pomuski
vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. — Štev. 25	MURSKA SOBOTA, 11. JUNIJA 1959	Cena din 10.—
UVELJAVLJANJE
STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Predsednik Ob 0 SZDL Franjo tov. Šonaja o stanovanjski skupnosti v M. Soboti
V zvezi z nedavnim posvetovanjem o uveljavljanja stanovanjskih skupnosti, sklicanega na pobudo Predsedstva Glavnega odbora SZDL Slovenije, je obiskal član našega uredništva predsednika obč. odbora SZDL v Murski Soboti tov. Franja Šonajo in mu zastavil nekaj vprašanj o vlogi stanovanjske skupnosti kot samoupravnega organizma v komunalnem sistemu. Tov. Šonaja je v razgovoru dejal, da je stanovanjska skupnost skupnost za organizacijo potrošnikov, za zaščito družin, za orgnnizacijo kolonij, odmora, zabave, prehrane, cenenih obrtniških uslug itd.
Dalje je tov. Šonaja poudaril. da sam zakon o stanovanjskih skupnostih ne daje nobenih šablon, saj nakazuje le smer. V Murski Soboti je socialna struktura zaposlenih mater taka, da so razne uslugepotrebne (od varstva otrok do servisov), vendar na podlag: samo vzdrževan ja. Tako je v Murski Soboti potreben obrat družbene prehrane, dalje otro-
ške ustanove in sploh skrb za otroke staršev, ki so zaposleni ter servisi za obrtne storitve, za gradbene storitve, pralni, servis, servisna služba za čistilke na domu itd. O tem, kako kaže v Murski Soboti vse to urediti in organizirati, naj spregovore prebivalci na zborih volivcev in množičnih sestankih SZDL. iniciativni odbor nove stanovanjske skupnosti pa naj ta mnenja in predloge uskladi. Svoja mnenja naj izrazijo tudi društva TVD »Partizan«, LT in »Svoboda«, kot vzgojitelje pa bi morda pritegnili mlade učiteljske kadre.
Tov. Šonaja je v nadaljevanju dejal, da bo organizacija SZDL glavni organizator, ki bo koordiniral delo in predloge posameznih organizacij in društev. Sindikalne podružnice v podjetjih bodo prav tako morale reševati družbena vprašanja na območju komune in stanovanjske skupnosti — torej izven ozkega okvir? podjetja. Prehrano delovnih ljoidi kaže uredit: morda na ta način, da bi ustrezne obrat pripravil glavne obroke, seveda prilagojene potrebam in navadam naših ljudi. Pranje perila, oken, čiščenje stanovanj, pletje vrtov, čiščenje ograj itd. — to naj bi bila stvar posameznih servisov, socialne službe pa bi prevzele skrb za zaščito predšolskih in šolskih otrok, skrb za razvedrilo otrok po ustreznih igriščih, skrb za defektne in socialno ogrožene otroke in podobno. V Murski Soboti pri-
de v poštev tudi skrb za zaščito starčkov in bolnih ter skrb za pomoč invalidom. Ne na zadnjem mestu je tudi skrb za zaposleno ženo, če ta zboli. Omeniti velja še potrebo po otroški organizaciji, ki bi skrbela, da ne bi starejši otroci razbijali svetilk v parku in drugod, skrbela za čuvanje napadov in igrišč, urejala okolja hiš in drugo.
Materialna sredstva stanovanjske skupnosti naj bi pritekala od plačevanja uslug, zato ne kaže uvajati samoprispev-
ka. V prihodnjih dneh bo tudi Socialistična zveza prilagodila svoje organizacije z območjem stanovanjske skupnosti, že prej omenjena društva pa morajo pripraviti svoje programe upoštevajoč. da vse to služi dvigu življenjske ravni delovnih ljudi M. Sobote. Za sedaj bo za območje M. Sobote ena stanovanjska skupnost, kasneje pa bo treba razpravljati tudi o stanovanjskih skupnostih v pretežno kmetijskih predelih v predmestjih in zunanjih predelih v okviru krajevnih odborov glede na potrebe posameznih vasi.	B. Š.
PRIHODNJIČ:	UVELJAVLJANJE
STANOVANJSKIH SKUPNOSTI v G. RADGONI, LJUTOMERU IN LENDAVI.
Veliko slavje v Turnišču
V nedeljo, 14. junija bo Planika iz Kranja svečano odprla v Turnišču obrat strojnega in ročnega izdelovanja obutve in usnjene konfekcije. V soboto bo v vasi ognjemet in kresovanje, v nedeljo zgodaj zju-
traj budnica, ob 8. uri bo odprta razstava, ob 9. turi glavna slavnost s kulturnim programom in otvoritvijo obrata, potem bodo športna tekmovanja, popoldne pa zabavni del s Pohorskimi fanti.
Od dosedanjih sezonk — stalne delavke v turniški tovarni čevljev
Na spomladanskih dirkah v Ljutomera dosežen NOV JUGOSLOVANSKI
KASAŠKI REKORD
Nedeljskih spomladanskih konjskih dirk v Ljutomeru se je poleg predsednika Konjeniške zveze Slovenije generalmajorja Jaka Avšiča, predsednika Konjeniškega kluba Ljutomer Joška Slaviča in zastopnikov organizacij ter društev, udeležilo tudi veliko število ljubiteljev konjskega športa iz ljutomerske okolice, ostalih krajev Slovenije in sosednje Hrvatske.
Alojz Jureš iz Ljutomera je dosegel s kobilo Punčko nov jugoslovanski rekord 1,22. Tako se tudi ljutomerski kasači postopoma, toda vztrajno uvrščajo med evropske in svetovne prvake v kasaškem športu. Ostali rezultati konjskih dirk šobili naslednji: I. vožnja, ki je
bila posvečena 40. obletnici KPJ — zmagala Punčka s časom 1,22. druga je bila Lenka s časom 1,27, tretja Roška s časom 1.26 in četrta Proga s časom 1.26. V drugi vožnji je zmagal Fakin s časom 1.36, last Ludvika Slaviča z Grab. V III. vožnji je zmagal Cicero s časom 1.30. last Jožeta Hercoga iz Oseka V IV. vožnji je zmagal Jeni s časom 1.28, last Jožeta Novaka iz Lokavec. V dvo vprežni vožnji je zmagal par Pluton-Lenka s časom 1.39. last Joška in Alojza Slaviča iz Bunčan.
Vse dirke so bile izredno napete in zanimive.
Z letošnjega sprejema štafete mladosti v Soboti. Na sliki: Predaja štafetne palice
MEHANIKA V LENDAVI odpira nove obrate
Lendavsko podjetje Mehanika bo letos odprlo tri nove oddelke. V teh dneh so začeli s poskusno proizvodnjo paragonskh šib za dežnike. Te šibe naše dežniknrne sedaj v celoti uvažajo, novi obrat pu bi zadovoljil potrebe vseh jugoslovanskih dežnikarn. V poskusni proizvodnji bodo izdelali na dan 2000 šib, kasneje pa več, če bodo dobili dovolj posebej valjanega železa, ki pa za letos ni ngotovljeno v zadostnih količinah. Te šibe, ki jih bo proizvajala Mehanika, bodo po predvidevanjih za 40 odst. cenejše od uvoženih, prihranile se pa bodo tudi devize. V programu imajo še zboljšanje kvalitete navadnih, okroglih šib zn dežnike, ki jih že dalj časa izdelujejo, a se jim zaradi »mrtve sezone« kopičijo v skladišču.
Na proizvodnjo patagonskih šib je vezan oddelek za niklanje kovinskih predmetov. Ta je že tudi urejen in sedaj preizkušajo proces. V glavnem je že urejeno tudi za tretji oddelek, ki ga mislijo letos odpreti. V njem bi iz plastične snovi izdelovali razne predmete zn široko potrošnjo. Ta obrat bi v začetku b!.l pri podjetju, kasneje se pu morda osamosvojil. Prostore za obrat bo preskrbel ObLO, ki je iz investicijskega sklada prispeval 4 milijone din, podjetje pa iz svojih skladov 1 milijon dinarjev. Strojno opremo bo dalo podjetje samo. ki je že do-
slej izdelalo več stiskalnic za plastične mase.
S to razširitvijo se bo v podjetju povečalo število zaposlenih za skoraj 15 odst. Potrebnih bo pa več strugarjev in strojnih ključavničarjev, ki bi jih podjetje takoj zaposlijo. Po novem tarifnem pravilniku bo 55 odst. zaposlenih plačanih po enoti proizvoda. Poleg pomanjkanju potrebnih kvalificiranih delavcev pa bodo nastajale težave s prostori, ki so že sedaj pretesni in bolj zasilni. Zalo v podjetju predvidevajo, da bi prihodnje leto začeli graditi nove delovne prostore s površino do 500 kv. metrov. Sedaj namreč ni potrebnih skladišč, orodnice itd. Razvoj podjetja in sploh kovinske industrije v Lendavi pa zahteva hkrati tesnejšo povezavo med posameznimi podjetji. Tako se mehanična delav-
KZ v lendavski občini
PREDNJAČIJO
GOMILICE
Zaključne račune za lansko leto so kmetijske zadruge v lendavski občini končale zelo pozno in jih predložile v potrditev tudi skoraj mesec dni kasneje, kot je bilo določeno. To kaže na pomanjkanje potrebnega kvalificiranega osebja. Po zaključnih računih je imela največji promet KZ Lendava in sicer 136 milijonov din, pri: tem pa 5.8 milijonov din čistega dohodka, pri ustvarjanju dohodka pa so najboljše poslovali v KZ Gomilice, kjer so pri 63 milijonih din imeli 3.4 milijona din čistega dohodka. Na zadnjem mestu je KZ Hotiza, ki je imela lani 47 mil. din prometa in 1,7 mil. din čistega dohodka.
niča pri podjetju Nafte počasi preusmerja v kovinsko podjetje, pri katerem ho že letos začela delovati livarna. ki bo velikega pomena tudi
za razširitev dejavnosti Mehanike.
Šn
ZADRUŽNI DOGONI
Občinski ljudski odbori in kmetijske zadruge v teh dneh obširno razpravljajo o urejevanju odkupa klavne živine. Dosedanji načini odkupovanja na raznih sejmih so namreč nudil: obilo možnosti za razne špekulacije, navijanje cen in zaradi tega je vladala na tržišču neurejenost. Ta način odkupovanja tudi ni vplival na dobro rejo živine in vzpodbujal živinorejce.
Zato je daljnosežnega pomena nova ureditev odkupa klavne živine, ker bodo s tem odpadli najrazličnejši problemi, predvsem pa vsako mešetarjenje, ki je na sejmih še vedno v navadi, hkrati pa bo to vzpodbuda živimo rejcem, da bodo redili res samo dobro živino in zato bodo ti ukrepi znatno vplivali tudi na razvoj živinoreje pri nas. Tako bodo že letos uvedeni zadružni in medza-
družni dogoni. Na zadružnih dogonih bo živina ocenjena in pregledana ter tako na osnovi njene kvalitete določena tud: cena. Od kmetov bodo živino odkupovale izključno kmetijske zadruge, kupci pa od njih po dogovorjenih cenah, ki so že objavljene. Poleg tega bodo zadruge lahko organizirale tudi medzadružne dogone, na katerih pa bo vsaka zadruga odkupovala od prodajalcev s svojega območja.
Za plemensko živino bodo sejmi ostali še dalje, vendar jih pa bodo občinski ljudski odbori ponovno uredili in določili, kje in kdaj jih je potrebno prirejati.
Kmetijskim zadrugam bodo pri uvajanju zadružnih in medzadružnih dogonov morali pomagati občinski ljudski odbori z živinorejsko-veterinarsko in inšpekcijsko službo, kmetijske zadruge pa primerno urediti tržne prostore.
Pokaži, kaj znaš“ iz letalstva
V	okviru praznovanja Tedna mladosti bo Aeroklub v Murski Soboti skupno z DPM priredil v nedeljo za vse šole Pomurja veliko letalsko prireditev »Pokaži, kaj znaš«.
V	dopoldanskem času bo najprej tekmovanje modelarskih ekip iz Pomurja, nato pa bodo nastopili soboški in ljubljanski modelarji z raznimi tipi mo-
delov; med njimi bo prikazan tudi motorni hitrostni model. Ob tej priložnosti bo tudi prvič v Pomurju prikazano delovanje in polet reaktivnega modela, ljubljanska ekipa pa bo med drugimi nastopila tudi z akrobatskimi modeli.
Popoldne bodo mladini in pedagoškemu kadru prikazali praktično uporabo akrobatskega
in jadralnega letala ter padalske skoke. Posamezne točke bo preko zvočnikov obrazložil in opisal strokovni napovedovalec RTV Ljubljana. Na letališče bo izpred »Zvezde« vozil avtobus. To bo prvo tekmovanje poučnega značaja iz letalstva v Murski Soboti, ki ga bodo v primeru neugodnega vremena preložili na naslednjo nedeljo.
Poravnalni sveti
v beltinski občini
Prejšnji teden so v beltinski občini na zborih volivcev volili člane in namestnike poravnalnih svetov. V občini bosta delovala dva poravnalna sveta. Prvi bo zajemal beltinski, drugi črensovski okoliš. Vsak svet bo imel s predsednikom tri člane in tri namestnike, tako da bo imela vsaka vas svojega zastopnika, ki bo tudi najbolj poznal razmere v vasi in tako laže ter pravilneje sodeloval pri poravnavah raznih sporov. Za
predsednika beltinskega poravnalnega sveta je bil izvoljen predsednik ObLO Ivan Horvat. Sedaj, ko sta sveta izvoljena, bodo občani svoje spore s civilnega in nekatere manjše s kazenskega področja najprej reševali pri poravnalnih svetih in šele potem, če spora ne bo možno urediti pred sodiščem.
Poravnalni sveti v beltinski občini so prvi v Pomurju. V kratkem jih bodo začeli ustanavljati tudi v drugih občinah.
Letos doživljamo v Pomurju mnogo kakovostnih gostovanj priznanih kulturnih skupin iz raznih mest in krajev — vse o sklopu praznovanja visokega jubileja KPJ. — Na sliki: učiteljski pevski zbor »Emila Adamiča« ob svojem nastopu v Soboti.
V soboški občini doslej
potrjenih 8 tarifnih pravilnikov
V soboški občini bi moralo do konca maja dati v potrditev svoje tarifne pravilnike 90 gospodarskih organizacij, a do določenega časa jih je bilo predloženih 65. Tarifnih pravilnikov n sta sestavili kmetijski zadrugi Puževci in Marijane: in 23 podjetij s pavšalnim obračunavanjem dohodka. To so predvsem mlini, žage in nekatera manjša gostišča.
Komisiji za dajanje pripomb in soglasja k tarifnim pravilnikom sta doslej obravnavali 14 tarifnih pravilnikov in sicer Mure, Merkurja. Prekmurske-ga magazina, Železa, Plavice, Usnja, Opekarne v Puconcih, Pomurskega tiska, Pomurke. Tovarne mlečnega prahu. Mlinskega podjetja, Zidarja, Kroja in Jelke. Od teh sta komisiji potrdili tarifni pravilnik Muri, Železu, Merkurju, Prekmurskemu magazinu, Kroju, Jelki, Plavici in Zidarju. Za nekatera ostala podjetja (Tovarno mlečnega prahu, Pomurski tisk, Gozdarsko poslovno zvezo, Usnje in Mlinsko podjetje) sta pa ugotovili nekatere pomanjkljivosti predvsem pri razporejanju povečanja tarifnih postavk v primerjavi z lanskim letom in jim nista dali nobenih pripomb, ampak sta se odločili, da jih predložita občinskemu zboru proizvajalcev, ki naj o njih izreče dokončno mnenje.
Po predloženih tarifnih pravilnikih. se v skladu s povečanjem čistega dohodka in osebnih dohodkov delavcev povečujejo tudi skladi podjetij. Razmerje med skladi in osebnimi dohodki se je spremenilo v korist skladov n.pr. pri Pomurskem tisku, Sogradu, Panoniji, Plavici, Zidarju idr., v škodo skladov pa n. pr. v Muri, Projektivnem biroju. Separaciji kremenčevega peska v Puconcih, KG Rakičan idr.
