108. številka. Ljubljana, v srete 13. maja 1903. XXXVI. leto. [shaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za evstro-ogrske dosele za vse leto ao K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, volja |sa celo leto 22^ za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K BO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko re£, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanile plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnletvo je na Kongresnem trga fit. 12. — Upravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne Btvari. — Vhod v arednifitvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. li* Kje pa smo? Organi hrvatskega bana so naznanili ljubljanski sodniji, da sta dva hrvatska državljana dala v Ljubljani natisniti oklice, s katerimi se hrvatski narod poživlja na punt in da sta dotična Hrvata te oklice iz Cislitvan-ske razposlala po Hrvatskem. Na podlagi tega naznanila je c. kr. deželna sodnija začela kazensko pravno postopati. Izdano je bilo povelje, da je baje v Ljubljani nahajajoča se hrvatska časnikarja Marjano vica in Sirovatko aretirati in začela se je tudi preiskava proti »Narodni tiskarni« in sploh proti slovenskim tiskarnam v Ljubljani, vse to zaradi hudodelstva veleizdaje in motenja javnega pokoja v smislu §§ 58. lit c. in 65 Ne vemo, v katerem stadiju je preiskava proti naši tiskarni in odkrito povemo, da nas to prav malo zanima, ker mi tistih okiicev nismo tiskali in tudi nismo ž njimi v nobeni zvezi. Ali dejstvo, da se je iploh začelo kazensko postopati, dejstvo, da je sodnija to zadevo sploh vzela v roke, nas sili, da izpregovorimo resno besedo. Kakor rečeno, se je sodnija postavila na stališče, da se je s tiskanjem in razpošiljatvijo omenjenih okiicev storilo hudodelstzo veleizdaje in motenja javnega pokoja. Po našem prepričanju pa je to stališče popolnoma napačno in popolnoma nezakonito in tiči v tem stališču silna nevarnost za pravno sigurnost; bi se proti stališču dež. sodišča morale dvigniti Tse politične stranke v Cislitvanski, ne glede na to, kar jih sicer loči. Resnica je in tega nihče ne taji, da obsegajo dotični oklici poziv na punt proti hrvatskemu banu in deloma na punt proti obliki vladarstva na Hrvatskem in resnica je tudi, da je ta poziv imel jako resnih posledic, ali kaj briga to ljubljansko sodni j o in ljubljansko dež. vlado, kaj briga to sploh ob- lastnije v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel? Že zdrava pamet pove vsakemu, da je kaka tiskovina v tej državi lahko popolnoma nedolžna, med tem ko je v drugi državi lahko največjega pomena, če bi kdo v Ljubljani tiskal in od \tod razposlal oklice, s katerimi se ščujejo Kitajci na punt, bi bili ti oklici za našo državo popolnoma brezpomembni, na Kitajskem pa bi tiskarja in razpošiljalca — če bi ju dobili v roke — gotovo ob-glavili. To isto velja tudi za omenjene hrvatske oklice. Ti oklici ao za Cis-litvansko brez vsakega pomena, ker se ž njimi ne punta cis litvansko prebivalstvo, nego prebivalstvo sosedne Hrvatske in zaradi tega tudi tiskanje in razširjanje teh okiicev v Cislitvanski ni kaznivo in bi se radi tega ne smelo nikogar sodno preganjati. Če je kaka cislitvanska tiskarna tiskala te oklice, je kazniva samo po § 9. tiskovnega zakona, nikakor pa ni storila veleizdaje in motenja javnega pokoja. S tem našim stališčem soglaša tudi cislitvanska sodna praksa. Cislitvanski listi prinašajo dan na dan poročila in Članke o Rusiji, Angleški, Francoski, Ogrski itd. itd. — kateri članki bi — če bi izišli v dotični državi — brez dvoma ustanovili hudodelstvo veleizdaje in punta in vse polno drugih takih hudodelstev, ali nikomur ne pride na misel, da bi dotične časnike zaradi tega preganjal. Nasprotno pa se je zgodilo že dosti slučajev, v katerih so pristojne oblast-nije pripoznale, da cislitvanski zakon ne ščiti inozemskih oblastnij in njihovih organov. Ljubljansko deželno sodišče bi moralo to posebno dobro vedeti, saj vendar pozna zgodovino znane brošure dr. Potočnjaka. Kako prideta torej sodnija in deželna vlada v Ljubljani do tega, da postopata proti tiskarnam zaradi do- mnevanega tiska raznih okiicev, s katerimi ni bilo storjeno nikako dejanje, ki bi se smelo v Cislitvanski kaznovati in da preganjata dva človeka, dasi nista storila ničesar, kar bi bilo v Cislitvanski kaznivo. Hrvatska je za Cislitvansko ravno tako inozemstvo, kakor španska, Kitajska alt Maroko. Naš veljavni kazenski zakon smatra in kaznuje kot veleizdajo in motenje javnega miru samo puntanje c i -slitvanskega prebivalstva, nikakor pa ne puntanje inozemskega prebivalstva, ako ni po § 66. kazenskega zakona s posebnimi pogodbami z dotičnimi državami zagotovljena vzajemnost in v Cislitvanski zakonito razglašena. Take pogodbe z Ogrsko pa ni in zato je postopanje deželne sod nije in deželne vlade nezakonito. Čujemo, da se sodno in deželno-vladno postopanje opravičuje s tem, ker govorita §§ 58. in 65. o enotni državni zvezi cesarstva. To tolmačita sodnija in deželna vlada neki tako, da se določbe tega paragrafa nanašajo na vse dele avstro-ogrske monarhije in da spada vsled tega tudi puntanje prebivalstva Hrvatske pod cislitvanski kazenski zakon. To je tako nasilna, tako r a-bulistična interpretacija zakona, da se moramo nehote vprašati: Kje pa smo? Ali smo sploh še v pravni državi. Veljavni kazenski zakon je iz 1. 1852. Takrat je bila monarhija še enotna državna zveza. Te enotne državne zveze pa danes, kakor ve vsak dijak, sploh ni več in tudi avstrijanako cesarstvo ne eksistira več. Avstro - ogrska monarhija obstoji danes iz dveh popolnoma samostojnih držav, ki imata sicer skupnega vladarja in sta se med seboj po posebni pogodbi dogovorili, da nekatere zadeve skupno urejujeta, ki pa sta vendar popolnoma samostojni in druga od druge neodvisni. Cesar se pač imenuje »cesar avstrijanski«, kakor ima tudi naslov »kralj jeruzalemski«, ali avstrijanskega cesarstva ni več, na njegovo mesto sta stopili državi »kraljestvo ogrsko« in »v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele«. S tem, da se je državno-pravno razmerje med Cislitvansko in med Ogrsko tako popolnoma predruga-čilo, s tem, da je Ogrska postala samostojna, se je tudi veljavnost kazenskega zakona vtesnila na tisto državo, ki je še ostala po izločitvi Ogrske, to je na C i s 1 i t v a n -stvo in je tu kazniv samo punt, ki je naperjen proti Cislitvanski. To leži vendar na dlani! L. 1852. ko je bil izdan kazenski zakon, sta spadali tudi Lombardija in Benečija k tedanjema avstrijanskemu cesarstvu. Po omenjeni interpretaciji bi bilo torej še danes v Cislitvanski kaznivo tudi puntanje Lombardov in Benečanov! Mislimo, da bi tistega funkcionarja hitro penzionirali, ki bi se postavil na to stališče. Razmerje mej Ogrsko in Cislitvansko je pa v državnopravnem oziru danes ravno tako, kakor mej Lombardijo in Be nečijo ter med Cislitvansko. V očigled temu je ob sebi umevno, da vidimo v označenem postopanju dež. sodnije in dež. vlade veliko krivico in nezakonitost, pa tudi nevarno utesnjenje državljanskih pravic in svobodščin, ki obuja opravičeno nezaupnost v pravno sigurnost, ki mora vladati v vsaki resni državi. Nam se zdi, da zahtevajo občni interesi, da se vse politične stranke z vso odločnostjo upro tej novi praksi. Državni zbor. Seja, dne 12. maja. Tudi dvakratno tedensko zasedanje ni privabilo dovolj poslancev na Dunaj, kajti veerajšiia seja je bila komaj sklepčna. Podanih je bilo več interpelacij. Posl. Prohazka je interpeliral v zadevi občinskih in deželnozborskih volitev v Trstu ter zahteval anuliranje volitev in stroge odredbe zaradi sleparij pri teh volitvah. Posl. \Veisskirchner, Ka-threin in Prohazka so interpelirali naučnega ministra zaradi nemirov na obeh dunajskih visokih šolah. V isti zadevi je interpeliral tudi posl. Wolf, ki je dokazoval, da se vedejo klerikalni dijaki ivzivajoče ter zahteval, naj se jim prepove, hoditi v avlo v znakih. Posl. P O m me T je urgiral zakon o splošnem zavarovanju za starost in onemoglost. Posl. S t e i n v# e n d e r je vprašal načelnika želez, odseka, kako misli vlada braniti javne interese, ki so v nevarnosti vsled finančnih razmer pri južni železnici. — Načelnik baron Schwe-gel je odgovoril, da bo takoj sklical odsek. Posl. B i a n k i n i je vprašal predsednika, ali hoče ministrskega predsednika prisiliti, da bo redno odgovarjal na vprašanja, ne pa, da stori to na žaljiv način, kakor pri njegovem zadnjem vprašanju glede dogodkov na Hrvaškem. — Predsednik je odgovoril, da je dr. Kurber imel pravico odgovor odkloniti, sklicevaje se^na poslovnik. Posl. vitez Abrahamowicz je vprašal predsednika, ali hoče potrebno ukreniti, da bodo odseki redno zborovali. Vsenemci so zagnali hrup ter niso pustili vprašanja utemeljevati. — Predsednik je odgovoril, da nima oblasti do odsekov, to je stvar dotičnih načelnikov. Posl. Herzog zahteva odbor 36 članov, ki se bo bavil z židovskim vprašanjem. Predlog se odkloni. Naučni minister vitez H a rt el je odgovarjal na interpelacije v zadevi vseuČiliščnih nemirov. Obžaloval je izgrede ter dolžil, da se nemir zanaša od zunaj. Ako se ne bo naredil mir z lepa, pripravljen je na skrajno ostre odredbe, na predlog posl. Steinerja se sklene otvoriti o ministrovem odgovru v prihodnji seji debata. Nujni predlog posl. Stranskega Bilo je v maju Spisal Borisov. (Konec.) Dobro leto na to sva sedela lepega poletnega večera z Albertino sama pod zelenim kostanjem pred hišo. To je bilo tam gori v tužnem Korotanu. Usoda me je že od nekdaj sovražila in slednjič me je privedla do tega, da sem postal ljudski učitelj. Ker nisem dovršil vseučilišča, nisem mogel dobiti posebno dobre ilužbe. Pri železnici bi bil lahko vstopil na Tirolskem, pa Albertina me je tako lepo prosila, naj no greva tako daleč, v tuje kraje. Njej nisem mogel ničesar odreči. Sklenil sem torej, da postanem učitelj. Zadovoljna sva bila in lepo sva živela ob nizki plači. Albertina, ki je bila vedno bolj slabega zdravja, se je prav dobro Počutila. Lep večer je bil takrat, ko sva sedela pod zelenim kostanjem. Ona je slonela na mojih prsih in gosti, kostanjevi lasje so se ji vsipali po mladih, nedolžnih grudih. Ah, kakšni občutki so me obhajali takrat, ko sem držal v naročju bitje, ki je bilo cilj mojega življenja, moj zemeljski raj . . . Ona pa je brodila z drobnimi prstki po moji bradi ter šepetala kot nedolžno dete: »Kako si vedno bled! Kaj ti je? Ali si bolan? Povoj mi, kaj ti je!« »Kaj mi hoče biti! Kako bi bil bolan — poleg tebe.« In vnovič bo se strnile najine ustnice v strasten, vroč poljub. »Ah, spomini, ti spomini . . .