Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 44. J0LIET, ILLINOIS. 27. APRILA 191? LETNIK XXY1 V kongresu razprave o vojaškem naboru. Načrit prisilnega vojaškega nabora bode vkljub močni opoziciji prejkone sprejet. VOJNI POSVET SE ŽE PRIČEL. Za britansko komisijo dospeli zastopniki Francije v Washington. J Vojna. Washington, D. C., 23 apr,—Prvo ameriško posojilo, ki je določeno za ententine zaveznike, pojde na Angleško. Vsoto in druge podrobnosti bode menda zakladniški tajnik McAdoo objavil v nekaj dneh. Kolikršnakoli bo vsota, vzeta bo od zneska $5,000,000,000 v izdaji bondov, ki se kmalu predlože v podpisovanje. Od teh se imajo tri milijarde dolarjev posoditi ententinim zaveznikom. Vest je danes objavil zakladniški urad, ko so se prej posvetovali tajnik McAdoo in uradniki zavezne reservne banke ter ameriški bankirji, tržci z bondi in uradni zastopniki Velike Britanije in Francije. Nadalje je bilo naznanjeno, da bo velikost prve izdaje bondov posojila, znašajočega $7,000,000,000 in po kongresu dovoljenega za financiranje vojne, odvisna od hipnih potreb ententi-nih zaveznikov. Washington, D. C., 23 apr.—Kon-gresnik Mason, Chicago, je opozoril svoje tovariše v zbornici na dejstvo, da išče Kanada v oglasih, kis so razširjeni po vsej deželi, 50,000 ameriških farmskih delavcev, obljubljajoč jim trajno ^delo in oprostitev od vojaške službe. Nadalje je opozoril na poročila, da so tuje vlade pokupile ves Pšenični pridelek Združenih Držav in 'na žitni borzi zaslužile že mnogo milijonov dolarjev". Francoska komisija dospela. Fortress Monroe, Va.,' 24 apr.-* 1'rancoska komisija, ki se udeleži voj-nega posveta ententinih zaveznikov, je dospela danes v Hampton Roads in se "ahaja zdaj na krovu predsedniške Jahte "Mayflower" na vožnji v Wash-■ngton, kjer je pričakujejo jutri popoldne. Zastopniki Francije niso dobili od svoje vlade nobenih pismenih napotkov. Dana jim je bila v vseh vprašanjih, ki imajo priti v razpravo, neomejena oblast. Pripravljeni so tudi na to, govoriti o poslatvi ameriškega ekspedicijskega voja (kora) na Francosko in o drugih vojaških stvareh. Maršal Joffre bo naznanil zastopnikom zavezne vlade "najvažnejše razloge", zakaj smatra odposlatev takega ekspedicijskega voja za koristno. Najvažnejši razlogov je moralni učinek, ki bi ga morala imeti navzočnost ameriških čet in ameriške zastave na francoskih bojiščih. V finančnem oziru potrebuje Francija rednih mesečnih posojil po sto milijonov dolarjev, ki se imajo izdati v Združenih Državah. Uradna poročila o tem bo prejela zavezna vlada rfa vsak način v bližnjih dneh. G. Viviani je izročil tukaj poročevalcu za Associated Press, ki je udeležil vožnje iz Francije, izjavo, v kateri "pridržuje prvo besedo, katero ima povedati, iz pristojnega spoštovanja do dičnega predsednika te dežele". Pozneje pa bode popolnoma opisal ameriškemu ljudstvu dušne občutke, s katerimi pozdravljajo zastopniki Francije prvo demokracijo sveta. V kongresu. Washington, D. C., 24. apr.—Razprava o armadni predlogi je bila včeraj v senatu nadaljevana in v zbornici začeta. Pri razpravi v zbornici se je pokazalo, da je postala opozicija proti "izbornemu prisilnemu naboru" močnejša. Zbornici je bilo predloženo manjšinsko poročilo armadnega odseka, ki se izjavlja za priskrbo armade z nabiranjem dobrovoljnikov in prisilnim vojaškim naborom samo kot zadnjim pomočkom. Senatu je predložen samo po armadnem odseku odobreni načrt generalnega štaba. V zbornici je dogovorjeno, da se ima splošna razprava omejiti na osemnajst ur; razprava za popravke (amendments) je omejena na pet minut za vsakega govornika. O prisilnem vojaškem naboru. Washington, D. C., 25. apr.