(Nadaljevanje na 2. strani)
DAN KMEČKE MLADINE V ZENKOVCIH
V nedeljo bodo v Zenkovcih priredili »Dan kmečke mladine«. Po otvoritvi, ki bo ob 8. uri, bodo tekmovanja koscev in grabljic, nato pa bodo kolesarske hitrostne in polževe dirke, odbojka in lahkoatletska tekmovanja. Tekmovalci posameznih ekip bodo nagrajeni s praktičnimi darili. Po tem sporedu pa bo srečolov in zabava s plesom.	-ko
VZGLEDNO
SODELOVANJE
V istem času, ko se v Ženevi razgovarjajo predstavniki štirih velikih sil, je obiskal podpredsednik Kardelj tri majhne evropske dežele, ki imajo z nami že nekaj let plodne gospodarske in državniške stike. Podpredsednik Kardelj je obiskal Dansko, Norveško in Švedsko. Tudi te tri dežele so pravtako kot Jugoslavija majhne in ne odločajo o velikih mednarodnih problemih, toda o tem trenutku so lahko za vzgled velikim državam, kako se lahko sodeluje, kako se lahko zbližujejo narodi in kako se na ta način lahko zagotovi svetu mir. Toda namesto, da bi se veliki zgledovali po malih, so še vedno polni nasprotovanj in še vedno, kjer le morejo, poudarjajo ideološke razlike. In prav na to temo je podpredsednik Kardelj v Oslu dejal, da na področju mednarodnega sodelovanja ne more biti nič hujšega od poveličevanja ideoloških in političnih razlik.
Mednarodno sodelovanje ima mnogo virov v vzajemnem vzgledovanju. Naj samo omenimo ugotovitev predsednika Gerhardsena. ki je rekel, da Norvežani živijo pod močnim vtisom našega delavskega uprav-
ljanja in da so jim všeč naši organi lokalnega upravljanja. Slednji zategadelj, ker zmanjšujejo vpliv državnega aparata in dajejo vse večjo vlogo v važnem odločanju predstavnikom, voljenim iz ljudstva. S tem ni rečeno, da so Norvežani pripravljeni vse prevzeti od nas, vendar je očitno, da imajo, marsikaj našega za koristno tudi v njihovih razmerah. In če bi bili tamkaj ljudje, ki zaradi ideoloških razlik nočejo ničesar videti pri nas, prav gotovo ne bi prišlo do tako tesnega sodelovanja, do katerega je že prišlo med nami in naštetimi tremi deželami.
Naj omenimo ob tem visoko dansko kmetijsko proizvodnjo, ki slovi za zgled v svetu. V tej deželi se je mnogo Jugoslovanov naučilo marsičesa. Kako dosegati visoke hektarske donose in kako skrbno gospodariti. sta vprašanji, ki nas morata zanimati. Razen tega pa imajo tam tudi zadružništvo, kateremu brez dvoma lahko mnogo koristijo naše izkušnje. Toda pri tem sodelovanju in pri teh meddržavnih stikih ne gre samo za naše štiri dežele, o katerih se trenutno govori, temveč za mnogo več. Gre za splošno koristno pobudo.
Tudi o tem je lepo povedal premier Gerhardsen: »Varnost jutrišnjega dne ne more biti zagotovljena samo z našim prizadevanjem. Na vseh deželah je velika odgovornost. Jugoslovanski politični voditelji se zlasti zavedajo tega dejstva. S tem v zvezi se je treba samo spomniti mnogoštevilnih političnih obiskov, ki jih je naredil predsednik Tito v teku preteklih let v Aziji in Afriki.«
Nedvomno je to povsem jasna resnica: mir in vsa bodočnost, temelječa na tem. je odvisna od sodelovanja vseh narodov vsega sveta. Različnosti v raznih deželah je treba upoštevati. Ni takega problema, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti s potrpežljivostjo in strpnostjo. Toda potrebno je zavestno preprečevati zaostritve in iskreno iskati pota za zbližanje.
Nekaj tednov sicer ni mnogo za obisk kar treh držav, vendar je tako, kot so ugotovili že vsi državniki, ki so bili pri nas: iz nobene knjige ni mogoče dobiti jasno predstavo o neki deželi, nikdar človek ne dobi tako nazorno podobo življenja neke dežele kot šele takrat, ko je sam stopil za nekaj dni o to življenje. Zato so tudi taka vzajemna srečanja nadvse koristna in če se bodo veliki čimprej ravnali po malih, bodo mnogo laže sklepali o doslej nerešljivih problemih.
To je nedvomno, kot je nedvomno tudi to, da se je doslej sodelovanje med Jugoslavijo in Dansko, Norveško in Švedsko že tako razmahnilo, kot se gotovo ne bi, če ne bi bilo teh neposrednih stikov med državniki. In to sodelovanje je na tem. da se po tem zadnjem obisku še okrepi na osnovi novih zapažanj in spoznanj.
or
Lep razvoj strelstva v Pomurju
Množičnost in kakovosten vzpon
Zadnja leta je strelska organizacija v Pomurju doživela velik razmah in razvila zelo živahno dejavnost. Na območju soboškega okraja delujejo trije občinski strelski odbori, ki združujejo 45 strelskih družin z 2744 člani in članicami ter pionirji. Od orožja imajo na razpolago: 165 dobro ohranjenih zračnih pušk, 74 vojaških 7.9 mm, 5 precizne malokalibrske puške in eno specialno lovsko puško za streljanje na glinaste golobe. V primerjavi s številčnim stanjem članstva je seveda količina orožja minimalna in komaj zadostuje za izvajanje osnovnih nalog v strelskih družinah. Razveseljivo je dejstvo, da so se strelci Pomurja s svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom uvrstili v vrsto najboljših v Sloveniji. Na republiškem tekmovanju z zračno puško je ekipa Pomurja zasedla 5. mesto, v tekmovanju z
vojaško puško 3. mesto in v tekmovanju za »Zlato puščico« so med 50 najboljšimi tekmovalci naše republike zasedli 8. in 9. mesto. Na vsearmadnem tekmovanju v Beogradu je naš član dostojno reprezentiral pomurske strelce, saj je zasedel prvo mesto. Poleg navedenih tekmovanj so redno množična tekmovanja v okrajnem in občinskih merilih — posvečena državnim praznikom in raznim pomembnim obletnicam iz naše preteklosti.
Izmed vseh občinskih strelskih organizacij pripada brez doma prvo mesto Murski Soboti. Na območju združene soboške občine je registriranih 25 strelskih družin s 1502 člani, od tega 695 članov. 151 članic. 296 mladincev in 182 pionirjev. Posedujejo 75 zračnih im 5 malokalibrskih pušk.
Občinski strelski odbor zasluži
vso pohvalo. Na številnih sestankih so soboški strelci razpravljali o gradnji strelišča za malokalibrsko puško, kajti brez tega kljub najboljši. volji in prizadevnosti ni moč uspešno delovati. Končno se je zadeva premaknila z mrtve točke. Merodajni činitelji so pokazali vse razumevanje, tako da' so pred nekaj meseci že pričeli v fazaneriji z gradnjo prepotrebnega strelišča. Delo lepo napreduje. Najbolj vneti so mladinci z vajenske šole, dalje obvezniki predvojaške vzgoje in gimnazijci. Do sedaj je največ prostovoljnega dela opravila SD »Borec« iz Sobote. Kot vse kaže, bodo lahko že v jeseni strelišče izročili svojemu namenu. Z izgradnjo strelišča se bodo pogoji za nadaljnji razvoj strelske organizacije silno povečali. Strelci bodo lahko razvili polno dejavnost, strelišče pa bodo s pridom koristile tudi druge organizacije im društva, ki v svoje programe vnašajo elemente izvenarmadne vzgoje ljudstva.
Tudi v Ljutomeru in Gornji Radgoni so strelci razvili živahno dejavnost. V načrtu je osnovanje občinskega strelskega odbora v Lendavi. Tam se že uspešno uveljavljata strelski družini Lendava in Nafta, v kratkem bodo ustanovili SD pri KGG Lendava in tudi v Dobrovnika. Zategadelj se kaže nujna potreba za povezavo teh organizacij in za formiranje občinskega vodstva.
Ovira pri nadaljnjem kvalitetnem delu je pomanjkanje instruktorskega kadra. Okrajni strelski odbor se resno trudi rešiti ta pereč problem.
ELEKTRIKA V ŠALOVCIH
Šalovci na Goričkem so preteklo nedeljo doživel i svoj največji praznik; tega dne je v tem kraju prvič zasvetila elektrika in potrdila nadvse pomembno zmago iprebivalcev, ki so se na slavju zbrali. v velikem številki. Našteli bi jih čez tisoč. Mimo krajšega kulturnega, programa je na svečanosti spregovoril tudi predsednik ObOSZDL tov. Jože Kolarič o pomenu uspešne elektrifikacije za gospodarsko petrovske občine.
Elektrifikacij a je zajela pretežen del kraja; elektrificiranih je okrog 180 gospodarstev, nekatere domačije v gričevnati okolici pa bodo elektriko še dobile. Za njen sprejem so se večinoma že pripravke. Poleg pospešenega gospodarskega razvoja bo elektrika prinesla v ta kraj tudi očiten kulturni napredek, saj si je že v tednu pred otvoritvijo elektrike nabavilo radijske sprejemnike okrog 20 družin,, mnoge pa jim bodo še sledile.	-sk
Letos novost pri sprejemu v šolo
Razpis namesto izpitov
Ker bodo posamezne šole objavile pogoje razpisov za vpis na posamezne šole že v eni prihodnjih številk, sino se tokrat pozanimali na ravnateljstvu gimnazije glede novosti pri sprejemanju v prvi razred (prejšnji peti razred), prvi razred učiteljišča
in v prvi razred strokovnih šol (ekonomska srednja šola in srednja kmetijska šola, ki bo pričela to jesen s poukom v Rakičanu).
'Pogoj za razpis v omenjene šole je uspešno končana osem,razredna osnovna šola ali nižja gimnazija. UčLteljiščniki morajo imeli posluh in zdravniško spričevalo, da so zdravi. Razpisi bodo objavljeni v našem časopisu in na razglasnih deskah v gimnaziji im na učiteljišču.
Kandidati morajo napisati prijavo ravnateljstvu, ki jo uaj kolkujejo s 50 din državne im 20 din občinske takse. Prijavi morajo priložiti rojstni list, dijaško knjižico oz. izpisek iz matične knjige tar mnenje osnovne šole. kjer je kandidat dokončal zaključni razred. Če kandidat ne prosi za vpis neposredno po končani osnovni šoli. mu tega mnenja ni treba priložiti.
Kandidat, ki ga priporoča za vpis v prvi razred Zveza borcev, organ za socialno skrbstvo, gospodarska, družbena ali strokovna organizacija, priloži k prijavi 'tudi to potrdilo ali priporočilo za primer izbora, če bo preveč kandidatov z enakimi pogoji za vpis.
O številu sprejetih bo sklepal svet za šolstvo OLO, o lem, kdo bo sprejet, pa komisija pod predsedstvom ravnatelja šole.
Ce bo število kandidatov, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogo-
je za sprejem (n. pr. posluh za sprejem na učiteljišču) večje od števila, ki ga dopušča razpis, izbere komisija tiste, o katerih sodi, da imajo največ pogojev za uspešno šolanje. Komisija bo izbirala na podlagi prijave predloženih listin in bo upoštevala zlasti uspeh v predmetih, ki so posebnega pomena za šolanje na zadevni šoli. Med kandidati z enakimi pogoji bo komisija izbrala predvsem sirote in kandidate, ki so se šolali v težkih družinskih in socialnih razmerah. Če komisija sodi, da na osnovi dokumentov me more zanesljivo izbrati kandidatov, preizkusi vse kandidate glede na njihove zmožnosti rim nagnem ja. Ta preizkus je lahko razgovor ali izpit iz učne snovi osnovne šole. Izpit se opravlja največ iz dveh predmetov. Eden izmed teh dveh predmetov je materinski jezik, drugi pa na učiteljišču in strokovnih šolah matematika, na gimnaziji pa tuj jezik ali matematika; po izbiri kandidata. Pismeni izpit bo trajal eno uro. ustni pa ,15 minut.
Ce se ob prvem razpisu ne bo javilo dovolj kandidatov, bo sledil naknadni razpis. Sprejem po naknadnem razpisu bo med 24. i.n 31. avgustom. V šolah pa, kjer tudi z drugim razpisom ne bodo dosegli možnega števila dijakov, smejo podaljšati razpis do 50. septembra.
Koristno posvetovanje v Murski Soboti
Večjo skrb zaščiti in negi rastlin
Posvetovanja, ki ga je sklicalo Tajništvo za gospodarstvo OLO Murska Sobota, so se poleg občinskih kmetijskih inšpektorjev, ki so poročali o stanju in delu po občinah, udeležili še zastopniki poslovnih zvez in nekaterih večjih zadrug.
Kot je bilo razvidno iz poročil posameznih inšpektorjev, so -opravili zimsko Škropljenje drevja skoraj povsod brez kakih večjih težav. Te so zabeležili le pri čiščenju drevja, kateremu bo treba v bodoče posvečati več skrbi. Za vodje škropilnic so organizirali tečaje vendar pa večina zadrug teh ni poslala. Zato so predlagali, da naj bi zadruge stalno zaposlile škropilnice, ki jih je sicer težko dobiti, ter jih redno seznanjale z načinom škropljenja. Ugotovili so, da večina zadrug že razpolaga z zaščitnim. oblekami, vendar pa nekateri škropilci teh nočejo uporabljati, kljub temu, da je bilo v Sloveniji že več primerov zastrupitve s smrtnim izidom. Predlagali so, da naj bi trgovine z zaščitnimi sredstvi imele tudi strokovnjake, ki bi lahko dajali potrebne nasvete in pojasnila.
Poročali so tudi o pripravah na letno škropljenje, pri katerem bodo ponekod še težave zaradi pomanjkanja mehanizacije. Za to škropljenje, oziroma zapraševanje pa bo treba določiti zaščitna sredstva, ki ne bodo vplivala na okus pridelka. Tu pa je vprašanje: kam z zalogami Lindana, ki je bil za škropljenje krompirja prepovedan? Po mnenju strokovnjakov bi se te zaloge lahko delno porabile za škropljenje in zapraševanje koruze, na kateri se
je zaradi neugodnega vremena pojavila listna uš. V zvezi, s škropljenjem so predlagali, da naj bi zadruga istočasno poškropila na celotnem območju, kajti posamezniki tega ne bodo pravilne in pravočasno opravilu
Precej so razpravljali tudi o pavšalni skočnim, ki jo bo treba tudi v Pomurju določiti im fiksirati. Ko so govorili o plemenskih bikih pri zadrugah, so tudi zastopniki kmetijskih zadrug pritrdili, da je najbolje, če ti še nadalje ostanejo last zadruge, ker bo ta zanje bolj
skrbela, kot če so last osemenjevalnega centra v Murski Soboti.
Ob koncu so še omenili, da naj podjetja, ki preskrbujejo zadruge s semeni, bolj realno Izbirajo in etikirajo semena, saj so letos v precej primerih opazili mešanost. ki pa onemogoča pravilno določanje kaljivosti. V več primerih pa seme sploh ni vzklilo, tako da je bilo potrebno ponovno sejanje. Splošen problem pa so preostale zaloge razkužene semenske koruze, ki zaradi nepravilne kaljivosti. ni bila zasejana.
Poročila in razprave so nakazale nujne probleme, k: pa jih je treba še proučiti in o njih razsoditi. Po vseh teh ugotovitvah je potrebno, da zadruge posvetijo še več pozornosti negi in zaščiti rastlin, ki je za zdaj precej pereč problem našega kmetijstva. Za to delo pa je treba najeti stalne ljudi ter jih z ozirom na nevarnost tega dela tudi stimulirati s plačo. Pri vsem tem pa je treba uporabljati predpisane zaščitne obleke, ki jih morajo zadruge preskrbeti.