« Mož se je zamislil ter potegnil parkrat z roko preko čela, kakor bi si obrisal solze. »Tako smo živeli,« začne zopet, »in srečni smo bili. Nekega dne pa dobim od pobratima Dominika pismo, kjer me prosi, Če bi mogel dobiti blizu mene za par tednov stanovanje, da bi se malo okrepčal v svežem planinskem zraku. Takoj sem mu bil na uslugo in pisal sem mu, naj le pride, da dobi sobo pri meni. Nekaj dni na to sva se že po zdravila kot stara znanca in se poljubila kot zvesta pobratima. Pred stavil sem mladega, lepega poročnika tudi svoji ženi. Dan na dan so sledili sedaj izleti, enkrat na kako bližnjo goro, enkrat spet v glavno mesto, ali pa h kakemu znancu. Neke sobote zvemo, da bo zvečer v eno uro oddaljenem trgu velika veselica, ki jo priredi »Čitalnica«. Takoj se napravimo in od-idemo tja. Po običajnem govoru, ki ga je imel mlad profesor, so pevci zapeli nekaj domačih pesnij, potem se je pa pričel ples. Jaz sem bil srednje vrste plesalec. Zato tudi nisem mnogo plesal. Parkrat sem se zavrtil z Albertino in z gospicami, ki so sedele pri naši mizi. Dominik pa se je kar naprej sukal. Ves navdušen je bil za ples. Jaz sem se naslonil na steber in gledal v šumeči vrtineo plesalcev. Dominik je plesal ravno z Albertino. Odhitela sta mimo mene v mirnem valčku, in pri tem sem videl kakor bi se bil Dominik sklonil malo nižje in se z ustnicami dotaknil čela — moje Aibertine. To me je pretreslo. Kakor bi se vzbudil iz sanj, sem pogledal okrog sebe. Stal sem v kotu, tam, kjer je bilo najbolj mračno in vedno največ plesalcev. Opazoval sem ju dalje. Toda ničesar več nisem mogel opaziti. Le tisto njeno smehljanje, to me je vznemirjalo. Pa to je bilo dosti za me. Uničena je bila moja dobra volja za oni večer. Šel sem ven. Tako jasno in lepo je bilo zunaj. A na moje srce je legel temni mrak molčečih slutenj. In takrat sem začutil, da sem sam, čisto sam, morda odveč ... Vračali smo se domov. Onadva sta bila vesela, jaz pa žalosten. Kazal se sicer nisem kar naravnost, vendar srce moje je bilo uničeno. Zvečer pa sva bila sama. In tokrat sem jo prijel za roko, ji dvignil glavo, pogledal v oči in vprašal nenadoma: »Albertina, ti me ne ljubiš več; odtujuješ se mi!« — »Kaj ti je ? Kako si čuden!« A takoj je povesila oči in se stresla. Jaz sem pa vstrepetal; a v prsih mi je nekaj zabobnelo, kakor kadar udari grom v nočno tišino. Tisti večer sem odšel sam v svojo sobo in zaklenil vrata. Dominiku sem voščil kratko lahko noč, njej pa ne. Odšla je spat v sosednjo sobo. Drugo jutro me je bolela glavaf Težka je bila kot svinec. Premetaval sem se semtertja, dokler ni odbila ura osem. Ko se pa napravim, že vstopi dekla ter začne izpraševati, kje sta žena in častnik. Ob enem mi da pismo. Pretrgam, berem: »Dragec! Kakor si že morda uvidel, midva ne bova nikdar srečna. Usoda me preganja že od rojstva, a najbolj me je pa udarila sedaj, ko bi morala postati v zakonu srečna, kot je toliko mojih tovarišio. Ti si me zavrgel kot ničvredno stvar . . . Torej pozabljena naj bom v Tvojem spominu! Ne poizveduj za menoj! Dobil me ne boš več! Predno v zadevi nadškofa dr. K oh na se je sprejel skoraj enoglasno. Potem je začela zbornica razpravljati o zakonskem načrtu glede odprave službenih kavcij. Govorili so poslanci Kienmann, H r u b y, Noske, dr. Heilinger in Steiner. Finančni* minister se je odločno izrekel proti temu, da bi se v zakon sprejeli tudi notarji. Zakon se je sprejel v vseh treh branjih. Nato je razpravljala zbornica o poročilu socialno političnega odseka glede spremembe zakona o nedeljskem počitku v obrti h. Poslanec Kurbus se je izrekel za celodnevni nedeljski počitek. Posl. Boheim je predlagal, naj se v onih pekarijah, v katerih se dela v nedeljo dalje kot 3 ure, uvede pol delavnika za počitek. Razprava se je na to prekinila. Poslanci grof A11 e m s, dr. D e r -schatta, R o b i Č in Wolffliardtso podali nujni predlog za pomoč pogo-relcem v Slovenjemgradcu. Predlog so podpisali vsi štajerski poslanci brez razlike strank ter se je izročil tozadevnemu odseku. Posl. Hofer je interpeliral naučnega ministra zaradi neke spovedne knjižice, ki jo je razdelil katehet v Pottendorfu šolarjem, in v kateri se razpravlja 6. božja zapoved tako, da se morajo nedolžni otroČici moralno pokvariti. Predsednik predlaga prihodnjo sejo v petek z dnevnim redom: 1. Nadaljevanje kdebate o nedeljskem počitku. 2. Debata o odgovoru naučnega ministra. Sprejeto. Dogodki na Balkanu. Vsled sultanovega ukaza so iz Carigrada izgnani vsi Bolgari. V Ištipu in Monastiru so se izvršili novi atentati, vsled katerih je bilo poklanih mnogo Bolgarov. Macedonski odbori pripravljajo baje za 1. maj (po pravoslavnem koledarju) obsežne napade. Pri sedanjih napadih v Monastiru je bilo zopet ubitih 8 Grkov in G Bolgarov. Tudi turško vojaštvo je šlo s prebivalstvom brez višjega ukaza na Bolgare. Generalni nadzornik Hilmi paša preklicuje, da bi se bilo pri hišnih preiskavah v Istipn našel dinamit. — O kopičenju turške vojske po Macedoniji se poroča, da ima čisto drug namen, kakor pa uvajati reforme. Značilno je, da dunajski krogi zadnji čas le govorijo o Albaniji in Stari Srbiji, in skoraj nič o Macedoniji. Avstrijska diplomacija dela oprezno in pametno ter je obrnila oči na Staro Srbijo in Albanijo. Med katoliškimi Albanci ima mnogo privrženikov, ki smatrajo Avstrijo za svojo najboljšo zagovornico. Avstrija bi pač potrebovala Albanijo in njeno nabrežje, ako hoče biti brez konkurence za svojo industrijo. Med „Pester Llovdom" in ruskim listom „Novoje Vremje" se vrši polemika, ali se ni Avstro-Ogrska odrekla okupacije Stare Srbije, ker v 25 letih po bero-linskem kongresu ni zasedla dežele. dobiš ta list, bom že prestopila deželno mejo. O vi dnevi moje mladosti! Kako slabo sem vas porabila, pa je vendar tako lepo živeti! Pred menoj stoji še življenje. Zavesa se je dvignila. Z Bogom temna doba jetništva, srečno — njen čuvaj . . . Albertina.« Da, da, ravno tako je pisala. Bral sem te besede stokrat in stokrat, a nisem mogel verjeti. Nje in Dominika pa nisem videl več. Od takrat sem postal ves drugačen človek. Življenje se mi je pri-studilo in udal sem se v svojo usodo. Zapustil sem kraj, ki me je vedno in vedno spominjal moje nesreče. Pa miru nisem našel nikjer. Po njej in po nezvestem pobratimu sem izpraševal, zvedel pa nisem ničesar gotovega. Naj le živita! . . . Jaz ne morem več . .. Iskal sem samote, da bi pozabil svoje gorje. Kupil sem si knjig in začel strastno brati. Po mirni zagorski vasici je vse spavalo, le v moji sobi je brlela vsako noč luč črez polnoč. Ruski list trdi, da se je odrekla, budimpeštanski pa pravi, da o tem niti govora ne more biti. — Črnagora je Že leta sem pripravljena za vojsko ob svojih mejah ter se ji ni treba sedaj obo-roževati. Splošno se sodi v Črnigori, da je mirno vedenje Rusije le navidezno, da pa bo Rusija vsekakor maščevala Ščerbinovo smrt z osvoboditvijo albanskih kristjanov. — General G a r i b a 1 d i zbira svoje bivše Častnike ter je pisal albanskemu odboru, do jim pride z italijanskimi Albanci na pomoč, kakor brž napoči v Albaniji splošna vstaja. — Macedonski odbori so tako dobro organizirani, da morejo vzdržati vstajo še šest mesecev. Imajo še 25—30.000 kg dinamita, za katerega so plačali 15.000 frankov. Nad 2 milijona patron je še skritih tako varno, da jih nobena turška preiskava ne najde. Središče gibanja se premesti v Monastir. Politične vesti. — Kvotna deputacija je imela včeraj sejo, katere sta se udeležila tudi ministrski predsednik dr. K o r-b e r in finančni minister dr. B o h m -B a w e r k. Ker še ogrska zbornica ni izvolila svoje kvotne deputacije, bila je seja strogo zaupna. — Zakon o lekarništvu se bo zavlekel, ker je prišlo odseku 251 predlogov za spremembo od strokovnjakov, na katere se hoče odsek pri sklepanju zakona ozirati. — Ogrski investicijski program obsega javne naprave v znesku 240 milijonov K. Zakonski načrt o državnih subvencijah pride že ta teden pred zbornico. — Cesarska pesem na Ogrskem. Cesar je baje izdal odredbo vsem vojaškim oblastvom, da se mora pri vsaki svečanosti, katere se udeleži tudi občinstvo, takoj za cesarsko himno igrati tudi madjarska narodna himna. — Papež o Francoski. Pri sprejemu nekega kardinala je rekel papež z ozirom na dogodke na Francoskem: »Mera je polna«. V vatikanskih krogih prevladuje mnenje, da bo za katolicizem bolje, ako se pretrgajo med Vatikanom in Francosko vse vezi. Le Rampolla se še vedno tolaži, da so Combesu šteti dnevi. — V slovanskem klubu v Kra kovem je imel te dni profesor dr. Z d z i e c h o \v s k i predavanje o sedanjih slovanofilih ter dokazoval, da imajo češki in hrvaški slovanofili filantropičen značaj, katerih predstavnik je posebno Stepan Radić. Prof. dr. S o k o 1 o \v s k i je rekel, da je mnenje o antislavizmu Poljakov neopravičeno. Nasprotno so si bili Poljaki od začetka v svesti slovanske vzajemnosti. — Poljaki v Berolinu so izdali za predstoječe državnozborske volitve sledeči oklic: »Tudi mi, ki pripadamo po volji usode za sedaj k nemški državi , moramo izrabljati Ko sem bil že tako utrujen, da nisem mogel več brati, sem se vlegel. Učil sem se tujih jezikov, dasi-ravno nisem vedel čemu. A sedaj je vse minulo . . . Slep, slep! . . . Kadar slišim to grozno besedo, se mi dozdeva, da mi nekdo zasaja meč v srce. In vsega tega sta kriva Albertina in Dominik! Jaz sem videti star, onemogel, a onadva morata biti še mlada, čvrsta! Z malo pokojnino se komaj preživim. A kaj! Da bi bil le zdrav! Nesposoben za vsako delo se gibljem med tem valovjem, a valovi me nečejo . . . Slep sem. Premislite, kako težko mi je hoditi po ozki, s trnjem posuti stezi življenja. Skrb v temno bodočnostmi mrači staro čelo, valovi, ki butajo pod mano, plaše trepetajočo dušo, svet se mi smeje, usoda pa me obdaja le z udarci. Tako je sedaj in vendar cvete nad menoj rajski maj, katerega pa potrta duša ne čuti več. Le ta povest, povest o maju življenja, ta mi ne gre iz spomina. Prijetni spomini se hočejo vča sih polastiti moje duše, toda odže splošno volilno pravico. D očim so za Nemce volitve gotov namen, so za nas le sredstvo k namenu, da se poglobi narodna zavest ter se povzdigne čut, da smo osameli v državi.« — Sprememba v predsedstvu v Kolumbiji. Predsednika M a r r o -q u i n a so primorali, da jo odstopil. Predsednik je postal drugi podpred tednik. Dopisi. Iz Novega mesta. Pomladno cvetje prineslo nam je zopet dve zabavi v tukajšnji čitalnični dvorani. 