju.
7.	vagonska tehtnica znamke Schember, Wien, dolžine 12 m, nosilnost 35 ton.
8.	30 parov gozdnih vagonet in več parov lažjih.
9.	2 zaprta vagoneta iz skladišča to za osebje.
10.	50 vagonov tračnic od 12 do 14 kg po 1 m to drobni pribor vse gori navedeno za ozkotirno progo koloseka 76 cm.
11.	elektromotorji in generatorji za tok 110 voltov.
12.	2 para dvojnih tračnih žag za krajšanje klad.
13.	motorna sesalka kapacitete 2.000 litrov na minuto z vodovodnimi cevmi to hidranti..
14.	ognjegasna oprava za 30 ljudi, z 2 ročnima sesalkama in preko 1.000 m cevi to razni drugi pribor.
15.	skladišča to delavnice z orodjem to deli za stroje itd.
NAPRODAJ ZELO UGODNO.
Pismene ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. »53718«.
Prodamo ugodno
parno opekarno
blizu Zagreba s popolno strojno opremo, zdaj v obratu, kapaciteta 5—6 milijonov strešne to zidne opeke v sezoni. Plasma produkcije zagotovljen, resne pismene ponudbe na Publijsitas d. d. Zagreb, Ilica 9 pod »Ciglana«.
Usodo ljudi
Znameniti profesor se je odločil Izdelati vam horoskop. Njegova pri znana sposobnost videti prlhodnjost v žlvlje nje drugih, ne glede na razdaljo, meji na Cudo-vltost. Profesor vam pove po resnici vso vaši usodo, kdaj lahko doseže-te uspeh ali najdete srečo tako ▼ pogledu ljubezn: trgovine, loterije Itd. — Njegov podpis minulih sedanjih in bodočih do god kov gotovo vzbudi vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite o-tožnl ln ne jadlkujte. kajti vse se o pravem času obrne na bolje. — Sporočite ml vaš naslov ln povem vam o vaSl bodočnosti. sedanjosti ln preteklosti več nego bi smatrali za možno Za izdatke priložite v pismu tri Internacionalne bone za odgovor, katere lahko kupite na vsaki poeti. Naslov:
»Gazette YougosIare de Pariš - Boite postale n. 11.
Pariš R. P.« Poštnina za Francijo Je 4 din.
OKASA tablete
Pri spolni slabosti lahko poskusite
OKASA
TABLETE sa
za moške
100 komadov din 220.-proti povzetju.
Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav,
Beograd — Terazije 5.
Ogl. t. S. 5846-39
Gospodinje!
Sedaj je čas, da si obnovite Vašo posteljnino! — Pri prenavljanju boste potrebo-
vala gradi za madrace — ki ga dobite v dobrih kvalitetah po din 20.— do 28.— pri tvrdki
GORIČAR, Ljubljana — Sv. Petra cesta
Vata
v tablah to za odeje, vedno na zalogi. — Zahtevajte vzorce to cenik.
Arbeiter — Maribor.
Konkurs
Na odobrenju Gospodina Ministra vojske i mornarice, Komanda vazduhoplovstva vojske, raspisuje konkurs za prijem rezervnih potporočnilca svih rodova vojske, a iz vazduhoplovstva potporočnika, poročnika i zaključno čina kapetana II klase u aktivnu službu vojske za pomocne službe: službu veze, foto-grafsku službu, meteorološku službu, službu vaz-dušne odbrane, avtomobilsku službu, vatrogasnu službu, pionirsku službu i tropnu službU.
Kandidati treba da odgovore sledečim uslovima:
Pored činova rezervnih oficira gore navedenih, da su sposobni za trupnu službu u miru i ratu; da nisu stari ji od 30 godina in da nisu oženjeni, sem kandidata rezervnih vazduhoplovnih oficira čina kapetana H klase; da su svršili najmanje 7 razreda gimnazije, odnosno odgovarajuči razred učiteljske, srednjo tehničke, nau-tičke ili Više državne Trgovačke škole; da su poreklom Jugoslovenske narodnosti i potpuno svesni u nacionalnom pogledu; da nisu sudski kažnjavani, da nisu pod istragom niti pod starateljstvom; da su primernog vladanja u gradjanstu i da nisu naklonjeni nikakvim porocima.