Janko Stotnik
V soboški občini doslej potrjenih 8 tarifnih pravilnikov
(Nadaljevanje s 1. strani)
S predvidenim povečanjem čistega dohodka in dohodkov delavcev so v podjetjih hkrati povečevali tudi tarifne postavke in sicer za 5 do 46.84 odst. Iz tarifnih pravilnikov je videti, da so gospodarske organizacije skoraj vse povečanje osebnih dohodkov vnesle v tarifne postavke, manj pa prihranile za gibljivi del, s katerim bi lahko nagrajevale po učinku dela. To povečanje utemeljujejo v podjetjih z večjo produktivnostjo dela, ugodnejšo delitvijo dohodka in z višjimi tarifnimi postavkami, ki jih imajo sorodna podjetja v drugih občinah ali okrajih.
IVAN KREFT;
NARODNI HEROJ
SILVIRA TOMASINI
Silviro sera spoznal razmeroma pozno, šele leta 1933, ko se je Vpisala na filozofsko fakulteto v Ljubljani, čeprav je bila sošolka moje sestre in Maksa Durjave zadnja štiri leta realne gimnazije v, Mariboru od 1929 do 1933. leta, ko je maturirala, Po poreklu je bila iz tržaške družine. Oče je bil pomožni uradnik n je z družino po prvi svetovni vojni pobegnil iz Trsta v Maribor, kjer so stanovali na Pobrežju. Očeta so upokojili z malo pokojnino in zalo se je morala Silvira ves čas svojega univerzitetnega študira sama vzdrževati. Prav akcija za zboljšanie materialnega stanja siromašnih študentov ji je pripomogla do zveze s Partijo. Kmalu se je uveljavila v revolucionarnem študentskem gibanju na .1 iublljanski univerza v akademskem društvu »Triglav« in pri akciji za »Dom visokošolk. Delovala je tudi pri »Vzajemnosti.«, ki je bila ustanovljena na mesto razpuščene in prepovedane »Svobode« in pomagala Tonetu Čufarju pri urejevanju »Delavskega obzornika«.
Diplomirala je 1938. leta, toda zaradi svojega naprednega delovanja ni mogla dobiti službo. Iz Ljubljane se je zato preselila v Maribor, kjer je tudi njen zaročenec Tone Čufar dobil skromno zaposlitev kot sodelavec Totega lista«. Oba sta delala v širokem ljudskem gibanju pod vodstvom Partije, pri Rdeči pomoč, pri »Vzajemnosti« in v Partiji sami.
Silvira je najprej kratek čas
prakticirala na meščanski šoli v Gornji Radgoni in šele 1910. leta dobila službo kot profesor na gimnaziji v Kosovski, Mitroviči. Na gimnaziji je poučevala nemščino. Povezala se je s
siromašnim učenci in nenehno dokazovala potrebo po ustanovitvi menze za siromašne dijake. Sama pa jim je pomagala pri učenju, na roditeljskih sestankih je tudi starše napred-
no usmerjala, ne samo glede odnosa do otrok, temveč tudi politično.
Do leta 1942, ko jo je Gestapo aretiral, je bila neumorna in hrabra politična delavka. Sode-
lovala je pri reševanju vojnih ujetnikov, v organizaciji žen, na gimnaziji v aktivu SKOJ, ki je dal vrsto najboljših borcev, od katerih so mnogi padli (Gesović, Vujisič).
Silviro je najbolj bolela vloga šiptarskih meščanskih voditeljev, ki so zapeljali na pot izdajstva tudi nekatere starše njenih siromašnih učencev in tudi nekatere njene učence sa-
me. Ko so Silviro pripeljali na postajo v Kosovski Mitroviči, da bi jo odpeljali neznanokam v Nemčijo, je bilo na postaji slučajno zbranih veliko število meščanov, med njimi rudarji iz
Trepče. Le-te je pozdravila z dvignjeno pestjo in z vzklikom: »Rdeča fronta«, »Živela komunistična partija Jugoslavije«, »Dol s fašističnimi barbari!« Spremljajoča straža se je začela zavedati, da je prebivalstvo na Silvirini strani im da lahko pride do spopada, zato jo je odpeljala s postaje nazaj v zapor.
Od postaje do zapora je Silvira ponavljala svoje vzklike. Prebivalstvo je vedelo, kaj sedaj čaka Silviro, in občudovalo je njeno hrabrost in revolucionarni ponos, tudi Silvira je vedela, da vidi zadnjikrat svoje Mitrovčame, zato jih je bodrila in me zaman, saj so tudi oni doprinesli svoje žrtve velikemu boju za svobodo. Še isti dan so jo brez sodbe ustrelili.
Kako »spoštuje prebivalstvo Kosova in Metohije spomin na Silviro Tomasimi, so radgonski
 spoznali, ko so bili lani ma festivalu »Bratstva in enotnosti,« v Prištini. Brž ko je mladina Kosovske Mitroviče zvedela,, da želijo radgonski pionirji obiskati Silvirin grob, in je povabila, naj pridejo v Kosovsko Mitrovico, ker bi jih radi videli in jim pripovedovali o junaštvih Silvine, svojega narodnega heroja.
Ob snoznanju. kako cenijo Silviro-Slovenko prebivale Kosova in Metohije, predvsem Šiptarji, ki so bili v stari Jugoslaviji brezpravna raja, so se odločili, da bo njihov pionirski pevski zbor — od tistega dne naprej zbor Silivire Tomasini.
V spornim na narodnega heroja Silviro Tomasimi: njeno ime, vklesano na spomeniku v NOB padlim učiteljem in profesorjem — v soboškem parku; radgonski pionirski pevski zbor, ki se imenuje po njej (ma sliki).
Na slikli zgoraj: Magistrat v Oslu (Švedska), kjer se je tudi mudil tov. Kardelj.
POMURSKI VESTNIK, 11. JUN. 1959
2
Ekonomska srednja šola v Murski Soboti se pripravlja na 20-letnico
Kovačnica gospodarskih kadrov
Predvojne gospodarske razmere so narekovale potrebo po ustanovitvi trgovske šole v Prekmurju, saj je razvijajoče se gospodarstvo rabilo vedno več kvalificiranih moči. Da bi .premostila to vrzel, je (takratna Združba trgovcev kljub .nasprotovanju (nekaterih odločujočih krogov z odredbo ministrstva za. industrijo in obrt ustanovila zasebno dvorazredno trgovsko šolo v novozgrajenem »Trgovskem domu« v Murski Soboti. Absolventi te šole so imeli enake pravice kot absolventi državnih trgovskih šol. Tako je bil že 2. oktobra 1939 slavnostno otvorjin pouk v 1. razredu, ki je imel takrat 20 dijakov. V drugem šolskem letu 1940—41 sta bila že oba razreda, ki pa sta že 1. aprila 1941 zaradi pričakovanja fašističnega napada zaključila s poukom.
Po prizadevanju Združbe trgovcev ki je na podlagi soglasnega sklepa na seji 9. oktobra 1941 sklenila, da odstopi poslopje z opremo
za leto 1941-42 brezplačno v uporabo madžarskemu državnemu earu, pozneje pa, da ga prepusti v brezplačno trajno last pod pogojem, da prevzame tudi preostali dolg, ki je nastal pri gradnji poslopja. Madžarsko ministrstvo za uk in bogočastje je na ta predlog spremenilo nekoč privatno šolo s pravico javnosti, v državno trgovsko šolo, v kateri so postopoma odpirali nadaljnje razrede. V šolskem letu 1941-42 je bil pouk samo v treh letnikih, že v naslednjem šolskem letu 1942-43 je šola postala štirirazredna. Madžarsko ministrstvo pa ni ustanovilo šole le za Prekmurje, temveč je povečalo dotok madžarskih dijakov in učiteljev. Ta šola je bila zamišljena kot prva postojanka za pomadžarjenje. Vsa ta prizadevanja pa se jim niso v celoti posrečila, ker so naši dijaki ohranili slovensko nacionalno zavest.
Po osvoboditvi, v oktobru 1945, pa je bila v Murski Soboti ustanovljena ekonomska srednja šola. Pred pro-
fesorski zbor so bile postavljene odgovorne naloge. Vzgojiti dobre, strokovno usposobljene in politično zrele kadre, ki se bodo zavestno usmerili k izvrševanju nalog, ki jih zahteva socialistično gospodarstvo. Vsa tri leta po osvoboditvi sta se šolsko vodstvo in profesorski zbor borila proti posledicam madžarske šole ter politično in strokovno preusmerjala dijake. Razvoj šole pa je vsa tri leta oviralo pomanjkanje strokovno usposobljenega predavateljskega kadra, pomanjkanje pisalnih strojev, knjig itn učil. Da pa se šola ne bi oddaljila od praktičnega življenja, so šli, dijaki II. oziroma III. letnika v počitnicah v naša industrijska, trgovska in druga podjetja; z anketo so ugotovili, da so praktikanti vestno in natančno opravljali prakso. V posebno zadovoljstvo profesorskemu zboru so pohvalne izjave voditeljev večjih podjetij in ustanov o delu in sposobnosti absolventov.
Ekonomska srednja šola v Murski Soboti ima že dolg razvoj, ki so ga usmerjale potreb in je doslej usposobila našemu gospodarstvu mnogo mladega, sposobnega kadra. V šoli ni zakoreninjen samo gospodarski in politični razvoj, temveč tudi kulturno-prosvetno življenje. Že pet let izdaja literarni krožek revijo »Utrinki«, ki vsebuje najrazličnejšo snov; prav tako je med prvimi šolami, ki imajo ustanovljene šolske zadruge, ki opravljajo najrazličnejše knjigovodske, zapisniške in strojepisne usluge ter so doslej, čeprav je njihovo delo šele na začetku, napravili v okviru te zadruge 208.000 din prometa. Eno tretjino tega dohodka razdelijo med člane, ostalo pa vlagajo v kulturno-prosvetni sklad. Uspešno delujeta tudi pevski in tam-
buraški zbor. saj so se s svojimi točkami udeležili tudi javne radijske oddaje »Pokaži, kaj znaš« v Murski Soboti, kjer so dobili nekaj glavnih nagrad. Pohvaliti je treba tudi športni aktiv, ki se s svojimi sekcijami večkrat pomeri z raznimi šolami iin športnimi društvi v najrazličnejših disciplinah. Dramska skupina se je pred kratkim predstavila z igro »Srečni dnevi«, s katero je gostovala tudi v Beltincih in na Cankovi. Podobne igre prireja vsako leto. Letos so se udeležili »Ekonomiade« v Kopru, kjer so podali referat o izkušnjah z dijaško zadrugo ter o delu mladinske organizacije. Tudi šolski odbor dobro deluje in pomaga pri reševanju raznih problemov.
Šola namerava letos zzdati šolsko poročilo za nadaljnjih pet let in to v obliki knjige kot prejšnja leta. Za to poročilo so nekatera podjetja že prispevala nekaj sredstev, od drugih pa še pričakujejo naklonjenost in razumevanje.
Janko Stolnik
PROSLAVA
KRVODAJALCEV
V	G. RADGONI
V	zvezi z Dnevom krvodajalcev je preteklo nedeljo sprejel predsednik radgonske občine 58 krvodajalcev. Med temi so bili todi; taki, ki so dali križe več kot desetkrat. V Domu kulture je bila tudi primerna Proslava. Krvodajalcem so ob tej priložnosti razdelili posebne diplome in značke.
Kmetijska Tribuna
BORIMO SE PROTI BOLEZNIM IZROJEVANJA NA KROMPIRJEVIM POLJIH
Bolezni izrojavanja povzročajo bolezenske snovi, tuko imenovani virusi, ki se prenašajo z bolnih rastlin na zdrave in od tod v gomolje. Znano je, da se mnoge virusne bolezni prenašajo tudi z dotikom ali z ranitvami. Mrčes, predvsem breskove tuši, s sesanjem na bolnih rastlinah dobiva virusne snovi in jih prenaša na zdrave rastline. Siljenje virusnih bolezni pospešujejo tudi nekateri pleveli.
Obolela rastlina je po navadi manjša, slabo razvita ali pa se po zunanjih znakih vidno loči od zdravih rastlin in daje manjši pridelek. Ce posadimo pridelek holmih rastlin, zrastejo spet bolne rastline; pridelek v naslednjih letih postopoma pada, dokler ne opeša popolnoma.
Doslej ne poznamo sredstev,, s katerimi bi lahko ozdravili rastline okužene z virusnimi boleznimi (mozaik, kodravost, »zvijanje listov, črtavost). V hladnejših krajih je sicer mogoče njih širjenje omejiti, ozdraviti pa bolnih rastlin ne moremo. V nasadih, ki smo jih namenili za seme, je zato treba vse rastline čimprej odstraniti z njive.
Mozaik spoznamo po nepravilnih, svetlozelenih do rumenih pegah na listih.
Kodravost spoznamo po mnogo vidnejših svetlih pegah na listih in po skodranih listih. Pogosto opazimo tudi pačenje listov in krajšanje listnih pecljev.
Zvijanje listov je bolj nevarna in škodljiva bolezen kot kodravost. Obolele rastline zvijajo lističe okrog osrednjega rebra navzgor v obliki žleba ali škrniclja. Listi se nekoliko zmanjšajo, včasih spačijo; so svetlejše barve, pogosto z rdečkastimi ali vijoličastimi robovi, in štrle pokonci. Tudi so krhki in lomljivi, ter kovinsko šušte, če se jih dotaknemo.
Najpogostnejši znaki črtavosti so temnorjave, včasih črne črte ali pege na spodnji, redkeje na zgornji strani listov. Važen bolezenski znak je krhkost listov, zlasti še listnih pecljev.
lng. L. J.
Predavanje o telesni vzgoji v Radgoni
Na sobotnem sindikalnem zborovanju društva profesorjev in učiteljev v Radgoni je predaval profesor Ulaga o telesni vzgoji v reformirani osnovni šoli. Govoril je o telesni. vzgoji kot veji kulture, o razvojnih tendencah telesne kulture v zadnjih desetletjih, o glavnih nalogah telesne vzgoje, o sodobni metodiki in o
minimalnem učnem načrtu. Sledila je razgibana razprava.
Na zborovanju so razpravljali še o raznih organizacijskih vprašanjih. Sklenili, so, da prirede poučni izlet do Plitvičkih jezer. Prisrčno so čestitali k odlikovanju tovarišem Milanu Kocuvanu. Otonu Fettichu in Antoniji Kubek. ki so prejeli Red dela III. razreda.
Naročanje sindikalnih legitimacij
Ker so ob izdajanju legitimacij K-15 za znižano vožnjo na železnici bile mnoge nejasnosti, nam je dala železniška postaja v Ljutomeru naslednje pojasnilo:
Pravico do legitimacij K-15 imajo vse zaposlene osebe, ki so najmanj 11 mesecev neprekinjeno v delovnem razmerju. (Sezonskim delavcem legitimacije ne pripadajo.) Prav tako uživajo to pravico zakonski drugi in otroci do konca leta, ko dopolnijo 18 oziroma 25 let (če študirajo, morajo to dokazati s potrdilom o šolanju). Staršem (zaposlene osebe pripadajo legitimacije le, če jih otroci vzdržujejo in sami nimajo lastnih dohodkov, večjih od 2000 dinarjev mesečno, kar morajo dokazati s potrdilom ObLO.
Podjetja in ustanove lahko naročajo na železniški postaji legitimacije le enkrat letno in to do konca meseca junija. Železniška postaja v Murski Soboti bo izdajala legitimacije le ob četrtkih in petkih od 7. do 14. ure. Podjetja in ustanove naj pohite z naročili.