2. t. m. je imela šola »Glasbene Matice« koncert, ki je zopet pokazal, da učitelji in učenci te šole resno izpol nujejo svojo nalogo. V pevskem delu sicer niso bile vse pesni izbrane srečno, toda petje je pokazalo, da ima g. pevovodja I. Hladnik vspešno metodo v poučevanju ter da ume ceniti čiste glasove svojih pevk in pevcev. Važnejše pa so bile instrumentalne točke, pri katerih ima zopet gospod Hladnik neprecenljivo zaslugo, da je iz mladih šolskih učencev in nekaterih nje prijateljev sestavil in izuril salonski orkester, ki šteje začasno morda samo 16 osob, ki se pa upa do proizvajanja resne klasične glasbe. Le-ta je pri gimnazijski akademiji početkom aprila t. 1. igral tri dele I. Beethovnove simfonije, pri tem koncertu pa je izvel vso, in sicer z dovršenostjo, kateri pristoja resnično polno priznanje. — Mali orkester pod vodstvom g. A. Spačka je igral B. Smetanov sekstet iz »Prodane neveste«, morda malo premrtvo, — manjkalo je roga — toda dostojno. Vodilne instrumente so igrali povsod glasbeni učenci, kar kaže, da se tudi imenovani vijolinski učitelj ne straši truda in da ima za dosedanjo kratko učno dobo dovolj lepih vspehov. To se je pokazalo tudi pri dokaj težavnem trio G. Wichtla op. 79., ki se je igral izrazito in posebno pri Viottija zapeljivem koncertu, ki ga je igral nadarjen mladi solist z občutkom in častno. — Koncert se je že sredi aprila naznanjal po domačih časopisih in počastil ga je kajpada ves Umetnosten svet Novega mesta in bližnjih krajev, saj se tej šoli pri vsaki priliki poklanjajo priznalne in spodbudne besede! Dohodki gotovo presegajo »Narodne čitalnice« račun za prepuščeno dvorano in bode čisti prebitek v znamenit prilog dobremu namenu, ki je, kakor vsako leto, v podporo glasbenim učiteljem in v popolnenje šolskih glasbil. — 9. t. m. je imelo »Dolenjsko pevsko društvo« svoj običajni spomladanski koncert s plesom. Pri tem, žal, nisem bil, pa ne zaradi promenadne godbe in predstave svetovnoznanega cirkusa »Va-šata«, — v kratkem počasti tudi Ljubljano (ima 4 konje in 1 atleta), — ampak ker sem bil resnično bolan. Lahko bi torej napisal poročilo po nem jih kot gladne pse, ker me hočejo še bolj užalostiti. Tako stojim ob grobu mladostnih let, ob grobu svojih nadej sam, pozabljen . . .« Segel mi je v roko in hitro odšel v svojo sobo, Žalosten sem stopal domov. Ganila me je usoda človeka, ki ni ničesar sam zadolžil. Po tisti noči sem ga še dvakrat videl v mestu. Potem je pa kar nenadoma izginil. — Sel je na deželo, v samoto. Tam živi in trpi. Pravijo, da ne izpregovori z nikomur več. Pred tednom sem ga obiskal. Govorila sva nekaj besed, a kmalu je začel tako zmedeno govoriti, da sem stal in ga začudeno gledal. Segel sem mu v roko in se po slovil. On pa se je režal. — Spoznal sem, da je revni trpin znorel .. . Kje je sedaj, ne vem. Nekdanjega njegovega pobratima Egidija sem pa videl zadnji čas pohajati po mestu. Debel človek je, oženjen, filister prve vrste, ki se poti dan na dan, da bi prišel v službi vsaj de eno stopinjo višje. Taka so pač Življenja pots, nejasna, negotova, kakor človek . . . Ježevem vzoru, pa bodem ga le po zanesljivem ustnem sporočilu. Torej to je bila vendar res pevska veselica, kajti peli so skoro vsi in plesali tudi. Pevk je bilo en tucat, pevcev pa dvakrat toliko. Posebnost je bila, da so bili skoro vsi pevei novinci, in sicer bolj iz domačik krogov, katere je društvo že več let vabilo medse, dalje pa da sta imeli samo dve pevki malo nad dvajset let. Pravijo, da nekaj nekdanjih pevk zato ni več v društvo, ker so jim sedanje premlade, drugi pa pravijo, da zato ne, ker mlade pevke nimajo vse laknih čižem. Poročevalec pa mi pravi, da imajo vse izlikana grla in da so s pevci vred prav dobro pele, kar je pri pevskem društvu menda glavna stvar in pa tudi popolno naravno, saj jih je vadil in vodil generalni pevovodja vseh tukajšnjih svetih in posvetnih pevcev gosp. Ognjeslav Hladnik. Ravno tako pa so baje vsi prav dobro plesali, sicer samo nekako do druge ure v noč, ampak zdržema in zares, nikdo ni od dolgega časa zdehaval in važnosti svoje prodajal. Vsi so bili prepričanja, da kdor. ni hotel mednje, nima veselja do petja in glasbe; zakaj bi drugi ne imeli svojega veselja. Vsak po svoje! Eden resničen pevec iz preteklih dni pa je neki vendar priromal izpod Žalostne gore ter je zapel s svojim srebrnim glasom dve Nedvedovi pesni tako čuteče, kakor jih je nekdaj v družbi svojih idealnih tovarišev. Spremljala ga je gotovo prisrčno, za društvo zaslužna gospo dična. — To je bil živ žarek za srca novih pevk in pevcev in mlada srca so hvaležnejša kakor premrta. Alfa. Katoliški uzori. (Dalje.) Cerkveni nauki o naravi in nje nih pojavih so se naslanjali kakor sploh vse cerkveno naziranje o svetu na sporočilo sv. pisma. Po tem nauku je Bog ves svet iz nič ustvaril. Srednji vek vsled tega ni skušal iz empiričnega poznanja nature spoznati vzroka in postanka vseh stvari, nego je pripoznaval, da je svet iz nič ustvarjen ter skušal s tega stališča naturo razumeti. In kakor v filozofiji, tako se tudi v naravoslovju ni postopalo po induktivni nego po deduktivni metodi. Srednji vek si je iz svoje religijozne metafizike konstruiral nazore o svetu. Fizika sama je bila samo pomočnica motne metafizike. Vincencij de Beauvais je izrekel kratko a dobro, kak nazor je imela srednjeveška cerkev o naravoslovju. Dejal je: »Naravoslovje se bavi z nevidnimi vzroki vidnih reči« — to se pravi, ne gre se za spoznanje bistva nature in vsega kar obstoji, nego zato, da naravoslovje pokaže zvezo med naturo in med cerkvenim naukom o stvarjenju sveta ter pospešuje nauk o izveliČanju po smrti. Vsled tega je cerkev preiskovanje vseh obstoječih reči glede njih notranje vrednosti ali sploh prepovedala, ali vsaj prezirala kot nepotrebne igrače. Z ozirom na nauk, da pride dan vstajenja mesa je cerkev anatomiČno preiskovanje človeških teles proglasila za kapitalno hudodelstvo. Ugovore, da je to raziskovanje potrebno, ker se da le tako spoznati bistvo nature in dobiti sredstev proti raznim boleznim, je zavračala cerkev s tem, da se bolezni ne izlečijo vsled medicinskih sredstev nego samo vsled božjih čudežev. iDalje prih.) Svobodomiselni slovenski akademiki! Veliki kulturni boj, ki preveva ves kulturni svet, razdelil je tudi naš slovenski narod v nasprotujoče si tabore. Tu bojevniki za pravo iz svobode izvirajočo kulturo, tam moči tmine . . . Neizogibno je, da ločijo tudi dijaško mladež nasprotni nazori; saj je ona izšla iz srede onih bojevnih vrst in je poklicana vrniti se nekdaj v one vrste, ter krepko po načelih in po značajih zastaviti svoje moči v prospeh idealov, ki so se ji rodili in utrdili za njenih ukov. Vzgajati v službi idealov, naobražati, utrjevati značaje: to je nalog akade-mičnih društev. Iz njih so izhajali in izhajajo možje, ki služijo narodu pravo in verno narodno službo. Veliki kulturni boj zahteva kremenitih značajev, nevstrašenih bojevnikov. In slovenski narod bije kulturni boj. Ideja, ki preveva naše duše, ti nas druži in ki naj iz nas ustvari prave kulturne bojevnike, je svobodomiselnost. Duševna svoboda je pogoj kulturi, je in ostane prvi pogoj vsakemu človeštvu vrednemu napredku; ni pa napredka, ako mora kultura ozirati na levo in desno. In na teh idejah zasnoval smo si svoje društvo svobodomiselnih sle. venskih akademikov „Sava11 na Dunaju. Ako zahtevamo pravo prijatelj, sko, akademično združitev, tedaj je prvi pogoj temu: precizna podlag^ združitvi, enotni nazori. Sele tedaj, ako so nazori, ki tvorijo podlago združitvi, enotni, more postati pravo medsebojno občevanje, šele tedaj more izpolniti akademično društvo svoj narodno pedagoški nalog. Naše dosedanje dijaško središče nam v tem oziru ni moglo odgovarjati; zato smo si ustanovili lastno društvo Naše društvo je n e p o. tično, svobodomiselnost tvori ono skupno podlago, brez katere ni mogeče pravega akademičnega dru. štva. Namen društva je »biti duševno in zabavno središče svobodomiselnih slovenskih dijakov na Dunaju«. To je, kar daje značaj in pomen našemu društvu. Naše društvo bode tedaj zbiralo in vzgajalo edino svobodomiselne slovenske akademike. In — dejali smo- — nas narod potrebuje kremenitih, nevstraš-nih značajev. Svobodomiselni slovenski akademiki! Poživite naše nazore, naše ideale! Komur bije srce za pravo narodno stvar, oni naj stopi v naš krog! Našel ne bode le tovarišev, našel bode prave prijatelje! Skupni ideali, pravo prijateljstvo, prespeh naroda! Vse za svobodo in narod! Na Dunaju, sredi maja 1903. Ustanovni odbor. Dnevne vesti, j V Ljubljani. 13. maja. — Manif estačni shod za ljubljansko vseučilišče se bo vršil v četrtek, 14. velikega travna na Dunaju v Kat h. Ressource I. Reichsrath-strasse 3 ob 4. uri popoldan. Udeleže se ga vsi slovanski akademiki. Ker rektor dunajske univerze ni dovolil shoda na akade-mičnih tleh, je interveniral pri policijskem ravnateljstvu in to je dovolilo, da se vrši shod kot izredni občni zbor akademičnega društva »Slovenije«. Vabljeni bo vsi poslanci slovanski. Ker je vlada ra\ nokar zagotovila Italijanom pravno akademijo, najbrž za Trst ali Gorico, se bo shod vršil baš v pravem hipu, da zopet spomni merodajne faktorje na našo slovensko zahtevo. — Jezov Žane v Celju. »Domovina prinaša tole »slovensko« novico: — (N e m š k i »T u r n v e r e i n« v Ljubljani) bo praznoval letos 5. in 6. junija svojo 401etnico, kakor smo že poročali. Nemške gospe in gospo dične letajo po Ljubljani in nabirajo za »Fruhschoppen«, ki bo brezplačen, kar bo privabilo vedno lačne in žejne celjske nemške turnarje. Nabrale so v ta namen že 8000 K. Med darovalci je baje tudi mnogo imen — slovenske inteligence — »Kranjska hranilnica« jo darovala 4000 K. — Deželni odbor kranjski je dovolil turnarjem ljubljansko gledališče za slavnostno predstavo itd. Svoj čas Slovenci v Ljubljani niso dobili gledališča niti za navadne slovenske predstave, dokler so bili Nemci na krmilu. — Posneli smo te vesti po ljubljanskem dnevniku in verjamemo, jih, dokler jih prizadeti činitelji ne popravijo, o čemur pa opravičeno dvomimo. Bojimo se, da Ljubljana nehava biti Slovencem središče. Kmalu se bomo s studom obračali od takega središča, ako se razmere ne spremene. In oni, ki so in bodo to zakrivili, zanje ne ostane poštenemu Slovencu drugega, kakor zaničljiv — fej! Ves slovenski svet pa poživljamo, da izrazi javno v časopisih svoje mnenje o teh dogodkih v »narodnem« središču! Ti hudobni novici le malo odgovora! Piseo ve, da je »Slovenec« lagal, ko je pisal, da je med darovalci MT Dalje v prilogi. ~W Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 108, dne 13. maja 1903, mnogo imen slovenske