—Odkar pe je govornik Clark odločno izrekel proti prisilnemu vojaškemu naboru, in bo imel danes v zbornici govor proti istemu, se bojijo v vladnih krogih, da bo sprejeta Dentova predloga, katera predpisuje prisilni vojaški nabor šele kot zadnje sredstvo. Razen govornika Clarka bosta govorila danes Kitchin in Mann, voditelja demokratov, odnosno republikancev, proti prisilnemu vojaškemu naboru in je pričakovati, da bosta nju-' na govora opozicijo znatno ojačila. V senatu bo armadna predloga s pristavkom prisilnega vojaškega nabora zadela ob majhen odpor, akorav-no se nič kaj posebno ne žurijo z glasovanjem. Senator LaFolette je predložil nadomestilo za armadno predlogo, katero izključuje pristavek prisilnega vojaškega nabora in predlaga, dati vprašanje glede priskrbe armade ljudstvu na glasovanje. Dobrovoljniški sistem ovira. Generallajtnant Bridges, član britanske komisije, je izjavil včeraj, da je bila Anglija v izvajanju vojne pO dobrovoljniškem sistemu zelo ovirana, in da bi bilo deželi ostalo prihranjenih mnogo bridkih izkušenj, ako bi bili takoj uvedli prisilni vojaški nabor. Rekel je, da je pokojni lord Kitchener najbolj oviral prisilni vojaški nabor. Britanski častniki da menijo, da mora Amerika postopati sistematično, če hoče dobiti vojno, in v to da je prisilni vojaški nabor neogibno potreben. S vrhe vojnega posveta. Washington, D. . C., 25. apr—Državni tajnik Balfour, ki se mudi sedaj v Washingtonu na čelu britanske komisije k vojnemu posvetu ententinih zaveznikov, je danes izjavil, da ne nameravajo nič drugega, nego polno sporazumljenje o zadržanju Amerike v vojni in odkrito sodelovanje brez "motečih političnih zvez" v boju demokracije proti grožnji nemškega militarizma. Vojaški kaplanu Washington, D. C., 23. apr. — Nadškof Ireland iz St. Paula in škof McGolrick iz Dulutha sta dairts obvestila vojnega tajnika Bakerja, da sta pripravljena, dati na razpolaganje za želeno število vojaških kaplanov. Turčija in Amerika. Washington, D. C., 23. apr. — Urad-zunanjih stvari je bil danes po ameriškem poslancu Stovallu v Bernu brzojavnim potom uradno obveščenj da je turška vlada prekinila- diplomatsko zvezo z Združenimi Državami. Stovalla je obvestil G. Cornell Tar- ler, tajnik ameriškega poslaništva v Carigradu. Tarler zastopa poslanika Etkusa, ki je zbolel. Zaplenjene ladje. Washington, D. C., 23. apr. — Predsednik Culberson od senatskega odseka za pravne stvari je podal danes predlogo, ki podeljuje predsednikovo polnooblastje, formalno vzeti v posest zaplenjene nemške in avstrijske ladje. Brodfirstveno oblastvo hi bilo potem upravičeno, ladje razpošiljati, dati najt*!' ali kako drugače uporabljati. Posestna prayica bi po končanju vojne potekla. Prvi strel z ameriškega parnika "Mon-1 golia" razdejal periskop nemškega U-čolna. Zopet zarota. New York, 24. apr. — Tukajšnji časopisi so iz virov, ki so v zvezi s Centralno Ameriko, prejeli vest o zaroti, ki je nameravala, začeti vrsto revolucij v ljudovladah Costa Rica, Nicaragua, Honduras, Guatemala in Salvador. Namen revolucijam je bil, ustanoviti "Združene države centralnoameriške". Nemški poslanec v Mehiki je baje na-snoval zaroto s pomočjo Carranzovih pristašev. Guatemalski predsednik pa je načrt unjčil. Vlada Združenih Držav je že dalje časa vedela o zaroti. • Naša vnanja trgovina. Washington, D. C., 23. apr. — Mar-čnp poročilo urada za prekmorsko trgovino kaže, da je vnanja trgovina v marcu, v primeri s februarjem, narasla, in sicer za $150,000,000. Izvoz med zadnjimi 9. meseci razkazuje vrednost $4,634,000,000 nasproti $2,995,000,000 v primerni dobi prejšnjega fiskalnega leta. eriški topniki potopili submarinko. VOJNE VESTI Z RAZNIH FRONT. Ljuti boji na francoski fronti. Drugod manji važni spopadi Američani zmagoviti. London, 25. apr.