AVSENIKI
V	MURSKI SOBOTI
V	nedeljo je v Soboti gostoval kvintet bratov Avsenik. Prireditev je bila po vezana z nastopom solistov Danice Filipič, Franca Korena in Jane Osojnik. Prireditev je bila izredno dobro obiskana, obiskovalci pa zadovoljni z živahnim programom.
STROJ ALI ZEMLJA
Ob izvajanju perspektivnega načrta gospodarskega razvoja Pomurja se iz leta o leto spreminja struktura zaposlenih o prid delavcev v industriji in obrti ter v kmetijstvu družbenega sektorja. Statistični podatki kažejo, da je priliv zaposlenih v gospodarstvu večji kot je prirodni prirastek v družinah brez zemlje, kar pomeni ob socialnem sestavu prebivalstva Pomurja večanje poldelavcev, ljudi, ki so z eno nogo o tovarni, z drugo nogo pa na koščku zemlje. Ta problem, ki bistveno vpliva na ekonomiko celotnega področja, saj onemogoča predvsem povečanje produktivnosti v proizvodnji, bo ostal kot posledica razmer o preteklosti aktualen še nekaj časa.
Res je. da je materialna osnova nekvalificiranih poldelavcev v prejemkih nekoliko neugodna. To pa vendarle ne bi smel biti povod, da bi se nekvalificirani poldelaoec še tesneje oklenil zemlje: pers-
pektiva je ali samo pri stroju, ali samo na zemlji. Košček zemlje bi moral biti za takega delavca edino le še vir dohodka tako dolgo, da se sam vsestransko utrdi in vraste v proizvodnjo. Stanje pri nas pa kaže nasprotno sliko: tovarna oziroma delavnica je tu zato, da prosperira poldelavcu njegova zemljica.
Novi sistem nagrajevanja, ki jemlje kot osnovo za povečanje prejemkov zaposlenih povečano proizvodnjo in čim večji delovni uspeli vsakega posameznika, bo naletel tukaj na določene težave.
Po splošnih ocenah je bila v našem okraju delovna storilnost v letu 1958 enaka delovni storilnosti v letu 1957, čeprav je družbeni plan predvideval povečanje storilnosti za 8 odst. (v zveznem perspektivnem planu letno za 7,5 %). po letošnjem družbenem planu pa naj bi se povečala produktivnost za 7,2 odst. o primerjavi z letom 1958. Okrajni
družbeni plan daje tudi nekatere smernice za povečanje produktivnosti. Med drugim navaja skrb organov samoupravljanja za pravilno normiranje, premiranje in vzpodbudnejši način delitve čistega dohodka, ki ga dopušča izpopolnjeni sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij.
Razumljivo pa je, da je posebno v večjih podjetjih, predvsem v tistih, ki imajo po kvalifikacijskem sestavu zaposlenih največ nekvalificiranih delavcev, zelo težko uveljaviti primernejšo politiko nagrajevanja, saj je za to težko ustvariti tudi določene ekonomske pogoje kot n. pr. povečani dohodek na posameznega zaposlenega, ki se lahko odraža le v iskanju notranjih rezerv: večji storilnosti, boljši organizaciji dela itd., ne pa v škodo skladov podjetij ali celo na račun ceni izdelkov oziroma uslug. Dvoživkarstvo« — delo v tovarni in na polju — otežkoča tudi te pogoje. Končno nastajajo iz tega tudi določene socialne posledice. Utrujen in bolehen ob večnem beganju iz tovarne na polje in obratno, bo poldelaoec slednjič padel v breme družbi, zaradi preobilnega dvostranskega dela, ki pa nikjer ne bo rodilo pravih sadov.
Z mesecem junijem se je spet pričela sezona dopustov. Od tega meseca naprej bodo o naših podjetjih beležili, kot vsa prejšnja leta, padec produktivnosti. Ljudje bodo prihajali na delo izmučeni in brez dovoljne mere prizadevnosti.
Ker je to problem, ki ni nastal včeraj, marveč je produkt socialne strukture našega prebivalstva o preteklosti, mu bodo morali delavski sveti kot zbori proizvajalcev pri ljudskih odborih posvečati čimvečjo skrb in se pri tem posluževati vseh možnih ukrepov, da se postopoma, toda dosledno ukine dvoživkarstvo. Poldelavci sami pa bodo morali uvideti, da je prihodnost edino v odločitvi: ali stroj v tovarni ali zemlja.
-jm
KAKO JE S POSEVKI
KORUZE HIBRIDNIH SORT
Piše: kmetijski tehnik ŠTEFAN HORVAT
Letos smo začeli v večjem obsegu uvajali nekatere hibridne sorte koruze za Višje lege in slaba tla, predvsem Wisconsin 270. VViscousin 355 A na rodotvitnejših in Wisconsin 464 AA na zelo rodovitnih tleh, predvsem v okolici Lendave. Poleg navedenih sort smo pričeli poskuse tudi s sortami Piomeer 388. Piomeer 377 A, Piomeer 396 in la 4417.
Vse te sorte so dale pri dosedanjih poskusih, pa tudi na površinah v tekmovanju, zelo dobre rezultate. Posestvo Rakičan je doseglo celo slovenski rekord s 120 q suhega zrnja na ha.
Za tako visok pridelek pa rabi koruza tudi visoko agrotehniko, dobro seme, dovolj hlevskega, mineralnega gnoja in zaščito pred škodljivci ter boleznimi.
teva za normalni razvoj dovolj toplote in vlage. Škodljivo je za koruzo ,če mora v suhih tleh čakati na vlago. ki jo dobi v obliki dežja. Ugotavljamo, da je bila letos koruza posejana v skoraj optimalno vlažna tla, v času med 15. aprilom in 1. majem, v glavnem pa okrog 24. aprila. To je tudi najprimernejši rok setve v normalnih letinah. V maju smo imeli nekaj časa precej hladno vreme in padlo je obilo hladnega dežja. Koliko padavin smo v maju dobili, točno ne vemo, ker nam meteorološka postaja ne posreduje potrebnih podatkov.
(Zaradi tako neugodnih vplivov okolja so mlade koruzne rastlinice oslabele in obolele. Čim pa se bo vreme popravilo na bolje in če bomo dodali na ar vsaj 1 kg dušičnatih gnojil, se bo stanje takoj popravilo.
Bolezni je mogoče opaziti tudi na domačih oziroma na udomačenih sortah koruze, vendar v manjšem obsegu.
Poleg že omenjenih vzrokov je treba omeniti tudi škodo, ki jo je povzročila med kaljenjem divjačina. Glede na to so (lovske družine kmetovalcem premalo svetovale posamezna odvračalna sredstva.
Kljub navodilom, da je treba sejati vsaj 40 kg koruze na ha. so proizvajalci zaradi štednje sejali manjše količine. Ob tem lahko trdimo,
da posamezne kmetijske zadruge setve niso vodile dovolj smotrno. Primanjkovali so tudi primerni sejalnilki za koruzo. (Navadni žitni in Ferguson sejalniki niso najboljši. Ročna setev ima pred strojno določene prednosti, vkljub večji porabi delovne sile in časa, vendar bi jo bilo primerno vpeljati.
Za vse visokointenzivne sorte je treba pripraviti tudi zemljo, ki predvsem v najmlajši dobi vpliva na ugoden razvoj koruze. Ugotovili smo, da je koruza iste sorte in pod istimi vremenskimi pogoji na njivah naših kmetijskih gospodarstev bolj zdrava kot na njivah zasebnih kmetovalcev. To zaradi tega, ker so njive socialističnih gospodarstev vsako leto normalno pognojene z mineralnimi gnojili in tako s hranili dovolj oskrbljene. Večina kmečkih gospodarstev pa se je poslužila večjih količin umetnih gnojil šele letos, tako da v zemlji še ni dovolj rezerv za prehrano rastlin.
To je nekaj vzrokov za trenutno nezadovoljivo stanje posameznih posevkov hibridne koruze. Vendar to še zdaleka ni vzrok za kakršnekoli dvome v kvaliteto hibridov, (ki so in bodo dajali neprimerno večje donose, kot smo jih bili vajeni z domačimi ali udomačenimi sortami.
Toplo vreme im dodatno gnojenje vsaj 1 kg čilskega solitra ali nitromonkala. pa se bo stanje koruze hitro popravilo. Zelo obolele posevke je primerno poškropiti z 0,2 odstotnim Lindam oljem.
Vaš radio bo več vreden kot nov, ko Vam vanj vgradimo majhen aparat za sprejem UKW valov. O podrobnostih Vas poučimo v Radio in fino-
mehanični delavnici
»RAFIMUS« MURSKA SOBOTA
BALONČEK PRELETEL ČEZ 70 KM
Pred nekaj dnevi je našel Karel Onček iz Krištanec pri Ljutomeru na njivi majhen, popolnoma razcefran balonček, za katerega je bila na vseh štirih ogalih privezana ženska ruta iz nylona. Ruta je služila kot padalo. K balončku je biti privezan še majhen listič, na katerem je bilo zapisano: »Kdor najde ta balonček, naj mi, prosim, sporoči na naslov: Gabriel Peter, Graz, Niesenbergergasse 55a. Tako je majhen balonček preletel okrog 70 km dolgo pot.
Vendar moremo ugotoviti, da tudi letošnja akcija s hibridnimi sortami koruze ni šla brez motenj. Pri kmetovalcih se pojavljajo različni dvomi, ki jih povzroča neprimerno zdravstveno stanje koruze in preredek sklop.
Da bi maši kmetovalci dobili jasno Sliko o resničnem stanju in da ne bi nasedali neobjektivnim razpravam, ki se tu in tam pojavljajo, moramo povedati, kakšno je dejansko stanje in kje so 'vzroki.
Pri pregledu posevkov hibridnih sort koruze sorte Wisconsin 355 A smo ugotovili znatno število, ponekod tudi do 40 odst. celotnega posevka obolelih rastlin ter preredek sklop. Vzroke za tako stanje smo ugotavljali skupno s Kmetijskim inštitutom LRS.
Koruza, posebno še hibridna, zah-
Huda prometna nesreča v Draženclh
V nedeljo zvečer okrog 18. ure je prišlo na prehodu čez železniško progo v Dražencih pri Hajdini do hude prometne nesreče, ki je terjala tri človeška življenja. Ko je peljal motorni vlak po progi Pragersko— Ptuj, se je nezavarovanemu prehodu čez progo približeval zapravljivček, ki ga je upravljal 54-letni posestnik Rudolf Osenjak, na vozu pa je bil še njegov 62-letni brat in dveletna vnukinja.
Proden je zavozil na progo, so ga ljudje opozarjali, da prihaja vlak, vendar pa se za to ni zmenil im je udariti po konju. Bližajoči se vlak je sicer hitro zavrl, vendar pa je bilo
prepozno, ker je vlak še kljub teinu drsel nekaj metrov naprej in treščil v voz. Nepoškodovani konj je zbežal, otroka in oba moža pa je vrglo s tako silo, da so bili takoj mrtvi. Voz je popolnoma razbilo, na vlaku pa so nastale manjše poškodbe.
Komisija, ki je kmalu nato prišla na kraj nesreče, je ugotovila, da je nesrečo povzročil voznik zapravljivčka, ker mi bil dovolj previden na nezavarovanem prehodu.
Ta primer zopet kaže, da bi bilo treba prehode zaradi prepogostih nesreč zavarovati.
-ko
„ZARJA” koristi potrošnikom
V Pomurju im v nekaterih območjih izven Pomurja je zadnje čase slišati vedno več razgovorov o ekonomski propagandi, ki se je poslužuje trgovsko podjetje »Zarja« v Ljutomeru s sredstvi, ki so na interesnem območju tega podjetja najbolj učinkovita, a ta so lokalni časopis, lokalni radio in ... no še tista sredstva, ki jih trenutno ni-
smo uporabili. »Zarja« v Ljutomeru je pokazala zanimanje še vedno za vsako novost, tako tudi za obstoj oddelka za ekonomsko propagando in je posredništvo tega oddelka med potrošniki im podjetjem med prebivalstvom in trgovino, tudi s pridom osvojila.
»Smo za vsak možem napredek,« nam je povedal direktor tega podjetja tov. Jurša in je tudi pojasnil: »Ustaljene šablone v poslovanju zavirajo napredek, posnema-
nje je v resnici le capljanje za časom. Potrošniki pričakujejo originalnih pobud in gotovo se ne motim v prepričanju, da potrošniki več pričakujejo od trgovine, kot tpa jim ona v našem okolišu nudi.«
Osnova je torej ustreči vsaki želji potrošnika čimprej je mogoče, naglo slediti vsakdanjim in tudi nevsakda-
njim potrebam prebivalcev. Še več:	opozarjati jih na
vsako novost, na sleherni praktičen proizvod, ki je hkrati poceni im je povprečnemu državljanu dostopen. Zakaj naj hi potrošnik iskal po trgovinah tisto, kar potrebuje in s tem izgubljal dragoceni čas? Morda bo še po dolgem iskanju kupil nekaj, kar ni najbolj primerno zanj. Povejmo potrošnikom, kje lahko kaj dobijo in hvaležni bodo za pomoč v izbiri, za ustrežljivost in prijaznost
trgovca, ki jim želi pomagati.
Trgovsko podjetje »Zarja« v Ljutomeru sledi tem nazorom: pomaga potrošnikom izbirati, proučuje okus in želje potrošnikov, svetuje in seznanja prebivalstvo s proizvodnjo naše industrije, ki je mnogi v gotovih primerih še ne poznajo. To dela s pomočjo ekonomske propagan-
de, za katero se je odločilo v korist potrošnikom.
»Kako v korist potrošnikom?« so se začudili ob takih trditvah tovariši, ki so sicer z zanimanjem poslušali. »Saj je študij tržišča, ki ga izvaja to podjetje s pomočjo ekonomske propagande, namenjen izbiri blaga, ustvarjanju zalog, ki gredo najbolj v promet . . .«
»Da, prav to,« se je oglasila edina tovarišica med nami. »Na osnovi te propagande sem nedavno šla iz gole ra-
dovednosti k »Zarji« in sem si ogledala trgovine. Skromne so sicer, toda v njih sem našla vzorce za obleke, ki jih niti v Soboti nisem dobila in sem bila s tem nadvse zadovoljna.«
In v pogovoru smo zvedeli za primere, kot je tisti o prihodu motorista s hčerko iz Odranec. Rekel je:	»Videl
sem Vaše objave v časopisu
in sem prišel.« Ogledal si je i.n izbral balonske plašče in še nekaj. Podobno so mu sledili in mu še sledijo iz ormoških predelov, s Hrvaškega, iz Radgone in še vedno tudi iz Sobote. Morda celo z Goričkega, saj trgovec ne sprašuje, od kod je kdo. če potrošnik v zgovornosti sam ne pove tega, da je od daleč.
Da, ekonomska propaganda potem še krepi veliko prizadevnost delovnega kolektiva, pospešuje njegovo iznajdljivost in skrbnost, kajti tudi
način poslovanja slehernega člana kolektiva je združen z željami potrošnikov, je odvisen od čim tesnejšega stika potrošnikov z njimi. Od tega pa je seveda odvisen (tudi poslovni uspeh in od povprečnega poslovnega uspeha so od višini vsi nadaljnji ukrepi podjetja, ki lahko svoje trgovine še bolj založi odnosno potrošnikom ustreže še v ve-
čiih primerih, uresniči še tiste želje in pričakovanja, ki jih sicer ne bi moglo uresničiti.
Tako je ekonomska propaganda dandanes že nujnost in če je ni, jo v prvi vrsti pogrešajo potrošniki, ki očitajo slehernemu poslovnemu človeku, ki ne išče poti do njih s hitrim in učinkovitim obveščanjem o vsem, kar je novega v podjetju, s čemer lahko ustreže — pomanjkanje podjetnosti in s tem skrbi za potrošnika.