inteligence. Resnica je, da med darovalci niti enega slovenskega naprednjaka ni. \li vzlic temu je Žane od Ježa do-tiSno laž ponatisnil z najtolstejšimi črkami, kar jih je bilo dobiti v celjski tiskarni. In zaničljiv fej nam pošilja v obraz, in s studom so obrača od nas! Počasi Žnne! Mi sedaj zahtevamo 2 vso odločnostjo, da naj »Domovina« objavi samo eno ime slovenske in teligence, ki se nahaja med turnar-skimi darovalci! Z imenom na dan! Drugače bomo gospodo pri »Domovini« obdelali z mokrimi nogavicami, da se v istini ne bode več upala v našo Ljubljano, kjer sedaj po vseh kotih berači. Pater Hartman bi tem crcspodom v obraz povedal kaj so, ali tistega bi ne zapisal zgolj v notah, nearo zapisal bi to z lepimi in jas nimi črkami! Sedaj pa govori slovenski svet! — Lažniki in obrekovalci. V ponedeljek smo pozvali »Slovenca«, da pove imena tistih pripadnikov slovenske inteligence, ki so kaj darovali za slavnost nemškega »Turnvereina«. »Slovenec« tega ni storil. Zato imenujemo njegove redakterje javno 1 a ž-nike in obrekovalce. — Predsednik okrožnega sodišča v Celju, g. W ur m ser, gre, kakor poročajo dunajski listi, V pokoj. Torej so bili le jako dobro Doučeni tisti Nemci, ki so povodom zadnjih imenovanj kričali, da bo to meslo kmalu izpraznjeno, ob enem so izrekali bojazen, da pride na to mesto sodnik slovenske narodnosti, ^edaj se imenuje kot kandidat nad svetnik dr. Vovšek v Mariboru, tisti, ki so ga Nemci ravno zadnji čas najgrje napadali. — Ustanovni odbor društva svobodomiselnih slov. akademikov „Sava" na Dunaju vabi vse svobodomiselno slovensko dijaštvo na ustanovni občni zbor, ki se vrši v petek dne 15 maja v Trutter-jevi restavraciji »Zum Magistrat« I. Lichtenfels-strasse ob 8. uri zvečer. Svobodomiselni slovanski gostje dobro dcšli! — Ustanovni odbor. — Obrtno nadaljevalna Šola na realki je bila sklenjena zadnjega aprila, a plače za svoj trud učitelji še sedaj nismo dobili. Ali bodemo morali zopet, kakor že več let sem, čakati na tiste trdo zaslužene solde do avgusta? To ni nič druzega nego malomarnost od onih, ki bi morali pravočasno poslati denar ravnateljstvu te šole. Kadar mora pa učitelj plačati v državno blagajno, tedaj pa dobi ukaz »plačajte v 8 dneh« ali še huje »morate plačati takoj« in zaračunajo mu po vrhu še zamudne obresti. — Sedaj pa se poslužujemo tudi mi onega uradnega tona in kličemo: »Plačajte nam takoj!«, kar smo trdo zaslužili in vedite, da mi ne sedimo pri težko obloženih mizah, kakor vi gospodje, ki zadržujete naš denar. — Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja. Dne 11. t. m. se je vršil pod predsedstvom načelnika g. A. Drelseta in v navzočnosti vseli odbornikov in odbornic ter mnogobrojnih članov občni zbor imenovanega dobrodelnega društva. Načelnikovemu letnemu poročilu povzamemo, da so uspehi na znotraj in zunaj prav ugodni, da pod izbornim vodstvom kuhinjske predstojnice gospe Josipine Kos, kakor tudi i:jene namestnice gospe Ivane Fleisch-mann zavod procvita in uspeva. Ostale odbornice kakor tudi delavni udje se pridružujejo v veselem delovanju. Vsakdanji gostje se izražajo zelo pohvalno o hrani. Zato izreka načelnik hvalo v prvi vrsti imenovanima gospema, potem pa tudi vsem sodelujočim gospem in irosnodičnam za plemenito delo, kakor tudi vsem dobrotnikom, ki so v prete-cenem društvenem letu ljudski kuliinji zopet prispevali z dobrodelnimi darovi. Tudi letos je zopet dobilo večje število pridnih revnih dijakov brezplačno hrano. >ijajno točko je tvorila slavnost ob pri-(liki 25letnice, katere so se, kakor miano, udeležili vsi prvaki civilnih iu vojaških oblasti, česar ne more lahko dokazati katero drugo društvo. Ta nenavadno uspela slavnost ni provzročila blagajni nikaki stroškov, ker so se isti fipkrili s prostovoljnimi doneski, temneje preostalo kuhinji še mnogo prispevkov, kakor hišnega in namiznega perila, posode itd. Ljubljanskemu časopisju je izrekel govornik zahvalo za vsikdar izkazovano prijaznost. V znak žalosti za največjim dobrotnikom, lani umrlim ravnateljem si. kranjske hranilnice, so se zborovalci vzdignili a sedežev. Načelnik je izrekel željo, naj bi se tudi novi ravnatelj, g. dr. Anton Schoppl- Sonnvvalden skazoval društvu tako naklonjenega, kakor njegov prednik v uradu. Tudi ugodni letni uspehi so razvideti iz poročila g. blagajnika dr. Jos. Stareta. Izdatki se krijejo z dohodki, dosegli so se prihranki. Račune so revizorji odobrili. V odbor so bili voljeni dosedanji gg. in dame: Avgust Drelse, načelnik; dr. Jos. Stare, blagajnik ; Al. Stare, Mat. Zitterer de GVsa Cavalchina, Peter pl. Radies, zapisnikarjem, Jakob KavČić, Ed. Regnard, Fr. Schitnik, Oroslav Dolenc, Ferd. Bra-daška, računski revizor. Namesto iz odbora vsled preselitve izstopivšega g. Andreja Druškoviea se je izvolil gosp. Prettner. Mesto gospodarja je prevzel g. župnik Stare. Nadalje so se v odbor izvolilo sledeče dame: Josipinu Kos, predstojnica, Ivana Fleischmaiin, namestnica, lledvika pl. Radics, Franja dr. Tavčarjeva, gospici Jeny Recher in Ana Roner. — Sokol v Idriji je ustanovil ženski telovadni oddelek. V ta namen se je zbralo preteklo nedeljo dopo-ludne 14 zastopnic idrijskega narodnega ženstva v čitalnični dvorani. V imenu Sokola pozdravi te načelnik br Novak, katerega je odbor pooblastil, da glede ženskega oddelka vse potrebno ukrene. Ta načrta nadalje v kratkem 9okolsko organizacijo, namen in sredstvo v dosego sokolskega cilja, posebej pa še žensko telovadno gibanje v sokol9tvu ter končno pri poroča, da se navzoče zastopnice odločijo za ustanovitev oddelka pri S> kolu, ker le ta odgovarja sokolskemu ustrojstvu, in ne za samostojno društvo, ki bi povzročilo še obilo stroškov. Ker se navzoče izrečejo soglasno za oddelek, prečita br. Novak poslovnik, ki ga je oddelek napravil po češkem vzorcu. Po kratki razpravi se poslovnik nespremenjen odobri in sprejme. V začasni voditeljski zbor, ki ima tehnično in upravno vodstvo oddelka, se izvolijo soglasno sestre: P. L a p a j n e, načelnica, R. V i d m a r podnačeinica, N. Šepetavec, b!a gajničarica, J. Gruden, upraviteljica imetja in I. Kogovšek, knjižnic* rica. Oidelkovemu zastopniku v odboru in tehničnemu svetovalcu se voli br. Novak. Ko se določijo še druge važnejše zadeve, zaključi br načelnik nad uro trajajoče zborovanje, zahvalivši se vsem navzočim za udeležbo in želeč novo ustanovljenemu oddelku mnogo vspeha. — Isti dan popoludne je priredil Sokol pešizlet Čez Dole in Veharše v Godovič in od tu po Zali nazaj v Idrijo. Izleta se je udeležilo 19 telovadcev v društveni opravi in 14 obrtniških vajencev, prve je vodil načelnik br. Novak, druge njegov namestnik Krčnik. Od hod se je vzpričo slabega vremena, katerega se pa Sokoli niso vstrašili, zakasnil na pol 2. uro, izletniki so brez odmora prikorakali v GcdoviČ že ob 4. uri, kjer se je razvila v go stilni g. župana Kankelja vesela zabava, tolikanj bolj, ker so imeli idrijski Sokoli Čast pozdraviti tu br. In drucha, člana Sokola z morav. Hranic. Vspričo tega in ker se je upalo, da preneha deževati, se je na pol ure določen odpočitek raztegnil na 2 uri. Malo pred 6. uro so nastopili izletniki v dežju k odhodu in dospeli v Idrijo ob pol 8. uri zvečer. Dasi se je pre hodilo 33 km in navzlic slabi poti, vendar niso bili telovadci prav nič utrujeni, kajti stopali so s strumnim korakom v mesto. Vseskoz med po hodom se je vzdržavala vzorna di sciplina. Splošna želja udeležnikov je bila, da naj društvo prireja večkrat enake izlete. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca aprila so pričeli v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Bratje Novakovič, Stari trg, trgovino z vinom, žganjem in oljem; komanditna družba Dečman eccomp, Martinova cesta št. 20, izdelovanje papirnatih vreč na tovarniški način; Rudolf Kukec & comp., Sodnijske ulice št. 6, trgovsko agenturo; Anto nija Venier, Rtsljeva cesta št. 24 žensko krojaštvo; tvrdka Hitzl & Ko« zina, Breg št. 20, trgovino z mešanim blagom; Fran Jamnik, Sredina št. 14, gostilničarski in krčmarski obrt; Fran Karol Rundholzer, Mestni trg št. 8, prodajo zlatnine in srebr-nine; Viljem Cerne, Florjanske ulice št. 3, čevljarski obrt; Edmund Kavčič, Prešernove ulice št. 52, izdelo vanje žganja, zobnega praška in ustne vode; Leopold Bogel, Marije Terezije cesta št. IG, Vodovodno inštalacijo; Ana Jagodic, Slomškove ulice št 13, malo trgovino z meša nim blagom; Fran Šuštar, Ambrožev trg št. 3, trgovsko vrtnarstvo; Helena Gregurka, Latermanov drevored, prodajo slaščic; Josipina Ceh, Karolinška zemlja št. 2G, malo trgovino z vinom in žganjem v zaprtih steklenicah; Cezar Menardi, Salen-burgove ulice št. 1, trgovsko agen turo; Adalbert Poschi, Tržaška cesta št. 6, prodajo kruha; Nikolaj Janič, Ždovske ulice št. 6, graverski obrt; Miha Kosec, Francovo nabrežje, prodajo železne kuhinjske posode; Jera Prosenc, Latermanov drevored, pro- dajo slaščic; Josip Schrejr, Cesta na južno železnico Št. 1, gostilničarski in krčmarski obrt; Jernej Dimic, Mestni trg. prodajo mlečnih izdel kov; Adolf Urabec, Židovske ulice št. 3, izdelovanje in prodajo likerjev in drugih žganih opojnih pijač v zaprtih steklenicah; Katarina Kuga, Metelkove ulice št. 27, prevažanje blaga; Marija Prekuh, Sv. Jakoba nabrežje št. 19, prodajo pohišja, kovčkov in obleke; Marija Jenček, Kar-lovska cesta št. 4, prodajo kruha. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Komanditna družba Pe-trtč & comp., Martinova cesta št. 20, izdelovanje papirnatih vreč na tovarniški način; Frančiška Dimic, Mestni trg, prodajo mlečnih izdelkov; Josip Trinker, Cerkvene ulice št. 22. gostilničarski in krčmarski obrtf Fran Jezeršek, Poljanska cesta št. 45, čevljarski obrt; Marija Pre kuh, Sv. Jakoba nabrežje št. 19, prodajo kovčgov; Marjeta Železnikar, Stari trg št 9, kramarijo; Katarina Tomažič, Pogačarjev trg, prodajo sadja. — Izpred sodišča. Kazenske obravnava pri tukajšnem deželnem sodišča. 1.) Zaradi krive prisege je bila Marjeta Kne, delavka v Kranju na 6 tednov ječe obsojena. 2.) France Šale-har, usnjarski pomočnik iz Prelesja, je bil obsojen na 10 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe, ker je hotel odpotovati pred vojaškim naborom v Ameriko, da bi si bil kakor sam pravi, tam kaj prislužil. 