Molbe če se primati zaključno do 30 jula 1939 godtoe do 12 časova 1 treba ih adresirati (Komandantu vazduhoplovstva vojske — deneralštab — Nastavni odsek — Zemun).
Sva detaljnija obaveštenja i upustva mogu se dobiti od Komande vazduhoplovstva vojske — Zemun uz dostavu adresiranog koverta sa poštanskom markom.
Iz kancelarije Komande vazduhoplovstva vojske V. K. Br. 694/1939.
HVT0M0BILISTI
F3EDN0 ODPOTUJETE NA POČITNICE
H0VE ZHHESUIVE GUME
Naše gume so izdelane posebno za naša pota in ojačene še za dva korda, tako da nudijo varno vožnjo. Mi smo edini domači proizvajalci avtomobilskih gum v naši državi, zato nam Je mogoče, da Vam postrežemo v naših 600 prodajalnah vedno s svežini blagom najboljše kakovosti
Betonsko železo
40 mm premera, v posameznih dolžinah od 5 do 24 m ugodno naprodaj. — Ponudbe poslati na Publicitas, Zagreb — Ilica 9, pod »Beton«.
Novi naslovi (frančiškanska nI. 8.
IPc priznano nlzRif cenah si nabavile najboljše moške o-bleke, perilo m vsa raktična oblačila prt
Preskerju
4 U B L 4 A N
|sv Petra cesta 14
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično Čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
Pralnici — Svetlnlikatn"
. ENO- 'p-ii •• VEifelSE
JUGOCiAlIKA
SV PETINAM
INSERIRA JTE
V »JUTRU«I
Ravnokar prispelai
velika
pošiljka otroških vozičkov — Oglejte si brezobvezno pri
LJUBLJANA
Miklošičeva c. 20
Industriji,
ki ima interese, da bo zastopana na beograjskem tržišču, v notranjosti in pri obla-stvih, nudimo zajamčen uspeh. Prvovrstne reference. Ponudbe na »Propagando«, a. d. Beograd, poštni pretinac 409, pod značko »Savršena organizacija 1158«.	6452
Konkurs
INTENDANTSKA AKADEMIJA primiče ove godine do 6o pitomaca.
Pravo na konkurs Imajo mladiči rodjenl u vremenu od 1 Ja-nuara 1917 godine do 31 decembra 1921 godtoe, kojl neposredno dolaze iz škole, a od školskih kvalifikacija imaju punu drž. gimnaziju Ili realku sa položenim višim tečajnim ispitom, Državnu trgovačku akademiju ili Državnu pomorsku trgo-vačku akademiju sa položenim savršnim Ispitom.
Detaljnije podatke videti u konkursu, kojl je dostavljen svi-ma vojnim okruzima, osmorazrednim gimnazijama 1 realkama, Državnim trgovačkim akademijama 1 Državnim pomorskim trgovačkim akademijama.
Br. 3068 iz Uprave Intendantske akademije 4 juna 1939 godine u Beogradu.
»JUTRO« ZAVARUJE!
Oddaja v zakup hotela, kavarne in restavracije
MOSKVA
v BEOGRADU
Poštna hranilnica da počenši s 1. januarjem 1940. L v zakup svoje poslopje na oglu Trga Prestolonaslednika Petra in Balkanske ulice, zvano »MOSKVA«, za hotel, kavarno in restavracijo.
Poslopje bo popolnoma renovirano, z novo notranjo opremo in z vsemi modernimi instalacijami.
Doba zakupa je 10 let.
Interesenti zamorejo vpogledati vse načrte o bodoči notranji razporedbi v poslopju kot tudi pogoje o zakupu v pisarni šefa ekonomskega odseka soba štev. 96.
Javna ofertalna licitacija se bo vršila 10. avgusta 1939 1. na Generalni direkciji poštne hranilnice v Beogradu (soba štev. 96) ob 11. uri predpoldne.
Varščina 5% za domače, a 10% za inozemce od ponudene zakupne cene, računajoč zakupno vrednost za celo dobo trajanja zakupa, se ima položiti najkasneje do 10. ure na dan licitacije pri blagajni poštne hranilnice v Beogradu v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih.
štev. 4453/1. Iz generalne direkcije poštne hranilnice v Beogradu, 5. julija 1939. leta.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,