POMURSKI VESTNIK. 11. JUN. 1959
*
SLIKE IZ NAŠIH KRAJEV
LOGAROVCI
postajajo kulturnoprosvetno središče
Logarovec skorajda ne opaziš . . . Ob glavni cesti je le nekaj hiš, za katere pa včasih niti ne veš, ali spadajo pod Ključarovce, Grabe ali Kokoriče. Večina logarovskih hiš se skriva med njivami ob Ščavnici. Tako je bilo nekoč. Danes vzbudi pozornost vsakega popotnika nova. lepo urejena šola. pravzaprav zadružni dom, ki so ga pričeli gradili leta 1947.
Prebivalci Legarovec in še nekaterih okoliških krajev so danes lahko hvaležni tedanjemu zelo aktivnemu gradbenemu odboru, v katerem so bili Franc Mugdič. Ferdinand Kovačič. Alojz Simonič, Anton Farkaš in Vili Senčar. Odbor je organizacijsko vodil gradnjo, pomagali pa so vsi vaščani. Če ljudje takrat ne bi krepko prijeli za delo, bi še danes hodili otroci iz Logarovcc, Kokorič, Gojševec in Berkovskih Prelogov v križevsko šolo, nekateri tudi po 6 kilometrov daleč.
Že leta 1952 so se v Logarovcih odločili, da bodo preuredili zadružni dom v šolo. Vaščani so prispevali v materialu in v delu v vrednosti za okrog 250 tisoč dinarjev. Takratni OLO Ljutomer je prispeval 400 tisoč in občinski ljudski odbor Križevci 50 tisoč dinarjev. Sprva so uredili 2 učilnici, kasneje še eno. Šolskih otrok je vsako leto okrog 100. Vendarle še logarovski šoli marsikaj manjka. Morali bi urediti še eno učilnico, dvorišče in še in še. V šoli imajo vsa leta tudi mlečno kuhinjo in dijaško hranilno blagajno.
Nekako z ustanovitvijo šole se je. razživelo v kraju tudi kulturno-prosvetno življenje. Ustanovili so KUD in mu nadeli ime po znamem logarovskem sodelavcu v NOV Ivanu Žaliku. Društvo je vsa leta precej aktivno in je uprizorilo več iger, s katerimi so gostovali tudi v okoliških krajih. Tako si je društvo zbralo tudi nekaj sredstev za nadaljnje urejevanje dvorane. Delavnemu društvu pa je priskočil na pomoč še občinski ljudski odbor in mu dal 500 tisoč dinarjev za ureditev dvorane. S temi sredstvi so vsaj toliko zadihali, da so ometali dvorano in uredili električno napeljavo.
V sklopu kulturno-prosvetnega društva, ki šteje okrog 90 članov, delujeta tudi tamburaški zbor in folklorna skupina.
Pred nekaj leti je bila v Logarovcih ustanovljena mladinska organizacija, ki danes šteje 45 članov. Omeniti je treba razveseljivo dejstvo, da vsi mladinci sodelujejo v kulturno-prosvetnem društvu »Ivan Žalik«.
Danes postajajo Logarovci iz leta v leto močnejše kulturno-prosvetno središče v krajih, kjer Ščavniška dolina prehaja v Mursko polje.
-j m
Selo - Fokovci
Kmetijska zadruga Selo — Fokovci namerava uredili nasad 50 ha visokega in 20 ha nizkega, drevja. Med kmetovalci vlada za to precejšnje zanimanje.
Italijanska pšenica uspeva na območju te zadruge zelo dobro, predvsem ona. za katero so bili storjeni vsi potrebni agrotehnični ukrepi.	-k
Nekaj problemov kreditnega sistema
Kreditna bilanca in obvezna rezerva, ki naj bi opravljali določene naloge tudi v odnosih med Narodno banko kot emisijsko banko in ostalimi bankami oziroma denarnimi zavodi, tudi v letu 1958 nista pridobili na svoji vsebini v tem notranjem odnosu.
Kreditna bilanca lahko v sedanji obliki opravlja določene funkcije pri usmerjanju kreditne politike posamezne banke s tem. da ji ugotovljena večja odstopanja od predloga, ki je sestavljen deloma na podlagi podatkov družbenegu plana, narekujejo proučitev gibanje, kreditov in eventuelno potrebno ukrepanje. Po metodološki plati zahteva bilanca še razne dopolnitve, tako da bi iz prvotne oblike, ki predstavlja seštevek zahtevkov posameznih gospodarskih organizacij po obratnih sredstvih, postala sestavni del družbenega plana, na podlagi katerega bi se vodila politika kreditiranja osnovnih in obratnih sredstev. V tej obliki bi služila kreditna bilanca tudi Narodni banki kot podlaga za urejevanje kreditnih odnosov z ostalimi bankami; te naloge kreditna bilanca za enkrat še ne opravlja, kajti tudi Narodna banka presoja kreditno bilanco kot vsakokratni statistični presek, ne pa kot dokument in instrument, iz katerega je Tazvidna že utemeljena potreba po gibanju kreditnih plasmajev.
Funkcija obvezne rezerve se je v letu 1958 še deloma spremenila s tem, ko jc bila obvezna rezerva 15. marca 1958 razširjena tudi na vsa prosta sredstva družbenih, investicijskih in ostalih skladov, s čemer je bil odtegnjen zopet znaten del sredstev za pokritje kreditov.
Povečanje obvezne rezerve komunalnih bank LRS pri Narodni banki v letu 1958 od začetnih 12.74.5 milijarde dinarjev na 17.189 milijarde dinarjev, enako razmerje velja tudi za celotno FLRJ — zahteva od Zveze komunalnih bank temeljitejšo proučitev funkcij obvezne rezerve v sedanjem kreditnem sistemu, zlasti v odnosu do kreditne bilance. To je potrebno tembolj, ker lahko sicer pride do sprememb, ki ne bi vplivale pozitivno na nadaljnje delo komunalnih bank, posebno še, če
bi se povdarjala samo njena funkcija zavarovanja likvidnosti bančnega poslovanja in preprečitve povečanja kreditov brez proučitve tudi ostalih elementov.
Že od ustanovitve komunalnih bank je prešlo odločanje o vseh odločilnih vprašanjih in poslih na upravne odbore, torej tudi vodenje kreditne politike na njihovem območju tako, da so upravni odbori ali pa komisije, sestavljene iz članov upravnega odbora, odločate in sklepale konkretno o vsakem kreditnem zahtevku gospodarske organizacije. Prednosti tega sistema so nedvomno prišle do izraza med drugim tudi v tem, da se je skupno s kreditnim zahtevkom često temeljiteje obravnavala celotna problematika tako posameznih gospodarskih organizacij kot tudi celotnih gospodarskih strok, da je bilo odločanje o posameznih zahtevkih ob sodelovanju predstavnikov gospodarstva in družbenih političnih organizacij bolj objektivno in gospodarsko smotrnejše, kot pa če bi o tem odločal le administrativni organ banke ali celo posamezni uslužbenec. S tem smo našli tudi boljšo pot in povezavo med banko in ljudskimi odbori za ureditev in proučitev posameznih problemov s področja gospodarstva in dosegli tudi pravočasno ukrepanje za odpravo posameznih težkoč ali nepravilnosti.
Predvsem pa je pridobilo njihovo sodelovanje na svoji vsebini s tem, da odločajo o vseh kreditnih vprašanjih gospodarskih organizacij njihovega neposrednega območja. To omogoča bankam, da so vsestransko informirane o problemih kreditiranih gospodarskih organizacij, obenem pa omogoča hitrejšo proučitev teh problemov in neposrednejše ter hitrejše odločanje in ukrepanje, kar je v korist predvsem gospodarskim organizacijam. kakor tudi ljudskim odborom. Naloge upravnega odbora centrale bančne enote so s tem še pridobile na svoji vsebini, ker jim je pridržana skrb za vodenje enotne kreditne politike oziroma za njeno vsklajevanje, proučevanje perečih splošnih gospodarskih problemov in skrb za likvidnost baake kot celote.
Jože Uršič
Pionirji in cicibani kaj radi gredo v goste k našim delovnim kolektivom. Na sliki: pri delavcih soboškega podjetja >Strojnik<
I ako je nastalo v povojnih letih ob cesti med Logarovciin Ključarovci že celo naselje
Ob 5-letnici ljutomerskega podjetja „Agrotehnika-servis“
VZPOREDNO Z RAZVOJEM KMETIJSTVA
Podjetje Agrotehnika-servis« Ljutomer, je v soboto praznovalo 5-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so pregledali dosedanje delo in nagradili najsia-rejše člane 'kolektiva.
»Agrotehnika-servis« se uvršča med tista mlada, n dobro organizirana podjetja, ki so si poleg remonta ustvarila tudi serijsko proizvodnjo. Za svoje dejavnosti ima ugodne pogoje, saj leži Ljutomer v središču poljedelsko-vinogradniške proizvodnje. Da bi se kmetijska mehanizacija po preteku tovarniškega jamstva čimbolj ohranila, so leta 1957 pričeli z izvajanjem pogodbenega servisa, z lastniki strojev pa so sklenili ustne pogodbe za izvršitev osmih ser-
visnih pregledov letno. Doslej imajo sklenjenih pogodb za 65 traktorjev in 156 priključnih strojev, kar pa je za eno terensko delavnico mnogo preveč. Terenski mehanik-mojster ima tudi nalogo, da vzgaja traktoriste, podjetje pa bo odslej vsaka dva meseca izdalo svoj bilten »SERVIS VAS OBVEŠČA«, ki bo vseboval strokovno stran upravljanja s
stroji in razne spremembe, ki jih tovarne posredujejo. Podjetje ma sklenjene pogodbe tudi za garancijska popravila in to z. naslednjimi tovarnami: Industrija traktora i mašina Beograd. Industrija motora Rakovica. Industrija kmetijskih strojev »Zmaj« Zemun. Industrija gradževinskih mšina. 14. oktobar Kruševac. Metalna Maribor in TOMOS Koper. Poleg tega opravlja vsa popravila na traktorjih: Unimog, Steyr, Fiat, Ansaldo, Zetor in vseh melioracijskih strojev. Dejavnost podjetja temelji v glavnem le na proizvodnji in vzdrževanju kmetijske mehanizacije, prodaji naftnih derivatov in tehničnega materiala. Popravila avtomobilov je v popolnosti opustilo,
tako da njegova dejavnost 94-odst. služi kmetijstvu.
Da bi popolnoma izkoristili kapacitete strojnega parka in objektov, so leta 1954, takoj po ustanovitvi, pričeli z izdelavo prenosnih električnih luči in žičnih košar. Nekoliko pozneje so pričeli izdelovati razne pluge, okopalnike z osipalno glavo in podobne proizvode, vendar pa so
to proizvodnjo opustili, zavedajoč se smernic splošne preobrazbe kmetijstva. Leta 1956 so prejeli od TAM Maribor načrte za izdelavo 5-tonskih traktorskih prikolic znamke »Gruda« ter jih s sodelovanjem tovarne pričeli izdelovati. Leto pozneje so izdelali prototip univerzalne kmetijske prikolice UKP-1, ki so jih doslej izdelali 170, imajo pa še precej naročil. V preizkušnji je enoosna fergusonova prikolica, izdelujejo pa tudi prikolice po posebnih naročilih, ki jih za zdaj ne manjka. Lansko
leto so pričeli izdelovati tudi podrahljače, ki se montirajo na plug. Ti podrahljači so zelo praktični, tako da se zanje zanimajo in pošiljajo naročila tudi iz Vojvodine in Bosne.
Strokovni kader se je v zadnjik dveh letih že nekoliko specializiral na proizvodnjo prikolic in ima v tem delu še velike perspektive. Delavski svet je mnenja, da se podjetje lahko sčasoma razvije v manjši kovinski obrat s povdarkom na kmetijstvo.	J. Stolnih
Most čez Ledavo popravljajo
Most čez Ledavo pri Nedelici se je letos spomladi začel nevarno zibati in zato je bil promet po časti od Turnišča do Genterovec prikinjen. Toda nekateri vozniki avtomobilov so začeli uporabljati cesto skozi Nedelico ter se s tem ogibati nevarnemu mostu. Vaščani so se pa temu uprli, ker je cesta skozi vas mehka in bi bila v kratkem popolnoma uničena.
ObLO v Lendavi je o tem obvestil okrajno cestno upravo, ki je obljubila, da bo most sredi junija popravljen, toda težave so nastale zaradi pomanjkanja lesa. Uprava namreč letos ni predvidevala popravila tega mostu in zato je imela priprav-
ljen les le za druge mostove, ki so pa precej manjši. Toda z velikimi težavami je upravi uspelo dobiti primeren les, ki ga v teh dneh že vozijo na gradbišče, tako da bo most v kratkem le popravljen.
ZOPET NESREČA Z ELEKTRIČNIM TOKOM
Minuli četrck, 4. t. m. je pri Jeruzalemu ubil električni tok šoferja VG Jeruzalem-Ormož, Andreja Caparja.
Do nesreče je prišlo pri preizkušnji novega kultivatorja, ko je pok. Cupar pomagal prenesti električni vlačilec in je prišla žica v stik z ohišjem. Ponesrečeni je kmalu nato podlegel poškodbam.
Radgonski strelci ob 40-letnici ZKJ
Občinski strelski odbor v Radgoni je zelo poživel svoje delo. Na območju občine so 4 strelske družine z nad 500 člani. Letos so organizirali mladinska meddružinska strelska tekmovanja v počastitev 40-letnice ZKJ. Za Dan borca pa bodo organizirali patrolni tek na 5000 metrov. Strelsko tekmovanje bodo pripravili tudi za občinski praznik.
Pred nedavnim sta se pomerili strelski ekipi iz Radgone in Apač.
Zmagala je ekipa iz Radgone, najboljši strelec pa je bil Stojilkovič, ki je prejel lepo knjižno nagrado.
Občinski strelski odbor je kupil ozki film, ki prikazuje delovanje zračne puške. Film bodo prikazovali tudi pionirjem v šolah.
Med najboljšimi strelskimi sekcijami v Radgoni so strelske sekcije pri Elektro, postaji LM in pri vinogradniškem posestvu. Občinskemu strelskemu odboru primanjkuje predvsem denarja za nakup potrebnih pušk. Upajo, da bodo pomagala z manjšimi denarnimi podporami tudi radgonska podjetja.
KDAJ BO SPET MERILA CAS?
Marsikateri potnik se v čakalnici soboške postaje zaman ozre na uro, saj ta že precej časa počiva.
Razočarani potniki upajo, da se bodo na postaji enkrat vendarle spomnili, da je ura bila namenjena zato, da bi merila čas, ne pa da bi »krasila« stene.
Občinski gasilski dom v Radgoni
V počastitev 40. obletnice ZKJ so v nedeljo gasilci v Gornji Radgoni odprli občinski dom gasilcev. Novi dom bo služil med drugim strokovni vzgoji članstva. V njem je namreč tudi večja učilnica, kjer bodo razni tečaji, in seminarji.
Proslavo, ki se je je udeležilo lepo število uniformiranih gasilcev in ostalega občinstva, so združili s pozdravnimi govori in kulturnim sporedom, pri
katerem so sodelovali mladi gasilci, pionirji osnovne šole in mešani pevski zbor DPD Svoboda. Počastili so spomin umrlih in padlih članov NOV, najzaslužnejšim gasilcem pa so razdelili priznanja, pohvale in značke za dolgoletno službovanje.
Dom, ki je v prvi fazi dograjen, so začeli zidati lansko jesen, drugo stopnjo gradnje pa nameravajo končati ob le-
tu. Pri gradnji so opravili 2.213 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 88.000 dinarjev, okrog 600.000 dinarjev je lastnih sredstev, za ostalo pa so najeli dolgoročno posojilo. H gradnji so mnogo pripomogli ali v materialu ali s prostovoljnimi strokovnimi deli kolektivi podjetij DES, opekarne, vinogradniškega gospodarstva in nekateri obrtnik:..