3.) Anton Kepe, iz-vošček v Želečali je 25. marca t. 1. zvečer iz Bohinske Bistrice vozil 4 Blejce proti domu, ker ni imel prižgane luči pri vozu, vrh temu pa še s konjem dirjal, seje voz pri ovinku, nad klancem proti Lepcncem prevrnil vsled česar sta Anton Vester in Anton Velepič obležala nezavestna na cesti; Vester je bil vsled pretresenja možganov takoj mrtev, Ve lepie pa je zadobil le lahke zmeekanine. Obdolženec se zagovarja, da je imel preživega konja; obsojen je bil na 6 tednov strogega zapora. ±.) Janez Štele p. d. Napoleonov, pisar iz Kamnika se je preživel večinoma s tem, da je ljudi goljufal in kradel; tako je Janezu llu-marju v Kamniku vzel uro in verižico, kos črnega suknja, G sveč in 5 K gotovine, Mariji Kert v Košičah 18 K vredno uro in verižico, Mariji Pire v Novem trgu pa jedno kokoš. Osleparil je razne stranke za 11 K 76 h. Ker je bil Štele že večkrat kaznovan, ga je sodišče obsodilo na 11 mesecev težke ječe. 5.) Delavci pri Bohinski železnici: Anton Bergant, Jauez Vrsnik, Jožef Kveder in Alojzij Erklavc so dopoldne dne 9. aprila v Bohinski Savi pri Brodu z uporabo dinamitnih patron ribe lovili. Zasačil jih je pri tem Muh-rov graščinski nadlovec Jansenberger, kateri je konštatoval, da je videl na površju Save več kot 100 ubitih in omamljenih rib. Anton Debevc je bil obsojen na 4 tedne strogega zapora, Janez Vr-nik pa na 14 dni zapora. Kveder in Erklavc sta se pa oprostila. 6.) Anton Novak, vlačugar brez stalnega bivališča je bil radi tatvine, težke telesne poškodbe, hudodelstva javne sile in beračenja vsega skup že 14 kaznovan; 18. aprila t. 1. je prišel tudi v Dežma-novo hišo v Lescah beračit in ker ni bilo nikogar v veži, odprl je omaro in vzel iz nje kuhano svinjsko gnjat. Po domaČih kasneje prijet, zagrozil jim je z besedami: „Boste že videli, kaj se Vam bo še naredilo." Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe, po prestani kazni se bode oddal v prisilno delavnico. — Trpinčenje živali. Včeraj ob pol 2. uri popoludne pripeljal je posestnikov sin Anton Šusteršič iz Zbil, občina Medvode, po Kolodvorskih ulicah s parom konj voz desek. Konja sta bila tako izstradana in izmučena, da sn jih noge komaj nesle in je moral Šusteršič enega držati, da mu ni padel na tla. Okoli voza se je nabralo vse polno občinstva, ki je upilo nad voznikom, naj voz ustavi in konje izpreže. To se je tudi moralo zgoditi, ker je prišel policijski stražnik. Konja so odpeljali v hlev »pri Figovcu«, voznika pa so zaprli. Voz z deskami so z drugo priprego spravili naprej. — V meatni ubožnici bo se v jami za smeti vnele smeti. Dim je provzročil v okolici velik smrad. Ogenj »o pogasili policijski stražnik Franc Rak, črevljarski pomočnik K. Majcn in krojač Ivan Sikula, stanujoča na Radeckega cesti štev. 12 in vratar. Ojjenj je nastal na ta način, da je kdo vrgel živ pepel na smeti. — Vol ušel. Včeraj zvečer je na južnem kolodvoru pri izkladanju živine ušel vol mesarice Marije Černe na Sv. Petra cesti št 81. Vol je dirjal po železnici proti Viču, kjer je krenil v Mestni log. Nekega železniškega uslužbenca, ki ga je hotel ustaviti in prijeti, je podrl na tla. Vola so lovili po Mestnem logu, pa ga niso ujeli. — Prst odsekala si je včeraj popoludne pri sekanju drv M. Troha, branjevka v baraki na Zaloški cesti. Odsekala si je kazalec na levi roki. — V bolnici umrl je danes ponoči zidar Peter Culedo (Kuletro), o katerem smo včeraj poročali, da je bil v nedeljo na Dobravi pri Javor-niku napaden in oropan. — Poseben vlak z izseljenci se je pripeljal včeraj zvečer iz Reke v Ljubljano: Od tukaj so se izseljenci peljali z navadnim osebnim vlakom naprej. Vseh izseljencev je bilo 303 — Pelin ukradel je neki delavec trgovcu in posestniku Franu Babiču na Dolenjski cesti štev. 2 z njegovega vrta ob Dolenjski cesti. Tat je izruval 20 šopkov pelina iz zemlje in ga odnesel. — Tatvina« Hlapcu Alojziju Prelesniku v Striceljnovi baraki na Dunajski cesti, je včeraj dopoludne ukradel neznan tat iz hleva črn, vol nen suknjič, v katerem je imel de narnico s 16 K. — V deželno bolnico so prepeljali danes ponoči 23 let starega delavca Frančiška Miheliča iz Ribnice. V tovarni je padel na neka steklena vrata in se v desno roko močno vrezal. — Lovski pes je pritekel. Lastnik naj popraša pri Štefan Premrou vitez pl. Premerstein v Radovljici. _ * * Najnovejše novice. L a kota je nastala v Nau-Ningu na Kitajskem. 93 000 ljudi nima ničesar jesti. — Poštni defravdant Uro C h je bil včeraj na Dunaju ob sojen v triletno ječe in na povrnitev poneverjene svote. — Skala je ubila v kamnolomu pri Gumpolds kirchenu dva delavca. — Beračico oropal in umoril. Na božji poti Marija Plain na Solnograškem je nekdo umoril 74.etno beračico Spiei-diener ter jo oropal za 3 krone. — Jan Kubelik — madjaraki državljan. Sloveči češki virtuoz Jan Kubelik je prosil v Debr^czinu za domovinsko pravico, ker stanuje tam njegova nevesta grofica C z a k y. — Dva otroka povožena. Pri postaji L^ngen-Lebarn na Franc Jo-žefovi železnici je vlak zgrabil dve učenki, Bestri, ter odtrgal eni cbe nogi, drugi pa desno nogo. — Umrl je zagrebški gledališčni igralec M. Kandučar. — Zastrupil se je 431etni baron Petrino, nečak bivšega poljedelskega ministra. — 28.000 mark za eno zaušnico mora plačati neki berolinski mesar svoji dekli. Zaušnica pa je tudi bila tako huda, da je dekle znorelo. — Pesnik frančiškan Grge Mar t i u je na smrt bolan ter ni upanja da bi ozdravil.— Veliko pomanjkanje živinske klaje je nastalo v nekaterih okrajih v Bosni, tako da morajo posestniki prodajati živino za polovično vrednost. Žrtve svetovaclavske posojilnice« Iz Tabora na Češkem se poroča, da je tam zblaznel jako premožni hišni posestnik Stark Mož ]e bil silno pobožen. Na nekem ro manju v Rim se je Stark seznanil s prelatom Drozdom, s tistim katoliškim poštenjakom, ki je svetovac-lavsko posojilnico tako temeljito okradel. Drozd je Starka pregovoril, da je vzel svoj denar iz hranilnice in ga naložil v posojilnici sv. Vac lava. Stark je sedaj spoznal, da je skoro vse njegovo v tej posojilnioi naloženo premoženje izgubljeno in to ga je tako podrlo, da je zblaznel. To je tekom nekaterih dneh že druga žrtev duhovniške posojilnice svetega Vaclava. Neki stražmojster se je obesil od žalosti, ker je izgubil v tej posojilnici naloženi, za doto svoji hčeri namenjeni denar. " Prošnja na časnikarske poročevalce. V občinski seji v Marienburgu je stavil neki dobrodušen odbornik predlog, naj se v čas nikih pri poročilih opusti stavek: »Seja se je laključila ob tej in tej uri. »Svoj predlog je utemeljeval sle deče: »Naše zborovanje je na pr. končano ob 9. uri. In ker je to primeroma prezgodaj, da bi šli domov, gremo na Čašo piva. Iz ene čase postaneta dve itd., par gospodov se sede še morda h kartam in tako pri demo potihoma domov na pr. šele ob 1. uri popolnoči. In ko druzega dne brez slabe slutnje sedimo doma, pride draga Ženica ter nam pomoli tiskano poročilo pod nas, ker stoji: Seja se je zaključila ob 9. uri. A potem sledi vihar, kje smo bili do 1. ure. Predlog je bil vsestransko podpiran ter se izročil časnikarskim poročevalcem v »blagohotno uvaže-vanje.« * Zdravniški honorarji. Ko je nedavno ameriški milijonar Armour nasul dunajskemu profesorju dr. Lo-renzu, ki mu je ozdravil hčer Lorito, skoraj 100.000 K, mislilo se je, da je bil to najvišji zdravniški honorar. A še ho\j knježje so plačevali razni bogataši svoje zdravnike. Dr. Gale iz Bristola je dobil od nekega milijonarja l1/^ milijona kron, ker ga je ozdravil ohromelosti. Dr. Mackenzie, ki je zdravil cesarja Friderika je dobil 300.000 mark. Profesor Zakharin, ki je zdravil dva dni cesarja Aleksandra III. je dobil 75.000 K. Mister Gould je plačal za dvodnevno zdravljenje svoje hčere 440.000 K. Njegov hišni zdravnik je imel letne plače 75.000 K. Napoleon I. je plačal 100.000 frankov za asistenco pri porodu Marije Lujize. * Srce se da oživeti. Dr. Kulinko je iznašel sredstvo, s pomočjo katerega je haje mogoče že umrlo srce zopet oživiti. To sredstvo jo takozvana Locke-jeva tekočina, v kateri je raz-stopljen kisik. V to tekočino se mora srce pomočiti. Izumitelj je to poskusil najprej z mačjim in kuninim srcem in se mu je posrečilo, kajti že po 24 urah odkar ju je vzel iz živalskih teles sta začeli biti kakor živi. Dr. Kulinko je tudi pred nedavnim sporočil pariški akademiji znanosti, da se mu je posrečilo oživiti in privesti do bitja srce tri mesece starega otroka, ki je umrlo za pnevmonijo. Istotako se mu je to posrečilo pri več ljudeh 30 ur po njihovi smrti. * 12 dni pod vodo živ. Pri zadnjih viharjih ob Severnem morju je ponesrečila tovorna ladja „Ernte~, ki je peljala les iz Memela v Olden-burg. Na ladji so bili razun kapitana Engellandta še trije mornarji. Ko je prišel usodni sunek je bil kapitan ravno v kajiti. Vsled močnega vala so se vrata kajute od zunaj zaprla in kapitan je bil zaklenjen. Ostale tri mornarje je val odnesel in ladja se je prevrnila ter so jo tako valovi gonili po morju 12 dni, predno jo je našel neki parnik ter misleč, da je le preostanek kake ponesrečene ladje, jo privezal k sebi ter vlekel s seboj. Meti vožnjo pa so slišali mornarji neko trkanje v ponesre-srečeni ladji. Ker je le majhen del najdene ladje molel iz morja, zvrtali so skozi železno steno luknjo v kabine, in skozi luknjo se je prikazal človeški prst. Sedaj so vedeli, da je v notranjih prostorih človek, a niso ga mogli osvoboditi sredi morja, ker bi bila skozi odprtino takoj udrla voda. Vlekli so podrtijo do prihodnjega pristanišča in šele po poldnevnem sekanju in vrtanju so rešili kapitana, ki je bil telesno in duševno čil, ker je imel v svojem podmorskem grobu še za tri dni živeža. * Spekulativen Anglež. Na železnici v Liverpolu je povozil vlak nekega uslužbenca, in mu zdrobil nogo. Ta je tožil železniško društvo na plačilo za odškodnino in sodnija mu je priznala 30.000 frankov. Ko je potem priznanico podpisal, dostavil je, da je voljen dati na razpolago tudi drugo nogo železniškemu društvu za 30.000 frankov. * Kraljica Izabella. V Bostonu so pokopali umrlega ciganskega kralja James Stanleva v West Roxbu-ryju z vsemi kraljevimi častmi. Njegovo truplo so položili v 800 funtov težko železno krsto. Pokojni je imenoval svojim naslednikom svojo vdovo Isabello, katera je postala sedaj kraljica tukajšnjih ciganov. Po svojem možu je podedovala 25.000 dolarjev v gotovini in zemljišče, katero je vredno 15.000 dolarjev. VeČino premoženja je pridobila kraljica potom prorokovanja in „šlo-ganja-. Od kje je prišel pokojni tovariš evropskih „veličanstev4 ni nikomur znano. Nemiri na Hrvatskem. Demonstracije in i z g r e d! i v soboto in v nedeljo, so bili dosti večji, kakor se je doslej mislilo. Vlada skrbi za to, da se nič ne izve, ali vsaj kar mogoče malo. Iz budimpe štanskih listov je posneti, da so se tudi v naslednjih krajih zgodili veliki izgredi. Na železniški progi Baranva-Našice je narod