—-V prvem vojnem spopadu z nemškimi submarin-kami so ameriški pomorski topničarji zmagali. Kakor je bilo ameriškim uradnikom tukaj danes naznanjeno, kar so brzo-javili v Washington, so ameriški topničarji na krovu parnika "Mongolia" potopili nemški U-čoln, ki je poskušal napasti parnik v Irskem morju v dramatičnih okolnostih. Kapitan Emery Rice in službujoči pomorski častnik topničarske posadke pravita, da ni dvoma o potopu podmorskega čolna. Kosi periskopa so bili videti leteči po zraku, ko je prvi izstrelek zadel submarinko, in ko so bili oddani nadaljnji streli, je bil videti razpok in podmorski čoln se ni več pokazal. Ruska fronta. Petrograd, 23, apr. — Bilo streljanje s puškami in ogledovanje. V okolišu reke Aa so Nemci streljali s steklenimi kroglami. V Karpatih so snežni viharji. Berlin, 23. apr. — Na ruski fronti je sovražnik včeraj živahno obstreljeval naše linije. Odgovarjali smo odločno. V povračilo za spuščanje bomb po Rusih blizu Lide so naši zrakoplovci napadli Lolodečno in Tures, odnosno severozapadno in jugozapadno od Minska. Petrograd, 24. apr. — Na rusko-gali-ški fronti je bilo streljanje s puškami ogledovanje in zrakoplovsko delovanje. Kuropatkin poslan v Petrograd. Taškent, Turkestan, 23. apr. — General Kuropatkin, do nedavna gene-ralguverner turkestanski, je bil poslan pod stražo v Petrograd. Kakor znano, je bil general Kuropatkin ondan prijet, ker je dal v o-brambo proti tamošnjim deželjanom za slučaj napada v raznih okrožjih razdeliti orožja med Ruse. Napad na Petrograd? London, 24. apr.—.Nemčija je že začela izvajati načrt za napad na Petrograd, po brzojavkah iz ruskega glavnega mesta. Uradni vojaški časopis "Russkij Invalid" piše, da ima gotovo obvestilo o zbiranju nemških čet in prevoznih ladij v baltiških lukah. Brzojavka na Chronicle pravi, da je bil ruski parnik "Zarja" z vračajočimi se političnimi ujetniki na krovu po nemškem podmorskem čolnu torpediran, kar je ru Pa vidiš, kako so sicer ti naravno tako dobri ljudje umirali brez vSake v'šje misli na nadnaravni svet, na Kri-stUsa, brez želje po pomočkih sv. vere T" tudi o Charlotte Corday, ki jo hoče-J0 Primerjati mnogi z devico Orlean-^o, se ne ve o tem nič zanesljivega — c z nekimi splošnimi besedami o "aravni poštenosti in nedolžnosti, sc ti Morajo v srce zasmiliti vsled take ver-zapuščenosti, tako žalostne smrti, bi jim bila s pomočjo vere in nje-ni)l sredstev vendar tako lahka. Nepošten poduk v verskih resnicaii, postno, brezversko življenje jim je v t>0z'iejših letih vzelo vse ostanke nad-"aravnega mišljenja, ki jim je mo-ostalo v mladosti kljub vsem ovi-*m 'n zaprekam, ki jim jih je stavila C?P*la družba. En sam zgled. Kdo 11 e zavzame, ko prebira življenjepis "ame Roland in z začudenjem zve, |. —uiii izrednimi zmožnostmi in vr-J'ami duha in telesa je bila obdarje-kako je v zgodnji mladosti že ka-j. a v obilni mtfri vse lastnosti, ki so ^obetale ne samo častno mesto v lleJšeni življenju, marveč veliko t0 0s* — kdo se ne zavzame, ako vse I Pa vidi, da ta ženska tako ža-ko' !0 koni:>3 sv°j tek? Prej tako ten-'ji, Slna> tak° dovzetna za milost b nadnaravno resnico, da je bila konanKc'j v svoji mladosti — ob tn 11 sv°jcga življenja pa več ne po- besede ? le'«a i ■ S1® ' M ga J® napravila sc svojim BS'%) ■■ mm ■■ ki bi količkaj spominjala na vero — popolna naturali- stinja, in sicer popolnoma svojega sis-obširnim znanjem, nenavadno bistroumnostjo in vednim učenjem. Kako je zagazila tako globoko v prepad? Nerazsoden, plehkega