Ika
SOBOTNI SPREHOD
ČEŠENJ NI
Spomladanski mraz je Lendavčanom, kakor tudi drugim, prinesel marsikatero nevšečnost. Sedaj jo je čutiti predvsem pri pomanjkanju češenj. Zadnjo soboto je z njimi prišel na trg samo en prodajalec, okrog katerega se je takoj zbrala gruča ljudi, tako da je moral posredovati miličnik in narediti red.
NOVI STANOVANJSKI BLOKI
V Lendavi sedaj gradijo dva stanovanjska bloka. Enega, 12 stanovanjskega gradi podjetje »Nafta« in bo še letos gotov, enako tudi drugi, ki pa ima tri investitorje. Letos bo še začelo graditi kmetijsko gospodarstvo 12-stanovanjski blok in DES stanovanjske in poslovne prostore. Poleg tega pa sedaj ometavajo kino dvorano, ki bo s tem dobila tudi lepši izgled.
PLANIKA TUDI V LENDAVI?
Med občinskim odborom in kranjskim podjetjem Planika potekajo razgovori o ustanovitvi podjetja lahke obutve, ki bi bilo v Lendavi. Po razgovorih bi naj občina priskrbela prostore, Planika pa dala stroje. Novica je morda nekoliko presenetljiva, ker bo to že drugi Planikin obrat v Pomurju, kaže pa na razumevanje in pripravljenost
podjetja, da pomaga razvoju indu-
strije v naših krajih.
ASFALTIRANJE CESTE
V Lendavi so letos začeli urejevati ceste. Sedaj asfaltirajo Kranjčevo cesto, ki vodi od središča mesta v naselje Nafte. Poleg tega bodo še letos začeli razširjati tlakovano cestišče v mestu in asfaltirali cesto do Lakoša. Za to bo prispeval ObLO 2 milijona din, ostalo pa republiška cestna uprava, za Kranjčevo cesto pa OLO 1,5 mil. din, ostalo pa občina in podjetja.
NOVA TRŽNICA
Lendavski trg je bil doslej zelo zanemarjen in neurejen. Ni bilo nobenih higienskih stojnic in tehtnic, tako da so prodajali na kupčke. Z novo tržnico, ki jo sedaj gradijo, bodo urejeni vsi ti problemi. Predvidevajo, da bodo dela končana že julija.
TOVARNA PLETENIN
V kratkem bo začelo v Lendavi delati novo podjetje, v katerem bodo izdelovali pletenine. Prostori za novo podjetje so že urejeni, nakupljeni so tudi stroji in pripravljene surovine, težave pa nastajajo zaradi pomanjkanja vodstvenega in zlasti strokovnega osebja. V podjetja bo v eni izmeni delalo 60 ljudi.
KAJ BO S
KROJAŠKO DELAVNICO?
S 4. junijem bi moralo v Lendavi odpreti svojo delavnico soboško podjetje Kroj. Delavnica bi združevala krojaštvo in šiviljstvo. Toda z ustanavljanjem obrata se je nekje zataknilo.
UREJEVANJE
VODOVODA
Vodovod v Lendavi je bil zgrajen na dokaj primitiven način in to predvsem zaradi tega, ker je imel samo eno cev, po kateri je šla voda od črpalke kar k potrošnikom in v zbiralnik. Zaradi močnega pritiska pa so cevi začele pokati in so bile na vodovodu stalne okvare.
SUŠILNICA OPEKE
Lendavska opekarna je začela urejevati umetno sušilnico za opeko. Z urejevanjem bodo končali avgusta. Sušilnica bo za podjetje velik« pridobitev, ker bo znatno vplivala na povečanje proizvodnje.
NA KULTURNIH ODRIH
Kulturno življenje v Lendavi je v glavnem vezano na kino in gostovanja drugih umetniških skupin. Med domačimi gledališkimi prireditvami v zadnjem času je potrebno omeniti uprizoritev dela madžarskega pisatelja Morica Zigmonda »Legy jo minthalalig« (Bodi dober do smrti), ki so jo v madžarščini pripravili učenci osemletke in z njo trikrat
PO LENDAVSKIH ULICAH
Nastajala pa je še druga nevšečnost:	v blokih in bolj oddaljenih
hišah sploh vode niso mogli dobiti. Zato so začeli sedaj polagati nove cevi, tako da bo voda po enem vodu šla najprej v zbiralnik in od tam k potrošnikom.
MLEKO IN MESO
Na zadnji seji občinskega sveta za blagovni promet so razpravljali o cenah mesa in mleko.
Cene govedine in teletine so povišali in bo tako teletina stala po novih cenah 540 din kg, svinjina pa kot prej. Glede cen mleka pa svet ni odobril povišanja.
nastopili Minulo nedeljo so imeli v Lendavi pionirsko In mladinsko prireditev »Pokaži, kaj znaš!« na kateri je (nastopilo 21 tekmovalcev.
TARIFNI PRAVILNIKI Kakor po drugih občinskih centrih, tako tudi v Lendavi sedaj precej razpravljajo o tarifnih pravilnikih. Komisija dela počasi in bo tako šele do konca meseca končala delom. Doslej so obravnavali in potrdili tri pravilnike in sicer dežnikarni, trgovskemu podjetju »Preskrba« in poslovni zvezi.
Sn
POMURSKI VESTNIK. 11. JUN. 1959
4
Slovenska nogometna conska liga
„Branik“ prvi - „Sobota“ sedma
V	nedeljo se" je z zadnjim kolom končalo tekmovanje slovenskih nogometnih moštev v okviru conske lige. Ob zaključku »vročih« bojev na nogometnih igriščih širom po Sloveniji velja omeniti, da so se moštva iz severovzhodne Slovenije dobro uveljavila in »pristalo« ob finišu na vrhu prvenstvene lestvice.
Mariborski »Branik« je prvi, predstavnik Pomurja NK »Sobota« pa je na sedmem mestu, kar je ugoden rezultat, ki je bil napovedan že v novoletni športni anketi našega lista, vendar pa bi bilo moč doseči tudi šesto, da se nam v zadnjem času nista izmuznili dve zmagi.
SOBOTA — IZOLA 2:0 (2:0)
V	nedeljo je imela Sobota v gosteh enajstorico Izole — enakovrednega nasprotnika, ki pa je moral po nezanimivi igri poražen zapustiti soboško igrišče. Domačimi so izkoristili dvoje priložnosti iza gol že v prvi polovici prvega polčasa in po Milenkovicu im Erljavcu določili končen rezultat. Sicer pa v nedeljo nismo videli nič posebnega: zmaga pa je
vendarle zmaga, dasi ne povsem zaslužena (prej neodločen rezultat), če , upoštevamo tri zrele, a neizkoriščene možnosti gostov za gol (vratnice) in zastreljano enajstmetrovko tik pred koncem igre; ostro streljano
žogo pa je dobro razpoloženi Mor-čič mojstrsko odbil im tako preprečil gostom vsaj časten zadetek.
Sodil je Janežič iz Ljubljane — objektivno. Gledalcev je bilo nad
Tekma za jugoslovanski pokal Sobota. 11. - Nafta 4:5 (5:3)
V predtekmi sta se pomerili enajstorici »Sobote II« in »Nafte« za Jugoslovanski pokal. Po neodločenem rezultatu po obeh polčasih (3:5) so igrali še v podaljšku 2 krat po 15 minut. Zmagaiti so zasluženo v napadu prodornejši gostje in si tako določili iza svojega bodočega nasprotnika prvo moštvo Sobote. Domačini niso znali pred vrati izkoristiti več zelo ugodnih priložnosti, pa se jim je zategadelj to ob koncu igre zelo maščevalo. Zlasti napad je bil izredno »mehak«. Najboljši med domačimi je bil L. Norčič, vendar samo en igralec, ki vešče in borbeno igra, še ne zadostuje za kolektivni uspeh na igrišču. Gledalci so se sploh spraševati, kako to, da je tokrat igral
v drugem in ne v prvem moštvu, kjer bi svoje sposobnosti Iaže realiziral bolj uspešno.
TURNIŠČE : PUŠČA 0:1
Na zadnjem srečanju med enajstoricama Turnišča in Pušče so zasluženo zmagali igralci Pušče. Gol, ki je odločil zmago, je dosegel Branko II. Dobro se je izkazal tudi vratar Pušče Horvat, ki je ubranil precej nevarnih strelov.
S. V.
Petek, 12. junij — Čedo Sobota, 15. junij — Tome Nedelja, 14. junij — Metod Ponedeljek, 15. junij — Vid Stuberc, 10. junija 1959 Torek, 16. junij — Beno Sreda, 17. junij — Gorazd Četrtek, 18. junij — Bogdan
RADIO M. SOBOTA
SPORED
relejne radijske postaje M. Sobota Četrtek: 11. VI. ob 17.00 Oddaja v madžarskem jeziku;
17.15 »Želeli ste, poslušajte. Nedelja: 14. VI. ob 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila; 12.15 »Želeli ste, poslušajte«;
13.00 Oddaja v madžarskem jeziku, ziku.
Torek: 16. VI. ob 17.00 Lokalna poročila in obvestila;
17.40 Oddaja v madžarskem jeziku. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23.00.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 12. do 21. junija
Od srede junija dalje vseskozi nestalno s pogostimi padavinami in hladneje.
MURSKA SOBOTA - od 12.-14. junija barvni kinemaskopski film: »Sedeči bik<; od 16.—18. junija angleški film:	»Tolpa s Lavender
Hilla«.
RADGONA — 13. in 14. junija ameriški barvni film: »Gog«; 17. in 18. junija braziljski film: »Idealna tašča«.
LJUTOMER — 13. in 14. junija ameriški barvni film: »Žigosan«; 17. in 18. junija ameriški film: »Doma iz Šanghaja«.
ZDRAV. SLATINA RADENCI - 14. in 15. junija sovjetski film: »Vesele zgodbe Browkina«; 18. junija ameriški film: »Vsi moji sinovi«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 13. in 14. junija ameriški film: »Julijeta«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 13. in 14. junija italijanski film: »Ljubavni zanos«.
VERŽEJ — 13. in 14. junija jugoslovanski film: »Ni bilo zaman«; 17. junija kitajski barvni film: »Sen male Mi in Sivi razbojnik«.
ČEPINCI — 14. junija film: »Dva priznanja«.
VELIKA POLANA — 13. in 14. junija ameriški film: »Vražji krog«; 16. in 17. junija mehiški film: •»Nežni akordi«.
KRVODAJALCI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI
MURSKA SOBOTA od 1. VI. do 6. VI. 1959
Marič Eufenija — Gornja Bistrica IV; Bohnec Antonija — Gornja Bistrica IV; Mlinarič Marija — Gornja Bistrica IV; Hiršl Koloman — Murska Sobota III; Rituper Štefan, Murska Sobota VIII; Benkič Jolanka — Puconci II; Fekonja Karolina — Puconci; Lapoši Janez — Bakovci II; Prkič Jožef — Bakovci; Titan Marija
—	Krog VI; Vučkič Ivan — Gradišče III; Novak Karolina — Predanovci III; Erjavec Regina — Beltinci; Kopinja Katarina — Gaberje; Vinko Verona — Gaberje; Antolin Terezija
—	Gaberje; Zakojič Agata — Gaberje; Kepe Rozalija — Gaberje; Horvat Elizabeta — Gaberje; Lebar Elizabeta — Gornji Lakoš; Bot Elizabeta
—	Gornji Lakoš; Gerenčer Marjeta — Gornji Lakoš; Gene Rozalija
—	Gornji Lakoš; Košak Kata — Gornji Lakoš; Koša Marjeta — Gornji Laikoš; Varga Katarina — Gornji Lakoš; Lebar Janez — Gornji Lakoš; Kiral Jožef — Gornji Lakoš; Žoldoš Jožef — Gornji Lakoš.
V imenu bolnikov se vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje
Transfuzijska postaja M. Sobota
® Ali imate poslovni interes v Pomurju?
® Pomagal vam bo naš oddelek za ekonomsko propagando v Murski Soboti!
ČASOPISNO IN ZALOŽNIŠKO PODJETJE
»POMURSKI TISK«
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri S. G. P. »SOGRAD v Murski Soboti razpisuje delovna mesta:
1. ŠEFA SPLOŠNEGA SEKTORJA — sekretarja podjetja 2. NABAVNEGA REFERENTA PODJETJA 5. STROJEPISKE UPRAVE PODJETJA
Pogoji, za posamezna delovna mesta so sledeči:
Pod 1. Popolna srednje-šolska izobrazba s 5-Ietno prakso.
Pod 2. Sredinje-šolska izobrazba ali trgovski pomočnik s 3-letno prakso.
Pod 3. Srednja ekonomska šola ali administrativna šola z 2-letno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. Prijave vložite na upravo podjetja do 20. junija 1959.
0-532
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP-
JEM in 3 ha zemlje, prodam — Ludvik Trokšar, Predanovci 45.
M-536
HIŠICO Z VIRTOM, sadovnjakom, brajdami in 50 arov njive, prodam v Črnelavcih 5 ob glavni cesti M. Sobota — Radgona. Miha Čretnik, M. Sobota, Cvetkova 2 M-528
Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer proda:
1 kom. mlatilnice »Zmaj« 1070 v brezhibnem stanju 1 kom. mlatilnice »Marshall« 1070, potrebna manjša popravila.
Ugodni plačilni pogoji — nizka cena.
Vsa pojasnila daje Uprava vinogradniškega gospodarstva Ljutomer.
D-335
OTROŠKI VOZIČEK kombiniran, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV.	M-525
MLIN električni kompletni, prodani. Lahko tudi po komadih. Štefan Koša, Petišovci p. Lendava. M-523 MOTORNO KOLO 250 ccan znamke »Puch« popolnoma v dobrem stanju, ugodno prodam. Rajmund Kosednar, Sotina 46 p. Rogaševci.
M-524
USLUŽBENEC želi spoznati dekle v starosti 18—20 let prikupne zunanjosti. Pismene ponudbe z sliko poslati na oglasni oddelek PV pod šifro »Poletje«.	M-526
NUJNO RABIM 15 kom roženice dolžine 6.60 m. Ponudbe v trgovino Zvezna 4. Murska Sobota M-527
Cenjene stranke obveščam, da sem se preselila z frizerskim salonom na Lendavsko cesto 3 da sem se preselila s frizerskim (Čehova hiša). Se priporoča Ion. Murska Sobota.
Solidna postrežba. Zmerne cene.
D-506
TRAVO prodam ali dam v najem v Polani. Zglasite se v trgovini »Runo« v M. Soboti	M-530
Zdravstveni dom Lendava
razpisuje delovno mesto
STATISTIKA
ADMINISTRATORJA
Pogojii: nepopolna srednja šola im vsaj 2 leti prakse v statistični ali administrativni stroki. Nastop službe s 1. julijem 1959. Prošnje je vložiti pri upravi: Zdravstvenega doma Lendava, do 25. junija 1959.
0-533
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože V Ud — Uredništvo: Murska Sobota, Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100. polletna 200, celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, M. Sobota, številka 605—70
1-365
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
V globoki žalosti sporočamo, da je po mučni in dolgotrajni bolezni umrl v 77. letu starosti naš ljubljeni mož, atek in dedek
FRANC TALANYI
Pogreb dragega pokojnika je bil v sredo, dne 10. junija 1959 ob 16. uri iz mrliške veže na pokopališču v Murski Soboti.
Murska Sobota, dne 9. junija 1959.