naskočil razne kolodvore in strgal z njih madjarske napise. Posebno hud boj je bil v Brčičancih. Z raznih krajev te proge so zahtevali vojaške pomoči. Iz Kaposvara se je odpeljalo več kompanij pešpolka št. 44 na razne kraje na Hrvatskem, v Peču pa je stal pripravljen poseben vlak, da odpelje eden bataljon pešpolka št. 52 na Hrvatsko. Na razne postaje, kakor v Mo-slavino, v Ivanić grad in drugam so poslali orožnike, ker ondotne orož-niške postaje niso bile kos narodu. Madjarski listi tudi trde, da so v Zagrebu hoteli poslopje, kjer je obratno vodstvo ogrskih državnih železnic, razstreliti, kar pa je bržčas izmišljeno. Glede izgredov v Sisku se poroča, da je hotel »Veliki kaptol« skoro popolnoma demoliran. Celo streljalo se je neki nanj in hišno osebje se je rešilo le s tem, da se je zabarikadiralo. Škode je samo v tem hotelu kakih 20.000 K. Tudi en del železniške proge je bil razdejan. Tudi pri drugih hišah so demonstrantje pobili okna, seveda le pri Madjaronih. Posebno je trpela Šipuševa hiša, ki je bila bombardirana s kamni. Neposredni povod teh izgredov je bilo to, da je Vlada zaprla Dujakovo tiskarno. Na Dujaka je došla poštna pošiljatev, katero so na pošti odprli in našli v nji različne oklice na narod. Dujaka so vsled tega zaprli. V nedeljo zjutraj jO bila zopet demonstracija. Ves S:sek je prišel na sprehajališče z narodnimi trakovi. Tudi v Petrinji, v Glini in v Mariji Bistrici so bile demonstracije. Na Sušaku so bile tudi v po nedeljek zvečer demonstracije. Naj prej so demonstrantje pogasili VSe plinove svetilke. V temi so razbili VSe madjarske napise, tako da zdaj na SllŠakU nobenega takega več ni-Policija in orožniki so narodne pesmi prepevajoče množice razganjali, ali ljudje so se vedno znova zbrali in zopet so bili klici: »Dolje s Khuenom! Živela Hrvatska!« Včeraj se je tudi priBelovaru zbralo mnogo naroda, ki je burno demonstriral, a je bil z oboroženo silo razgnan. Vse ječe so prenapolnjene, vendar se prikriva, kdo je aretiran. V Grubišnem polju so aretirali on dotnega župnika, znanega rodoljubnega pisatelja Ivana Jemeršića in njegovega kaplana OskarjaSchu sterja. Obdolžena sta, da sta med narod delila oklice, pozivajoče na punt. V Sisku sta bila aretovana advokat dr. Superina in občinski svetnik D uja k. Župan v Brodu je bil odstavljen, ker ni preskrbel kar treba, da zaduši vsako najmanjšo demonstracijo, čim se le pojavi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 13. maja. Vest, da se je zaradi hrvatskih nemirov baje revolucionarnih oklicev začelo v Ljubljani sodno postopanje, je tukajšnje politične kroge jako presenetila. Opozarja se zlasti na to, daje Korber šele pred nekaj dnevi na Biankinijevo interpelacijo odgovoril, da dogodki na Hrvatskem Cislitvansko nič ne brigajo. Dunaj 13. maja. Carinski odsek je imel danes zaupno sejo V tej seji so razni govorniki opozarjali, da je cgrski ministrski predsednik izjavil: „Carinski tarif se mora ali sprejeti kakršen je, ali pa odklonit i". Govorniki so povdarjali, da je z ozirom na to splch izključena vsaka diskusija. Sklenilo se je, pozvati Kober j a, naj stvar pojasni. Kurber je bil pač v parlamentu, v odsek pa ni šel Dunaj 13. maja. Na shod slovenskih visokošolcev za slovensko univerzo so vabljeni vsi slovanski poslanci. Dunaj 13. maja, Tehnika se najbrž v tem semestru sploh ne odpre več, ker nemški nacionalci na noben način nočejo dopustiti, da bi katoliški dijaki nastopali z dijaškimi trakovi. Dunaj 13. maja. Namest-niški svetnik v Zadru, M a ln i c, je imenovan svetnikom pri upravnem sodišču. Dunaj 13. maja. Cesar je daroval za spomenik dr. Holubu 2000 K. Dunaj 13. maja. Italijanski poslanik N i g r a je odklonil povabilo na dvorne slavnosti, ki bodo za časa cesarjeve navzočnosti v Budimpešti. Ta odklonitev se toliko bolj komentira, ker se sicer ves diplomatični zbor udeleži teh slavnosti j. Budimpešta 13. maja. Hrvaški ban je imel z urednikom „Neues Pester Journal" razgovor o situvaciji na Hrvatskem. Dejal je, da so nemiri na Hrvatskem kavzalni v zvezi z obstrukcijo na Ogrskem in da ponehajo, čim nastane na Ogrskem red. Sicer pa je dejal ban, da ima toliko pomočnikov na razpolago, da lahko zaduši vsak nemir/ Gospodarstvo. Kranjska čebela« (Poročilo iz mednarodne Čebelarske razstave na Dunaj i.) (Dalje.) Janša je prvi upeljal prevažanje čebel na Moravsko polje (Marcbfeld) »na ajdovo pašo«. Ta Janšev na Kranjskem in Koroškem že stoletja običajni način čebelarenja še ni bil znan do tedaj v Dolenji Avstriji. Celo na redakcijo obč. drž. zakonika je Janša vplival. § 384 in v § 383. omenjeni politični zakoni na stali so po njegovem predlogu. Neki Trtin z Breznice, njegov rojak, je bil radoveden, kako Janša na »hoiu« na Dunaji Mariji Tereziji Čebele pase in ga je šel obiskat. Ko se je povrnil domu, je pripovedoval, da je imel Janša denarjev toliko — da sam ni vedel kam ž njimi, pa vsaj jih je imel lahko, kadar je kak panj rojil, povedal je brž ctsareki družini in darovali so mu ker po zlatih. No z denarjem se mu je primerilo tako, kakor pozneje Kopitarju Neki dvorni svetnik pl. Gr—r ga je upeharil za 900 g:ld. starega denarja (Glej Spomenik 1883). Kopitar pa je izgubil pri . nekem advokatu kar 20000 gld. in te izgube ni mogel preboleti. Dr. Jaka Zupan je napravil Janši to-le peseneo: Janfha zhbelar. Na Kranj riskira ie kifal Je muhe redil, Na Duneji pihal Gotpodo uzhil. Slovensko Čebelarsko društvo v Ljubljani je razstavilo lep, nov uljnak s 30 živimi panji, med temi je bilo 10 izvirno kranjskih. Brez dvojbe je to najlepši kinč cele razstave. Prisodili so mu državno častno diplomo. Nagrado 50 cesarskih cekinov so po delili nekemu umetnemu mizarju iz S^ica za umetno izdelan uljnak, torej niti čebelarju. Splošno je b;lo mnenje, da so Kranjci zaslužili cesarsko da rilo, ne pa umetni mizar iz Švice. Gospod Fran Unger, državni uradnik iz Šiške pri Ljubljani je kar na svojo roko razstavil cel uljnak s 14 kranjskimi in 5 dragocenimi tu jimi panji. Bil je prav okusno iz surove smrekovine napravljen in isto-tako krit. Tudi ta objekt je zasluži) večje priznanje kot Švicarske skatl|e. No tudi tako je bil najbolj počaščen od vseh kranjskih posameznih raz stavljalcev, dob l je kar tri odlikovanja: srebrno, in bronasto državno svetinjo ter srebrno svetinjo c. kr. kmetijske družbe v Trstu. Gospod Unger je prav častno zastopal kranjsko čebelo in se večkrat med raz stavo na Dunaju zadržaval. Pred njegovim uljnakom je bil rendez-vous modrih čebelarjev pa tudi ra dovednežev. Nekemu bogatemu Du-najčanu so se tako dopadle naše čebelice, ki so tako krotko krrg njega letale, da je na mestu naštel gospodu Urgerju 40 K za en sam panj. Seveda živiienje čebel mu je bilo neznano, zato je vprašal, da li jih hoče z voskom ali medom pitati. Upajmo, da ga bodo modre živalice izučile, česa potrebujejo. Od naših razstavljalcev so bili odlikovani nadalje Fran Rojina, M. Ambrožič, Ivan Bile, Anton Znider-šic, Černagoj, Žumer in še nekateri. Miha Kunovar iz Ljubljane je dobil 21 K v denarju cd podružnice v Guntersdorfu, katere je njegov panj v resnici potreboval, ker je bil zelo izstradan. Za njegov panj je pač ve Ijala prislovica: Kdor gre na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj. Svetinje in darila c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem niso za časa delitve še došla. Nekaj pa smo pogrešali na razstavi: naših duhovnikov in svečar jev. Nektiaj so pri nas ravno duhovniki bih najboljši čebelarji, kakor so pri Nemcih deloma še dandanes Tudi pisarili so največ. Glavar je preložil Janšo, pa je ostal v roko pisu. Jonfce, Goličmk, Zalokar, Sum-per, Porenta in drugi so izdavali brošure o Čebelah. Dandanes jih ne vesele več roji — ne plemenita če-beloreja, ki je prinašala dohodkov in duševnega razvedrila. Rajši točijo tirolski petijot, pomerjajo židovsko blago dekletom, prodajajo pokvarjeno palmovo, da ribje olje za otjkino. Na svečnico pa jim prinaša pobožno ljudstvo na oltar voščene sveče, ki imajo večinoma le še ime do voska. Tako vsaj trdi dunajski list »Bienen-vater«. Svečarji vedo za cenejše vire. Umetna fabrikacija voska je dandanes v Avstriji cvetoča obrt, mnogo se tega voska celo izvaža. Naše ljudstvo pravi, da čebela ne pogine, nego umre, ker priskrbljuje svečavo pri sv. maši. Če se bo ponarejanje voska tako nadaljevalo, bode morala čebela pač zopet poginjati, kakor v starih časih, ko še niso maš brali. (Konec prih.) Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Gradni kurzi dunaj. borze 13. maja 1003 BalAkbeul i>Mi»lrjl. i-2%. majeva renta . . l#/a srebrna renta . . i°'o avstr. kronska renta *7c zlata 1% ogrska kronska „ 4%, „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske 17i°/o pOBOjUo mesta Spljeta Zadra tV.'v^boa-herc. Sel. pos. 1902 101 - 102 — 40/o češka dež. banka k. o. 9960 ioooo 1<70 „ „ „ 2. o. 99 60 100 40 4*/»7o zast. pis. gal. d. hip. b. 101 — 101 70 41 t°/o pest. kom. k. o. z 10°/opr. .... 1C750 10855 4»/a°/0 zast. pis. Innerst. hr. 10125 102 25 «*/t7t »• it °gr. centr- deželne hranilnice . 100 80 101*50 Vo zast. pis. ogr. hip. b. 100"- 100 80 t1,,0/,, obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 100*- lor— •Vi*/, „ čeSke ind. banke 100 — 101 — 1°, 0 prior. Trst-PoreC lok. 2ei. 98 5*I — — t°/0 „ dolenjskih železnic 90*0 99 75 IVo m juž. žel. kup. Vi Vi 309T.0 3UoO IViVi av. pos. za 2el. p. o. ior— 102 - SreCke od leta 1854 . . . 171* 181 — „ „ „ 1860'/, . . 1&3 2F 185^5 ...... 1864 . . 24« - 2h0- tizske 157 25 158 25 zemlj. kred. 1. emisije 277— 282 — „ II. „ 273 - 277- ogrske hip. banke . 268— 261 50 „ srbske k frs. 100— 90— 92 — „ turfcke ...... 118 50 11950 Basilika srečke . . 18*85 19*85 Kreditne , ... 438— 442- InomoSke „ . , . 8426 8S 25 Krakovske „ ... 74— 78*— Ljubljansko „ ... 69- 73*— Avstr. rud. križa .... 5490 5590 Ogr. „ „ „ . . . 27 - 28- ftudolfove „ ... I 68 - 72-— Salcbarške „ . 73"- 78 — Dunajske kom. „ . . 441 - 446 — Južne železnice] • . . 55 50 6660 Državne železnice . . , . 684-— 685*— Avstroogrske bančne del. 1630 — 1649 — Avstr. kreditne banke . . 672 - 673'— Dgrske , , . 728- 729 — Živnostenske „ . . 262 — 26£ 50 Premogokop v Mostu (Bribc) 1 688 - 690 — Alpinske montan .... 387*— ?88* Praške želez. ind. dr. . . 11660 - 1C65- Rima-Muranyi..... 479*— 480*— Trboveljske j.rem. družbe . 385-— 390 — Avstr. orožno tovr. družbe 346 — 347 — Češke sladkorne družbe . 168 — 161'— Tulute. C. kr. cekin...... 11-92 11 36 20 franki....... 1906 1909 20 marke....... 2341 23 46 So vere ign 8...... 23 94 24 — Marke........ 11710 117 27 Laski bankovci. .... 