Žalujoči: žena SERAFINA, hčerki CIRA in LEA,
zeta FRANC in VLADO, vnuki JOŽEK, MIŠA in MIŽEK
Bojan Šinko:
MrliČ v avtu
Odgovor na vaše vprašanje je zelo enostaven«:, je odgovoril Maxwell. >Ali veste, koliko solz izjokamo v štiriindvajsetih urah? Zdelo se vam bo neverjetno, toda tudi ob najhujši bolečini in najintenzivnejšem joku ne preseže količina solz iz enega očesa nikoli treh gramov na dan. Izračunali so, da vsebuje kubični centimeter približno dvajset velikih solznih kapelj. Zato se je treba solziti dolge dni in pri večjih dozah tudi tedne, mesece ali celo leta, da se povrne spomin. Z gospodično Parkerje-vo sva imela mnogo sreče, ker so nama zdravniki tako hitro vrnili spomin, čeprav je moje zdravljenje trajalo nekoliko dlje kot njeno. Z gotovostjo domnevam, da razpolagajo zlikovci le z omejenimi količinami tega strupa. Sicer ne bi bili tako prizanesljivi do naju.«
»Razumljivo, če ga uporablja sadistka Nina Berger za svoje žrtve,« je pripomnil Padovani. »Ker je gospod Maxwel! končal, vas lahko seznanim z vsemi dosedanjimi uspehi preiskave, če vam je prav.«
»Seveda, seveda«, so glasno pozdravili njegov predlog Berry, Collins in ostali. Z zanimanjem so poslušali izvajanja detektiva — inšpektorja. Slednjič so se vsi strinjali s tem, da so Maxwella zastrupili zato, ker so hoteli preprečiti, da bi odpotoval na Bled in s svojim znanjem pomagal uresničiti Parkerju njegovo zamisel.
»In zakaj se niso posluižili istega načina pri obeh britanskih znanstvenikih?« je vprašal dr. Krauss. »Zakaj ju niso zvabili v »Comet«, ki se je nekaj minut po vzletu z rimskega letališča ponesrečil.«
»Znano nam je, je dejal Padovani, da je sklical Parker posvetovanje na Bledu v največji tajnosti. Nesreča obeh britanskih znanstvenikov naj bi bila za javnost nekaj povsem slučajnega, kar pa ne velja seveda za nas. Žena pokojnega Thompsona je izpovedala, daje njen mož nameraval odpotovati na Bled, dan pred odhodom pa je prejel Pankerjevo pismo o spremembi mesta sestanka. Ugotovili smo, da je nekdo v pismu spretno ponaredil Parkerjevo pisavo, da bi vzbudil videz verodostojnosti. To je moral biti nekdo, ki je natančno vedel, da je pisal Parker vsem udeležencem posvetovanja pisma osebno in z roko, ne pa s strojem. Enako je bilo tudi s Cnandlerjem, ki pa je bil samec. Obema znanstvenikoma se nenadna sprememba kraja posvetovanja ni zdela čudna, ker sta domnevala, da se je Parker iz utemeljenih razlogov odločil za ta korak.«
»Tudi jaz bi gladko nasedel, če bi dobil tako pismo,« se je oglasil Maxwell,« in verjetno tudi gospod Barrvmore. Čeprav nisem natančno vedel, kaj namerava Parker, sem slutil, da bo njegov namen naletel na odpor gotovih krogov v svetu.«
»In kdo je napisat obe pismi za Thompsona in Chaudlerja?« je vprašal dr. Krauss.
»Kdo drugi kot neznanec, ki je igral vlogo agenta FBI«, je odgovorit Padovani. »Čeprav je mož izginit, 'kakor da hi se vdrl v zemljo, smo zvedeli, da je na otoku Capri vlamljal v njegovo sobo, ko je Parker spal. Zato je natančno vedel, kako daleč je napredovala njegova zamisel in predvsem načrt za kobaltno bombo.«
»Le zakaj ni potem že on ugrabil prijatelja Parkerja?« se je oglasil Berry.
Hotel je odigrati svojo vlogo do konca, kar ipa miu je le deloma uspelo. Saj je v Padovi hotel pod izgovorom, da mora skrbeti za njeno varnost, odpeljati s seboj gospodično Parkerjevo. To ,pa ni bil njegov glavni namen. Njegov glavni namen je bil — poleg ostalega — vzpostaviti stik s policijo in poučiti se o uspehih preiskave ter o nadaljnjih namerah, da bi zavaroval svoje zlikovske tovariše in seveda tudi sebe. Razna ponarejena pooblastila, ki jih je imel pri sebi, so mu omogočila, da ni že ,prej doživel neuspeli.«
»Gospoda,« je resno dejal dr. Krauss. Stvar je bistvena za naš današnji pogovor. Ne morem razumeti, kako sem mogel biti tako slep. Lahko vam namreč natančno povem, kdo je neznanec. ki je tako vestno »skrbel« za varnost g. Parkerja na otoku Capri in tudi obvestili ostale zlikovce, da je znanstvenik odpotoval v Trst«.
».Na dan z besedo!« Bil je Padovani, ki je izdal svojo nestrpnost.
»Nihče drugi, gospoda, kot Pino-Ettore Pandolfini, ki je šofiral taksi, v katerem me je lažni Fermente ugrabil namesto mojega jugoslovanskega prijatelja. Nikoli si ne bom mogel odpustiti, da se tega že prej nisem spomnil, saj sem si ga v pen-sionu Perpetuum v Padovi lahko natančno ogledal. Seveda je bili tam drugače oblečen in tudi brez brk je bil v Padovi, kar pa me ne bi smelo premotiti.«
Kako pa je z nesrečo zadnjih treh »Cometov«, se je oglasil še Onič, »oziroma zadnjega ,Čometa ki nas najbolj zanima. Ali gre res za nesrečo, oziroma napako v konstrukciji, ali pa za sabotažo?«
Spet je moral odgovoriti Padovani. »Strokovnjaki tvrdke so še vedno na delu. opravljajo ga pa v največji tajnosti. Danes še ni mogoče reči ničesar določenega. Lahko pa seveda domnevamo, da gre za sabotažo z videzom napak v konstrukcijah. Kot se spominjate, so bile nasreče v začetku zelo skromnega obsega, nato pa so postale vedno večje. Prav to pa vzbuja sum, da gre za premeteno delo saboterjev.«
»Če je res sabotaža, ali so po vašem mnenju saboterji v zvezi z zlikovci, ki so ugrabili g. Parkerja in se zarotili zoper njegovo plemenito, a žal neizvedljivo zamisel?« je spet vprašal Onič. »Ali gre morda celo za eno in isto tolpo?«
»Tega danes še ne morem z gotovostjo trditi, čeprav sem osebno prepričan, da gre najmanj za zvezo, če ne za eno in isto tolpo.«
»Kaže, da so zlikovci napovedali pravcato vojno slehernemu napredku in človeški -blaginji,« je resnega obraza menil Maxwell. »Tega seveda ne delajo zaradi lastne koristi, temveč jih nekdo pri tem spodbuja in plačuje.«
O tem ni nobenega dvoma«, je rekel Barrvmore. »Na svetu je vse mogoče. Vzemimo na primer proizvodnjo »Cometov«, ki so grozili izpodriniti iz medcelinskega prometa skoraj vsa druga letala. Ali niso, recimo, konkurenčne tvrdke življenjsko prizadete, da se poslužujejo takih sredstev, kot so sabotaže? Pri nas v Ameriki je dolga vrsta družb, ki jim je lastni prospeh, da ne omenim borbo za prestiž, več kot vsi predsodki.«
»In Sovjetska zveza?«
»V našem primeru vodi sicer več niti na Vzhod, toda razen zadeve z načrti za kobaltno bombo ni doslej nobenih določenih znakov. Kar pa zaideva načrte za kobaltno bombo, bi se jih lahko polastili zlikovci tudi brez prelivanja človeške krvi. Ne sinemo namreč pozabiti, da naredijo človeški izrodki za denar vse, ne glede na to, od kod dobivajo dokaze. Nihče mi ne bi mogel oporekati, če bi sedajle dejal, da sedi človek, ki je podpisat ček za nagrado Parkerjevega ugrabitelja, prav v tem trenutku v dvainšestdesetem ali triinosemdesetem nadstropju enega izmed nebotičnikov v new-yorškem Cityju in računa, kolikokrat se mu bo povrnil omenjeni denar, ker je za toliko let zavrl uporabo atomske energije v miroljubne namene, za kar se je Parker tako zavzel.«
Gostinca podjetja v Murski Soboti in v ostalih središčih našega okraja sprejmejo v uk večje število MOŠKIH VAJENCEV
Prijavljenci morajo imeti ustrezne pogoje, predvsem predpisano šolsko izobrazbo in pa veselje do tega poklica. Rabili bomo tudi vajence za nekatera gostinska podjetja izven našega okraja, predvsem za gorenjska gostinska podjetja.
Interesenti se naj prijavijo v Tajništvu Gostinske zbornice v Murski Soboti.
0-534
POMURSKI VESTNIK, 11. JUN. 1959
IZID VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA PREŠERNOVE DRUŽBE DNE 5. JUNIJA 1959 OB 16. URI
1.	nagrada:	Motorno dvokolo »Galeb« štev. srečke 75.07?
2.	nagrada:	Televizijski sprejemnik	46.739
3.	nagrada:	Motorno dvokolo »Colibri«	1.647
4.	nagrada:	Elektromotor	52.573
5.	nagrada:	Pralni stroj	76.456
6.	nagrada:	Električni štedilnik »Tobi«	65.447
7.	nagrada:	Mixer	59.212
8.	nagrada:	Moško dvokolo	64.746
9.	nagrada:	Žensko dvokolo	26.278
10.	nagrada:	Električni sesalec za prah	13.288
11.	nagrada:	Moška zapestna ura	43.072
12.	nagrada:	Ženska zapestna ura	2.910
13.	nagrada:	radijski sprejemnik RIZ	71.919
14.	nagrada:	radijski sprejemnik RIZ	48.921
15.	nagrada:	radijski sprejemnik RIZ	21.855
16.	nagrada:	Električna peč na 2 grelca	31.256
17.	nagrada:	Električni pekač	27.646
18.	nagrada:	Lonec »Ekonom«	49.62?
19.	nagrada:	Električni likalnik z regulatorjem	1.572
20.	nagrada:	ventilatorski hladilnik	48.708
1.000 tolažilnih nagrad: vse srečke, ki se končujejo na štev. 74
V komisiji so bili naslednji poverjeniki: Takač Jovan, Ljubljana, Košorok Jože, Sostro, Dujmovič Vika, Ljubljana, Otrin Milan, Črnuče in Logar Ivan, Ljubljana.
Imetniki izžrebanih srečk naj dvignejo darila v upravi najkasneje do 10. avgusta letos, ko bo potekla veljavnost srečkam.
Iz Tajništva
5
KRVODAJALSTVO PRI NAS
Transfuzijska postaja v Murski Soboti čuti posebno dolžnost, da se spomni ob letošnjem Dnevu krvodajalcev nesebičnega dela članov RKS, ki brez predsodkov in brez iskanja osebnih koristi pomagajo sočloveku tako, da mu dajo svojo kri. Vsak teden se lahko prepričamo, da se število krvodajalcev veča. Ljudje  videvajo, da je postalo krvodajalstvo že skoraj nova, posebna dolžnost državljana v naši domovini. S podarjeno krvjo pomaga vsak posameznik neposredno naši družbi, predvsem pa Zdravstveni službi. Ta se le na ta način lahko bori za številna življenja, ki jih ogrožajo zahrbtne bolezni, katerih vzrokov še ne poznamo. Le tako lahko pomagamo pri reševanju težko šokiranih ponesrečencev, materi, ki je pri porodu zgubila veliko krvi, ali otroku, ki bi bil brez transfuzije krvi zaradi zastrupitve zapisan smrti.
Bolj kot darovalci sami lahko ocenijo uspehe transfuzije zdravniki in oni, ki so kri prejeli. Ni formalnost, če človek, ki je bil nekoč bolan in je dobil kri, pride na transfuzijsko postajo in pravi: »Brez transfuzije krvi, bi tako umrl. V zahvalo za ozdravljenje vzemite še mojo kri in jo dajte drugim!«
MATURANTI V »ILEGALI«
Od tod tudi uspehi. Na naši transfuzijski postaji v Murski Soboti imamo iz leta v leto več krvodajalcev. Leta 1956 jih je bilo 772, leta 1957 998, leta 1958 pa že 1152. Leta 1956 so dali krvodajalci 232 litrov, leta 1957 so dali 297 litrov in leta 1958 525 litrov krvi. Od sküpnih 350 postelj v bolnišnici je prišlo na eno posteljo leta 1957 7 del, leta 1958 pa 9 del krvi.
Tudi sestav krvodajalcev se je usmeril v ugodnejšo smer. Vedno več mladih, zdravih ljudi daje kri.
dočim je takih, ki dajejo kri iz lastne potrebe (bolniki z zvišanim krvnim tlakom, ženske v dobi mene), vedno manj. Vsekakor imajo krvodajalci poleg moralnega zadoščenja še druge koristi: zdravniško so pregledani, pregledamo jih tudi rentgensko, izmerimo jim krvni Hak, določimo sedimentacijo rdečih krvnih telesc, odvzamemo kri za preiskavo na spolne bolezni in jih v primeru nenormalnega izvida na to opozorimo ter napotimo v nadaljüje Zdravljenje.
Brez dvoma pa so koristi tistih, ki kri prejmejo, zdaleka večje. Obo-
lenja krvi so še vedno pogosta. Včasih so veljala za neozdravljiva (napredujoča slabokrvnost, različne vrste motenj tvorbe krvi, različne vrste krvavitev v otroški in mladeniški dobi). Danes jih lahko zdravimo, zahvaljujoč se le transfuziji krvi. Ne moremo si tudi predstavljati uspešne borbe proti šoku brez transfuzije krvi ali plazme in brez uspešnega izida te borbe niso možne količkaj bolj zamotane kirurške ali ginekološke operacije. Kri ali plazma pomeni dragoceno hrano tudi za izčrpanega kroničnega bolnika (bolniki z napredujočim rakom, bolniki s kroničnim vnetjem prebavil, otroci s težkimi prebavnimi motnjami). Težko bi danes zdravili brez transfuzije krvi ali plazme opekline in oparine. Lahko bi še naštevali in razčlenjevali, a strnjeno povejmo le na kratko: Darovalci krvi! Vaša kri rešuje življenja! Hvala Vam v imenu bolnikov, otrok, mater im starčkov, hvala Vam v imenu onih, ki so poklicani in dolžni pomagati človeku — bolniku. Posebna hvala onim darovalcem, ki se leto za letom in večkrat na leto odzovejo klicu na pomoč; vretini so naziva junaka mirnega časa, to so oni, ki pustijo presajati del svojega telesa bolniku, neznancu, sočloveku.
Piše: dr. K. LANŠČAK
VSE,
KAR POTREBUJEMO ZA DOPUST
kupimo
prí
TRG. PODJETJU
»ZARJA«
LJUTOMER
Hranite vsak blok, ki dokazuje nakup pri Trgovskem podjetju „ZARJA“, zlasti TISTEGA, KI DOKAZUJE NAKUP V VREDNOSTI NAD 500 DIN.
MATURANTI V »ILEGALI« * MATURANTI V »ILEGALI« * MATURANTI V »ILEGALI«
NA PRAGUŽIVLJENJA
Pred dnevi smo jih videli. na sobeskih ulicah. Bili so v prazničnih oblekah in veselih obrazov. Kako trudi ne? Šolsko leto se je zanje končalo in rdečica na licih bi ostala, če... Če ne bi videli v duhu pred seboj že sedaj resnih obrazov članov komisije pri letošnji m a miri, katere dan se bliža naglih korakov. Tako pa je rdečico zamenjala tradicionalna bledica (toda ne pri vseh). Maturantje so se umaknili t »ilegalo« in naš reporter je moral poklicati na pomoč svojo detektivsko žilico, da jih je našel. V sves i si resnosti položaja so se mnogi maturantje odločili za študij v krožkih — tako oni z gimnazije kot 'tisti z ekonomske šole. Še ona zanimivost. Maturanti z gimnazije so zadnji, ki jih čaka te vrste preizkušnja. Našemu reporterju ni uspelo ugotoviti, če so na to ponosni ali ne. V kratkem, neuradnem razgovoru na njihovih domovih ali pod zelenimi kostanji jim je namreč pozabil postavili vprašanje o šolski reformi. Ne glede na to pa so vsi brez daljšega razmišljanja in z lahkoto odgovorili na vprašanja.