95 lt 96*?5 zublji........ 253— 253-15 Žitne cene v Budimpešti. dne 13. maja 1903 za 50 kg K 7 59 „ 50 „ „7 40 „ 50 „ k B 48 „ 50 „ „ 641 „ 50 „ ., 6 43 (t 60 „ , 6 50 Deuaf 10065 100 45 101 10 121 25 99 60 121*60 9975 100 — 100— 101-9960 99 00 101 — Blago 100*85 10065 101-30 12145 98.70 121*80 iS Poraza atoasea za maj oktober . maj . . maj . . julij . . oktober . 2V, vinarja, ceneje. i* Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega .,Mo!l jvegaSeidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po poStnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOL.JL.-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (10—7) j,£e Srlffon6 najboljši cigaretni papir. Dobita ae povsod. 705-0 Rogaški „Styria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču Zdravniško Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu Izvrstni diatezi vodne kisline sladkorni griži zdravilni vspehi. zaprtju bolečinam na jetrih. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje noJholjAc priznana TanoocbiDin tMtnra katera okrepruje letal*«*«*, o«1 Hitra-ujttje luske in preprečuje Izpadanje lan. • steklenica k navodom t 14. Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu (204—17) * Lekarnarja Julija Nehao-nianna atol io želodec je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvi). Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerodnostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in Čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schaumannova sol za želodec. Jako praktično na potovanju. | epogrešljivo po kratki vporabi. Preskušano po zdravstvenih oblastvih. Spričevalo Dunaj, 3. julija 1887. neobhodno potrebna Odlični higientki potrjajo, da je skrbno gojenje zob in ust za naše zdravje neobhodno potrebno. Zlasti se s tem preprečijo razne želodčne bolezni. Kot izpričano sredstvo zato izkazuje se ..Itulo- dont", ki spojuje antiseptični vpliv s potrebnim mehaničnim čiščenjem zob na (208-2) izvrsten način. III Darila. Upravnistvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg Fani in Viktor pl. Wurcbach v Litiji 20 K, meBto udeležitve veselice in tombole. — Gosp Fernando Špilar v Št. Petru na Krasu 10 K, dar trgovca g Josipa Mankoč. — Gosp. Anton PogaGnik, posestnik v Pod-nartu 4 K, nabrane v veseli družbi pri županu v Podnartu. — Gospića Minka Leveč v Dolu pri Ljubljani 2 K 60 vin., nabrala v veseli družbi. — Skupaj 36 K 60 vin. — Živeli! Za Prešernov spomenik. Gosp. Alojzij Dežman iz Ljubljane 1 K 02 vin , aabrai v veseli družbi v gostilni pri „Anžičuu. — Živel! Umrli so v Ljubljani: Dne 7. maja: Pavla Zdovšek, delavčeva hči, 3V« leta, Štreliške ulice St. 15, duSljivi kašelj. — Marija Lukman, paznikova hči, Dunajska cesta št. 43, BronchitiB capill. Dne 8. maja: Ferdinand Unger, uradnikov sin, 1 me8., Kongresni trg št. 4, živ-ljenske slabosti. — Herman Jevšek, dimnikar, 52 let. Poljanska cesta št. 46. Pneu-monia crouposa. Dne 10. maja: Alojzija Schweiger, črev-Ijarjeva hči, 1 leto, Konjušne ulice št 2, Bronchitis acuta. — Marija Teršek, delavčeva hči, 2 leti, Streliške ulice št. 15, Caries vertebrarum. V deželni bolnici: Dne 2. maja: Jera Grum, dekla, 18 let, jetlka. — Ignacij Vidic, gostač, 58 let, vnetje ledvic. Dne 5. maja: Amalija TerČek, delavčeva hči, l1 a leta, davica. Dne 6. maja: Leopold Homovc, kamnosekov sin, 16 mes . Bronhitis. — Anton Ferkat, dninar, 65 let, Combustio. Dne 7. maja: Valentin Železnik, pre-mogar, 38 let, Status epilepticua. Dne 8. maja: Ivan Bergant, delavčev sin, 1 leto, Combustio. — Blaž Svolšak, železniški mojster, 49 let, Apoplexia cerebri. — Matevž Klopčič, hlapec, 59 let, pljučnica. Jožefa Borišek. delavka, 63 let, Myode-generatio cordis. Dne 9 maja: Jakob Marinko, mestni ubožec, 67 let, Pvolonephritis chron. Dne 10. maja: Jernej Humar, zidar, 29 let, Nephritis parenehvmatose. V hiralnici: Dne 7. maja: Anton Frančič, gostač, 49 let. Tabes dorsalis. Dne 8 maja: Marija Bezlan, pekova žena, 41 let, Atroria cerebri. Dne 9. maja: Valentin Prašnikar, pisarniški sluga, 61 let, Tabes. Dne 11. maja : Ivana Rakar, usmiljenka 21 let, jetika. Meteorologično poročilo. Viniua nad morjem 306*2. Srednji nračni tlak 736*0 mm. Maj Čas Opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v fC. Vetrovi Nebo 12. 9. zv. 730 8 112 si. szahod oblačno 13. 7.zj. 2. pop. 729 6 7296 110 20 7 brezvetr. sr. jzahod megla pol. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 117°, aormale: 13 7°. Mokrina v 24 urah: 5*6 mm. Sprejme se takoj dobro izvežbana prodajalca špecerijskega blaga proti dobri plači kot voditeljica neke podružnice na deželi. Natančneje pove upravništvo »slov. Narodaa. (1319—1) LJUBLJAK MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVEID. LETNIK XXIII. (1903). Izhaja po 4 pole obsežen ▼ veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. Zrn. vse neavstrijske dežele 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani. ! Postranski zaslužek! Brez olrcicfonro vin izven sredstev tJIVolOICIl\*C* hiBe. Dame in gospodje vsacega stanu dobijo takoj 100 ponudb. (1316—1) E. *elmelcler, Hodenlmeli JT»f», Češko. Stanovanje obstoječe iz 2 sob, §6 OfJda 23 &V-gustov termin. Natančneje se poizve na Tržaški cesti štev. 4. (1318-1) 2MT kleparske ~WI pomočnike sprejme takoj Ivan Rojina 0296 - 2) kleparski mojster v Spod. Šiški. Sprejme se takoj spretna šivilja kakor tudi (1283—2 Ponudbe sprejema Ivana Škrabar, Glavni trg št. 3., 1. nadstropje. Hišna oprava se vsled odpotovanja ceno proda. (mi—i; Marije Terezije cesta št, 6, Cojpodicna s prakso v navadnem in dvojnem knjigovodstvi, perfektna stenogralinja in korespondentinja, z znanjem obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, išče službe. (1259 Prijazne ponudbe pod „A. M.", poste restante, Ljubljana. Učenec 14 — 15 let star, krepak in zdrav, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom v mestu na Gorenjskem. Naslov pove upravništvo »Slov Naroda«. (1312—1, Išče se pod dobrimi pogoji spretnega brivničnega pomočnika dogovoru. in sicer na deželi v obližju Trsta v starosti od 20—25 let. Plača se po (1285—4) Pismene ponudbe z dokazili o zmožnosti naj se pošljejo pod naslovom I. H. 1000. Poste restante v Sežano. Primorje. fia Dunajski cesti St. 11 v pritličju je oddati (1317—1) prostore ki so posebno pripravni za pisarne, za avgustov termin. Vpraša se v I. nadstropji na levo. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 1124-4 IPred. škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. k izvanrednemu občnemu zboru Prve kranjske mizarske zadruge v Šent. Vidu nad Ljubljano vpisane zadruge z omejenim jamstvom kateri bode 1. junija 1903, ob 4. uri popoldne v zadružni pisarni v Sent Vidu. Dnevni red: 1. Volitev nacelstva in nadzorstva. 2. Raznoterosti. (1315) Jfačclstvo. Za I. avpst se odda T novozgrajeni hiši v Sodnijskih ulicah še nekaj stanovanj 2 dvema, tremi, 4 in 6 sobami, porabno eventualno za pisarne in trgovine. Izve se pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. (1080- 6) _ICrepčajte se s jg ulmbaškim re-dilnim pivom katero se dobi v mteUleiileali pri Sdmund 3(avčič-u v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti glavne pošte. (11—108) V večjo trgovino mešanega blaga sprejme se pod dobrimi pogoji takoj ali po dogovoru povsem izurjen zanesljiv in dober prodajalec. Istotam se sprejme čvrst s potrebno izobrazbo. (1301) Ponudbe do 22. t. m. pod K. lina upravništvo »Slov Naroda« Sprejme se komptoarist ali za kompioar ponaben vojaščine prost, zdrav, zmožen slovenskega in nemškega jezika, z lepo in hitro pisavo, zanesljiv računar, eventualno 1314—1) kompioaristinja. Ponudbe na Franc Kariin, Št. Jurij ob južni želez. Štajersko. Triumpii-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in aaj-trpežnejši izdelek. Največja pribran.tev goriva" Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne :. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti do poslani znamki. (852—14 Tovara za štedi I a ognjišča, Jriu mph" &m Goldscbmidt «Sc siti Milijone dam uporablja „Feeolin". Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „Feeolin" najboljše lepo-tilo za polt, lase in zobe! Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo aristokratsko finost in obliko po uporabi .reeolina". „Feeolin" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih m svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraške na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi ,,Feeolina" brez sledu izginejo. — ,Feeolin11 je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje Jas. ple5at08t in glavine bolezni. ,,Feeolin" tudi najnaravnejše ia najboljše Čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno .Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. IG se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne bodete takoj popolnoma zadovoljni s j.Feeolinom". Cena za 1 komad K 1-—, 3 komadi K 2*50, 6 komadov K 4.-—, 12 komadov K — Poštnina pri enem ko- madu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — ?o poštnem povzetju 60 h več. (1161—2) I Razpošilja glavno skladišče VIL, Mariahllferstrasse štev. 38. '»loge za Ljuliljnno: Ani. droguerist. — Edvard Mahr, Židovske lulice. — Lekarna ,,pi*i zlatem Jelenu". D prospeh r „Ustfedni tice Školske". Humpolško lodensko blago. Moderno sukno za obleke iz čiste ovčje volne razpošilja po zelo nizkih cenah (76*—16) tovarna za sukneno blago v Humpolcih na Čeikem. MF~ Vzorci na zabtevanje franki. ~W Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejftih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak Slan ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna "batilca v Pragrl-Rezervni fondi: 25,000.000 X. Izplačana odškodnina in kapitali je: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države V m pojasnila daj«: Generalni zaatop v Ljubljani, cegar pisarne se v lastnej banenej hiši ! Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne peepore v narodne in občnokoristne namene. Trgouina tik tovarn, železniškega kolodvora in glavne ceste se odda v podnajem s 1. julijem t. I. na Javorniku, Gorenjsko. (1270-3) Ponudbe in poboje sprejema Štef. Podpac na Jesenicah, Gorenjsko. Kuhalnik na špiritov plin „OECONOM" Je nepogrešljiv za vsako 2 gospodinjstvo. 745 6) popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronciran, niklast ali emajliran. Ceniki o kuhalniku in likalniku brezplačno in franko. Pristen samo pri Jcliannes Heuer Dunaj, IV., VI iihljc«*«**«* 3. Pri hiši št. 12 Resljeva cesta jć na prodaj ob cesti stavbišče 29 m dolgo in 60 m široko na novo otvorjeni cesti z razgledom na vrt ženskega učiteljišča. (1310—1) Vprašati je pri hišnem oskrbniku. V Ameriko j« najkrajša, najprijetnejša in naj-ceneja vožnja čez Francosko Havre — New-York ali Antwerpen — NewYork, Havre — Philadelphia ali Ant wer p en - Plii ladelphia. Natančnejša pojasnila in cene naznanja radovoljno in zastonj (1204—3) Jvatt Bihcl) zastopnik generalne agenture (za celo Švico) v Buksu (meja) zraven kolodvora. Učenca sprejme v trgovino špecerijskega blaga (1313 -1) Ferd. Hlebš v Kranju. Prodno drugod kupite olje, poskusite P rej sve-tovnoznano tvrdko: „The Russian-AmericaE it Ta družba razpošilja: Olje za parne cilindre za prevroč sopar, kakor tudi olje za stroje in vretena. Naša olj a so čudovito cena ter se s njimi mnogo več prihrani, kakor pa z drugimi fabrikati te vrste, in so priznano najboljša olja sedanjosti. Popolna priznanja iz vse Evrope so na razpolago. (693—10) Mihael Kastner v Ljubljani. Blagajničarko sprejme manufakturna trgovina v Ljubljani. (1299-2) Vpraša se v upravništvu »SI. Nar«. Pisarsko službo bi rad nastopil mlad mož, ki je absolviral 4 realčne razrede, je zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter tudi nekoliko risar. Ponudbe pod „Pisar" na upravništvo »Slov. Naroda«. (1308—1) Spretne, solidne potovalne uradnike (akviziter je) za vse zavarovalne stroke vsprejme proti visoki proviziji, sčasoma tudi m stalno plaeo, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter upravništvu „Slov. Naroda«. (608—32) V u J ti o 1J Nlovere lrpote «l»n» »k «**t» Mieta se u mi vaj o z ■-i«j<>^ m««*» milom s Zakaj? Ker je najbolje za vsakdanjo o-ojitev polti: ono takorekoč brani nred različnimi poškodbami, vročino, mrazom, močnimi vetrovi, trdo umivalno vodo, lepotilom itd., da ti ne morejo na polt vplivati in njegove mile pene vzbujajo krepilno prijetnost. Polt postane bolj čista in mladostno rožnata barva lica se poveča oziroma kolikor mogoče dolgo ohrani. Zaradi tega utemeljen nasvet : Umivajte se z „I»oei-ingovIm milom «*» aavaK Cena 60 vin. klavni zhIoseI v IJtil»IJwiii : Aat— KrUper in laso Petrielr. Generalna zaloga: A. Vlot*t*Ii Jh to., lltinuj, X. (766) Najlepše likano perilo se doseže, ako se vporablja svetovno znani američanski "briljantni skro"b na lesk Fritz Schulz jua., Act.-Ges., Eger und Leipzig1 lahko in gotovo z vsakim likalnim železom. Zlati svetinji: Pariz Le pristen z varstveno znamko „Globus". 1 (660—4) 1900, Dunaj 1902. V rudečkastih zavojih b. 100 gramov vsebine se dobiva povsod. <* * z? i* m *— s« m g| trn m i . m & m *• + Z1 © s * M. ZARGI, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. S početkom 9. t. m. nahaja se najboljša iz- bera raznega lišpa, svile, krepa, gumbov in druge v to stroko spadajoče stvari^ dalje izborna zaloga kravat, nogavic, rokavic ter vsakovrstnega perila, srajc, ovratnikov, predpasnikov i. t. d. pri (1287-2) Jtt. Žargi, Cjubljana, Sv. petra cesta St. 2. 'lr* «^» «Jf» *lr» •*» *X» •*» «Jp» •*» •!» •!» *1» «1» •!■» Jim »1» •!» •!> »X» »1» »I* •!» »X» «1» «X. »I. m Važno za trgovce. Stara dobro upeljana renomirana trgovina s kolonijalnim, materijalnim in suknenim blagom z velikim prometom, se da v najem pod ugodnimi pogoji, na Spodnjem Štajerskem. &»t-ii Ponudniki za trgovino morajo imeti najmanj 25.000 gl. kapitala. Ponudbe je pošiljati pod „Sijajna eksistenca" na upravništvo „Slov. Naroda". Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. * m m m m davna zahvala. ^Povodom požara, ki je nastal dne S/, aprila 190$ o moji prodajalaici, me je slanna e. kr. p rio, občna zaoaroaa/nica „Jissicttrazioni Generali" a ffrsfa, zastopana po gospoda S. 0?. Moaerjn ml. o Sjabljani, odškodooala a mojo popolno zadoooljnost in sicer % izdatno niš jim zneskom, kakor so ga določili izvedenci, za kar ji izrekam javno priznanje. V Ljubljani, dne 28. aprila 190$. trgovec s papirjem, Slavni trg št. It. *f• tj* t^m »J. cj* «J« *J* tj. tj. ^ tja t^m ^ t^ ^ tj« tj* tj* t^* *J* «J* «J* «Jj* «JU «J* veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Oihod iz Ljnbljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reining v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein Reining v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago. L;psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce - Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-. gene, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I m 11. razr )t Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbi* Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo meito in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 6 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Izubijano juž. kol. Proga is Tfbiia, Ob 3. uri 25 in zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda). Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobui vlak Iz Trbiža. — 01? St* uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I. in II. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Paritf, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, §t. Mohor' Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka! Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla, — Ob Š. uri 61 m zvečer osobni vlak Z Dunaja, Ljubna, I dijaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reining iz Steyr, Line a. Kudjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega — Ob 8. uri iJis m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Pro^a iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki; Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljnbljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (l) Naznanilo. Zaloga Puntigamskega piva v Ljubljani vsem p. n. odjemalcem vljudno naznanja, da se je z današnjim dnem preselila s pisarno na Marije Terezije cesto 16 po domače „na Pergeš" preje Košenina od koder se bo od danes naprej razpečavalo pivo ter tudi vsa naročila sprejemala. Zaloga puntigamskega piva (1291—2) v Ljubljani, dne 9. maja. 0^7804 \^ ^ >$r ^ >$r ^ ^ ^ ^ ^^^^^^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^-^^^^^^ Is ' ' e> la $H3- Zobozdravnik med. dr. E. BRETL v Ljubljani |f se je stalno preselil ~W v „Filipov dvorec" = na vogalu Špitalskih ulic = zraven frančiškanskega mostu. Uhod za vodo. (1278—3) 3 ^ ► Loterija za vojaški spomenik Deutschmeister- pešpolka pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti visok orodnega prevzvišenega gospoda, nadvojvode Evgena. kron 75,000 kron Ena srečka 1 krono. Dalje dobitki v vrednosti po IO.OOO. 5000, *000. lOOO, 900. 500 kron itd. — v calem GOOO dobitkov. Vsi dobitki se izplačajo od dobavnikov v gotovini po odbitku io% (968-8) Srečke prodajata v Ljubljani „Ljubljanska kreditna banka" in menjalnica J. C. Mayer. Pariški svetovna razstava lOOO. FBOCTEUR HEB?£ Dobiva so povsod. voda. (231—31) J Wilhelmovo tekoče mazilo .BASSORIN' c. kr. prlv. 1871. 1 vrčič K 2, poštna pošiljatev = 15 komadov X 24. \Vilbelmov c. kr priv. „Bassorin" je sredstvo, čegar zdravilstvo temelji na znanstvenih preiskavah in praktičnih izkušnjah ter se izdeluje izključno v le- karni Franca VVilhelma, c. in kr. dvornega zalagatelja Neunkirchen, Nižje Avstrijsko. Rabljeno kot mazilo, vpliva lečilno olajš-ljivo, manjša bolečine in miri bolesti živcev, kakor tudi v mišicah, sklepih in kosteh. Zdravniki uporabljajo isto proti navedenim boU činam, zlasti, ako se taiste javijo po močnih naporih na potovanju ali pri zastarelih boleznih; radi tega to sredstvo uporabljajo tudi turisti, gozdarji, vrtnarji, telovadci" in kolesarji z najboljšim vspehom ter se hvali tudi od mnogih strani kot sredstvo proti mrče-sovemu piku. b 2721—7) Kot znamenje pristnosti je na zavitkih vtisnjen grb trške občine Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, se naravnost pošilja. Stanovanja. i o a a i « i i i i ■■ Za avgustov termin so v novih Korsikovih hi«ah na Blei- aveisovi cesti še mnogovrstna stanovanja za oddati. Jako elegantna, najnovejše urejena in dobro presušena, tudi s porabo vrta. Najboljši zrak in solncni kraji. Stanovanja obstoje iz 3, 4, 5 sob, na zahtevanje pa tudi iz 7 do 8 sob; pri vsakem stanovanju je 1 predsoba, 1 soba za služkinjo, jedilna shramba, klet, podstrešni prostori itd. Pri večjih stano-vanjih so tudi kopalnice in perilnice. Izbrati je mogoče pritličje, L, II. ali III. nadstropje. Cene so jako nizke. 5 Več se poizve pri lastnika istotam ali pa v Šelenburgovih J g ulicah iiev. 5 (v trgovini s cvetlicami in semeni). (3134—41) 3(am? naj miče velecenjeno občinstvo, da se osveži z dobrim, zdravim zrakom in finim pristnim vinom ? Gotovo samo v Goričane! oddaljene le IO minut od kolodvora v Medvodah. Le ondi se dobi najpristnejše bizeljsko, hrvatsko in dolenjsko vino ter vedno sveže Reininghausovo marčno pivo v sodčkih. leto tako so vedno na razpolago gorka in mrzla jedila po najnižji ceni. Torej prava, pristna vina, nekrščena, zato v resnici Tina, najboljše vrste nove in stare, izborne in brez prevare; dobi se poleg drugih tudi rizling in istrijanec, kdor taka vina pije — ni pijanec! Na litre ali cele sode ga rad proda, kdor več ga spije, več ga pod kapo ima. To vino fino pa ni drago. Tudi domača šunka je na razpolago, zato naj vsak v Goričane se poda, da s pristnim vinom se pri meni okrepča! K obilnemu obisku vabi najvljudneje (1309 — 1) J. 3(olenec tavrater v Coričanah pri Medvc Stari trg št. 13 99 Pri čebeli 46 Stari trg št. 13 CD O CD o Trgovsko naznanilo. Podpisani si dovolim velespoštovanemu p. n. občinstvu udano naznaniti, da bodem v soboto, dne 16. maja t. I. v Ljubljani, na Starem trgu št. 13 vin pod tvrdko „Pri čebeli". V zalogi bo vedno: perilo za gospode iz sifona in zefirja, ovratniki in manšete za gospode, velika zaloga ovratnic zadnje novosti, ,Jagrove' srajce in srajce za turiste, nogovice, štulpe in pasovi za kolesarje, triko- in glace-rokavice; dalje izprehodne palice in dežniki, kakor tudi vsakovrstni toaletni predmeti. Med drugim tudi ženske srajce, korzeti, hlače, spodnja krila, predpasniki, nogavice, največja izbera modrcev, najnovejši žaboti, otroške oblekce, predpasniki, vezenine, žepni robci itd. itd. Opiraje se na svojo dolgoletno prakso, upam zadostiti vsem zahtevam velespostovanega p. n. občinstva in si bom vsikdar jbolje prizadeval, postreči le z najboljšim in najsolidnejšim blagom po najnižjih cenah. V prijetni nadi, da me bo velecenjeno p n občinstvo podpiralo z mnogobrojnim obiskom, se priporočam z velespoštovanjem V. 1>1. GKRHAUSBR. ,Pri čebeli' Stari trg št. 13 Pri čebeli 4* mn Stari trg št. 13 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*