★ ★ ★
O MIRA SLAVIČ (ESŠ)
Kakšen je uspeh v  IV. raz. ESŠ!
Ta je letos nekoliko slabši, čeprav so popravni izpiti v razredu lamo trije, padel pa ni nihče. Lani je bilo namreč več odličnih, kar pa je, kaže, le slučaj.
Kako se pripravljate za maturo! Večinoma v obliki skupin. V glavnem ponavljamo snov za maturo. Sodim, da je takšen način učenja boljši, ker si medsebojno dopolnjujemo znanje.
o STEFAN DOZET (gimnázija) Najbolj popularni Sobočan?
Med športniki Maučec, med javnimi delavci ravnatelj prof. Janko Liska.
Najljubši slovenski književniki! Med pesniki vseh časov Prešeren, med pisatelji Tavčar in Kersnik, dalje Voranc in med sodobniki do neke mere Miško Kranjec.
Kam nameravaš v počitnicah! Najprej na gradnjo avtne ceste Niš—Djevdjelija s srednješolsko brigado, ki bo odšla na pot ob koncu tega meseca.
O NADA VRŠIČ (gimnazija)
Kaj sodiš o študiju na gimnaziji! Za študij na gimnaziji sem se odločila, ker nameravam postati farmacevtka. Preglavice nam povzroča učni načrt, šolsko leto je bilo malce prekratko, tako da ni, bilo časa za Ponavljanje. Pri nekaterih predmetih je šlo vse po učnem načrtu, pri nekaterih pa ne, čeprav bi morali upoštevati učni načrt pri vseh. (Najvažnejši zunanjepolitični dogodek letošnjega leta?
Potovanje predsednika Tita in Ženevska konferenca, v kolikor bo uspela.
O TIBOR SAPAČ (ESŠ)
Kaj najrajši bereš?
VUŠ in TT. Bolj všeč mi je Seveda VUŠ, ker je bolj pester in zanimiv. Zelo dobri so politični članki, »Zgodba za vas«, Zanimivosti in tako dalje.
Najagilnejši Sobočan?
Prof. Titan, ker je najbolj delaven.
Najljubši predmet?
Politična ekonomija.
Se bojiš mature?
Da.
O METKA KRANER (gimnazija)
Najustreznejši poklic za dekle?
Medicinska sestra. Recimo:	dvo-
letna fizioterapevtska šola, študij za zdravnico je predolg.
V prostem času?
Šport:	košarka, rokomet, lahka
atletika.
Kaj sodiš o stanovanjskih skupnostih?
Stanovanjska skupnost omogoča ženi, da postane polnopraven član naše socialistične skupnosti, jo razbremenjuje kot ženo in mater in ji omogoča uveljavljanje v družbi.
o KAREL SUKIČ (ESŠ)
Družbeno politično življenje v Soboti lani in letos?
Letos je politično življenje bolj Živahno, ker praznujemo 40-letnico KPJ, prod durmi je kongres ZKS, itd. Kulturno življenje je bilo lani, kar zadeva domačo dejavnost, bolj Živahno, zato pa je letos več gostovanj kvalitetnih skupin.
Kaj sodiš o študiju na ESŠ? Ekonomska Srednja šola prej pripravi mladega človeka za življenje, nudi mu vpogled (osnove) v gospodarstvo in omogoča nadaljnji študij. Je bolj življenjska kot gimnazija.
O LUDVIK SUKIČ (gimnazija)
Se bojiš mature?
Ne — malo že . . .
Uspeh šolskega leta?
Vsi smo zelo dobro izdelali. Razred ni bil težak, vendar je precej snovi za predelavo.
Nadaljnji študij?
Strojni oddelek na tehnični fakulteti.
O SONJA GORIČKI (gimnazija) Najmanj zaželen predmet?
Fizika.
Kaj lahko da Srednja šola?
Izobrazbo, ki je potrebna vsakemu inteligentnemu človeku.
Kaj sodiš o povojnem napredku Sobote?
Sobota se je po vojni zelo razvila. Postala je gospodarski, politični in kulturni center Pomurja. Urejene so ceste, kar je bilo nujno, zgrajenih pa je tudi več stanovanjskih blokov, čeprav s tem še ni rešen pereč stanovanjski Problem. Tudi kulturno življenje je zelo razgibano, le žal, da nimamo gledišča. Kaže, da bo Sobota Čez nekaj let mesto, ki se bo lahko merilo s pomembnejšimi mesti Slovenije.
O MARIJA KEREC (gimnazija)
Katerega profesorja najbolj ceniš.
Profesorja zgodovine — zaradi metode predavanja.
Katera zvrst glasbe ti je najbolj
všeč?
Zabavne popevke.
Najljubša dela v svetovni literaturi?
Dostojevskega Bratje Karamazovi ter Zločin in kazen. Sicer pa najbolj cenim Cankarja zaradi sloga in jezika.
In matura?
Sem optimist in zaupam vaše.
o MARIJA (ŠERUGA (ESŠ)
Nadaljnji koraki v življenje?
Vse zavisi od mature. V primeru lepega uspeha bom študirala naprej.
Najljubši predmet?
Knjigovodstvo.
Najbolj zaželen profesor?
Ravnatelj. Dijake je znal pridobiti za študij, a tudi izven šole in drugače je bil realen in objektiven.
O MILAN KUČAN (gimnazija)
Najvažnejši dogodek v našem notranjepolitičnem Življenju?
Proslava 40. obletnice ZKJ, zakon o nacionalizaciji in zakon o stanovanjskih skupnostih.
Gledališče — film?
V	Soboti bi bilo potrebno Vsaj amatersko, če ne celo poklicno gledališče. Letos smo imeli kulturno sušo zlasti pozimi in spomladi. Kinematograf predvaja ob nedeljah le komercialne filme in kavbojke. Potrebno je tako gledališče kot boljši filmski repertoar.
Najbolj cenjen poklic?
Zdravnik in javni delavec.
Najljubši pevec(ka) zabavnih melodij?
Če že moram odgovoriti — Marjana Deržaj.
O ELKA ŠTUHEC (ESŠ)
Najljubši filmi: domači in tuji!
Oboji.
Katero filmsko igralko najbolj
ceniš?
Avo Gardner zaradi odlične igre.
Po maturi?
V	službo!
B. Sinko
Soboški
Ulmski
barometer
Tudi Michelle Morgan smo videli v »Velikih manevrih«
SEDEČI BIK
Že ob koncu tega tednn zopet nekaj za ljubitelje indijanaric. Film »Sedeči bik« je posnet v barvah in kinemaskopu in če dodamo k temu še to, da steče v njem precej krvi belih in rdečih in da je število mrtvih kar precejšnje, nam je to že zagotovilo, da film ne bo dosegel komercialnega neuspeha.
Medtem ko so bili pri ameriškem občinstvu spočetka v čislih filmi, ki niso prikrivali simpatij za bele osvajalce, se je zadnje čase, kot kaže, okus ameriških gledalcev Spremenil. Ne bi kazalo razpravljati, ali gre morda celo za globlje spremembe, dejstvo pa je, da daje ameriška filmska proizvodnja znanje čase na trg vedno več filmov, ki se zavzemajo za mirno sožitje med belci in Indijanci. Med te filme sodi tudi »Sedeči bik«.
ZGODBA O JOLSONU
Nastop lepega vremena je prizadel tudi obiskovalce kina, saj si lahko na teden ogledajo le dva filma. V kratkem bo na sporedu ameriški barvni film »Zgodba o Jolsonu«, ki sodi v vrsto številnih ameriških biografskih filmov. Življenje slavnega ameriškega pevca zabavnih melo-
dij Ala Jolsona je nudilo tako scenariju kot snemalni knjigi pestro snov, ostalo pa je storila bujna domišljija avtorjev in domiselnost režiserja Greena.
Tako si bodo gledalci lahko ogledali film, bogat na glasbenih in pevskih vložkih, mimogrede pa tudi kakšen prizor iz »življenja« Ala Jolsona in njegove žene Julije. Kakor navadno v podobnih primerih, seje tudi Al Jolson znašel na razpotja: ali dober zakon ali kariera in navzlic vsemu prizadevanju je moral žrtvovati svojo zakonsko srečo na oltar poklica.	-bš-
Nadaljevanje
Brigate Bardott smo pred kratkim videli tudi v Soboti v »Velikih manevrih« (na sliki z D. Bogartom)
Na poti doLune
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
Med tem, ko se ljudje že pripravljajo na pot na Venero, za kar že gradijo tudi potrebno medplanetarno ladjo, so mnogi znanstveniki še vedno najraje trdno na tleh. To so ljudje brez pravega smisla za avanturizem, vendar se temu ne morejo upreti iz čiste zaverovanosti v znanost in s tem v vesolje. Takšni znanstveniki že dalj časa razmišljajo o tem, kako bi na zemeljskih tleh zgradili trdno zgradbo, ki bi segala Vsaj 150.000 m visoko in bi torej s svojim vrhom, ki naj bi bil 390 m široka terasa, segala prav na rob vsemirja, torej izven našega ozračja, ki zastira pogled na druge planete, proti mnogim še neznanim zvezdam . . .
Ta načrt, ki v osnovi ni nič manj drzen kot načrt poleta na Luno ali na Venero, ni novega datuma. Star je že triindvajset let. Toda ali je mogoče zgraditi tako visoko zgradbo? Kakšni bi morali biti temelji in kakšno površino zemlje bi zavzemali ti temelji? Ali se ne bi temelji enostavno zdrobili pod težo tega velikana? Strokovnjaki pravijo, da je gradnja v današnjih pogojih možna, Seveda ne z opeko in podobnimi gradbenimi materiali, temveč s sodobnimi materiali med katerimi so slej ko prej pomembne plastične mase, kot so te pomembne tudi pri gradnjah mest na Lani. Tak vsemirski stolp pa bi razen tega bil zelo koristen tudi kot relejna postaja za televizijo in ultrakratke valove. S tega stolpa bi razen drugih nalog uspešno opravili tudi opazovanje spuščanja medplanetarne ladje na površino Lune, kar z zemeljske površine zaradi gostote zraka ni mogoče. Trčenja in Posledice trčenj mikroraeteorltov bi bile vidne ljudem »kot na dlani«.
Toda iz česa bi zgradili tak ogromen stolp? Sovjetski znanstvenik prof. Pokrovskij prepričuje, da je mogoče to gradnjo rešiti s pomočjo aerostatične ali plinske arhitekture. Zamislimo si ogromno trobento s tankimi stenami, ki jo napolnimo s plinom lažjim od zraka in ta trobenta se bo sama dvignila v višino kot balon in če bo obtežena pri zemlji se je bo vedno nalahno dotikala. S tem. da se taka konstrukcija sama dvigne v višino, odpadejo vse težave gradnje, kot so ogromni gradbeni odri in množica delavcev, ki bi morala na njih
delati itd. Odpadejo dvigala in vse mogoče ostale naprave. Seveda je ta primerjava poenostavljena in v resnici ni tako enostavno rešljiva gradnja vsemirskega stolpa, vendar pojasnjuje osnovni način gradnje. Seveda je potrebno misliti na to, da bo pri tleh zgradba tako velika, da bo zagotovila stabilnost vsega stolpa. Z višino se tudi zmanjšuje Pritisk zraka, zato bi moral biti stolp polnjen v različni višini z različno količino plinov, a v zgornjih predelih bi bil skoraj brez notranjega pritiska, kajti tudi od zunaj ne bi imel pritiska zraka. Jasno je, da bi v primeru, da je na vrhu enak Pritisk plina kot pri tleh, stolp enostavno počil kot prennpihnjeni balon. Na vrhu bi torej stolp imel le eno četrtino atmosfere pritiska in ta Pritisk bi lahko na 10 in široki plošči na vrhu prenesel 190 ton teže.
Gradbeni materia'1 iščejo med plastičnimi masami in debelost zidov bi bila na različnih višinah različna, pač v skladu z notranjim pritiskom plina, ki bi se proti vrhu zmanjševal.
Toda kako bodo prispeli ljudje na sam vrh tega stolpa, ki bo od Zemlje toliko oddaljen kot n. pr. Ljubljana od Zagreba? Znanstveniki prepričujejo, da je to najlaže doseči in sicer tako, da bi ljudi pošiljali navzgor z nekakšnimi baloni v notranjosti te velike trobente. To bi bili vsekakor zelo praktični in ceneni prevozi — pravzaprav dvigala. Lahko bi bila navsezadnje tudi znana tehnična dvigala.
Ta velika zgradba bi pokrila vso veliko površino neke pokrajine s premerom stotin kilometrov, toda z nje bo lahko človek — po sedanjih pojmovanjih — nebesna telesa naravnost tipal s prsti.
Med tem, ko poskušajo ljudje tipati z Zemlje v vsemirje, pa je že ves bližnji prostor okrog Zemlje pretipal umetni satelit. Pravzaprav je okrog Zemlje kar precej umetnih satelitov, ki se pogovarjajo z Zemljo in sporočajo znanstvenikom najrazličnejše novice, ki so jih odkrili v vsemirju. Naj ob tem povemo samo to, kar je sporočil tretji sovjetski Sputnik, ki je nedavno 5000-krat obkrožil Zemljo in bo krožil okrog nje še do jeseni, ko se bo znova spustil v ozračje in bo tamkaj zgorel. Energijo za njegove radijske naprave mu daje Sonce in zato
te brezhibno delajejo. Podatki, ki jih je dal ta Umetni satelit, zaposlujejo v laboratorijih ogromno ljudi. In kaj je tako pomembnega povedal?
»Preljubi Zemljani, zmotili ste se, ko ste začeli trditi, da na 1000 km višine nad Zemljo ni več atmosfere. Tamkaj še ni začetka vsemirja! Tam, kjer ste mislili, da je že medplanetarni prostor, se še marsikaj dogaja . . .«
In umetni satelit je natresel znanstvenikom kopico novih, doslej neznanih podatkov. Najvažnejši med temi podatki je ta, da Zemljo obkrožajo v velikih višinah elektronski venci v nekaj zaporednih slojih. Spodnji elektronski venec jo odkril Sputnik HL, gornjega pa vsemirska raketa, ki mu je sledila pozneje in je prodrla celo mimo Lune. Vrhnji elektronski venec je v višini od 40— 50.000 km nad Zemljo. Ti venci so iz električnih drobcev, ki se gibljejo z nedoumljivo hitrostjo in katerih energija znaša nekaj tisoč do nekaj stotin elektronvoltov.
To odkritje pojasnjuje mnoge predstave o dogajanju v ionosferi, vrhnjem sloju atmosfere.
Prav tako pomembni so tudi podatki o lastnostih gornjih slojev atmosfere, o gostoti, kemični sestavi in stopnji ionizacije. Tretji Sputnik se je pogosto srečeval z atomi kisika, manj z atomi dušika, toda veliko presenečenje je prineslo sputnikovo sporočilo o pojavi spojev z dušikom v višini 350 km nad Zemljo.
Na višini 225 km nad Zemljo je gostota plinov stomilijarditi del gostote plinov na zemljini površini. Zdi se, da je to zelo, zelo malo, toda za medplanetarne polete in vsemirske hitrosti je takšna gostota zelo občutna. Tako se pritožüje Sputnik Hl., ki potuje s hitrostjo 30.000 km na uro. Ta umetni satelit je poročal več kot 92.000-krat o svojih zapažamjih Zemlji. In kolikokrat so poročali drugi sateliti? Če bi o vsem, kar so vsi poročali, zapisali Vsaj nekaj, bi bilo to toliko stavkov, da jih v Pomurskem vestniku v desetletjih ne bi mogli vseh objaviti — sicer pa vseli tudi razumeti ne bi mogli. S sateliti se pač razumejo samo znanstveniki, ki nam tu in tam kakšno reč tudi prevedejo v preprost jezik povprečnih ljudi.
Tudi dijaki soboške ESS prispevajo v okviru svojega MKIID na področju dramske ustvarjalnosti u okrajnem središču
POMURSKI VESTNIK, 11. JUN. 1959
6