znanja abbe je bil, ki ji je ponudil, čudeč se njenim zmožnostim, Rousseaua v zgodnji mladosti. In kak vpliv je imel Rousseau se svojim ognjevitim, globoko čutečim slogom, da se je napravljala ravno k veselici, ko zapazi na mizici Rousseau-ovo "Nova Ileloise". Knjigo odpre ter začne čitati. Voz jo je med tem čakal. Bere, bere, pozabi na voz in na veselico — in šele ob štirih zjutraj, ko je vsa v solzah celo noč prečitala, se zave, ukaže razpreči ter pravi vsa objokana, da je našla človeka, ki ima srce. Tako moč je imel ta pisatelj do čutečih bravcev. In ne pozabimo: Kar je bil Voltaire za višje kroge, to je bil Rousseau za nižje. Oba sta bila kakor nalašč za svojo dobo. Kar sta napisala zoper vero, cerkev, družabni red, čistost — to je tedanja družba v življenju že zdavna izvajala. Le tako bistroumnih, filozofičnih in spretnih zagovornikov svojih prestopkov še ni imela. Umevno, da sta bila oba sprejeta se silnim navdušenjem. Premožni stanovi so po mestih zlasti prišli popolnoma ob vet'o in — kar je naravna posledica — smisel za čisto, čednostno življenje. Vseh kajpada brez izjeme zgodovina pri tem ne obsoja, — godili so se tudi v tem času pravi čudeži kreposti, samozatajeva-nja; a zgodovina sodi dobo po duhu, ki jo je preveval, in-po posledicah, ki so jih rodile zablode in zmote tistih časov. Dočim pa se je Voltaire bogatim, visokim stanovom laskal, je udaril čustveni Rousseau se svojim globokim umevanjem narave in poznanjem človeškega srca kmalu na struno, ki je začela peti bogatinom vseh stanov smrtno pesem. Notranji gnev vsled silne razlike med reveži in premožnimi je razjedal že dolgo časa dušo proleta-riata. Bede, ki je zadnja leta pred re-« volucijo ta dajamo fine cigare: Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c Michael Kochevar, Chicago* Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St JOLIET, IEft Vaše obleke pošljite gladiti in čistiti li ROYAL CLEANERS AND DYER! 604 Collins St., Joliet — Chi tel 2511, I. BERZAK & CO. Dopeljemo na dom v zavitku brez vsake gube. The FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorji. 1506 N. Broadway Joliet, Illinois. Chicago Phone 1706-R. Sprejemamo vse vr^te stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih. Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane. Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi. F? ANK GRUM. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 125? Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. Will County National Bank of Joliet, Illinois. ^ Prejema raznovrstne denarne ter poiilja denar na vse dels sveta. Kapital in preostanek I300,000.0s. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedn* * HENRY WEBER, kaiir. Mi hočemo tvoj denar ' ti hočeš naš les VALENTIN FAJNIK, JR, BILLIARD PARLOR Tržim fine smodke in vse vrste duhan. DOBRODOŠLI! 402 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL Tajnik društva sv. Družine v Rock-dalu. Kdor hoče pristopiti naj se zglasi pri meni. Če boš kupoval od nas, ti bomo ' lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakorttfe« nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebre, desk It šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ilW' blizu novega kanala. . Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo I Mi H bomo zadovoljili in ti prihranili de W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vegl* DES PLAINES IN CLINTON STi, 'rodajem vse vrste URE in ZLATNINO. Primani dobit* vsako reč 20 odito cenej« kot kerkoii drug* , e. Prodajera urno jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikansk* in itarokraj-tke ure in slatnino za vsak* delo jamčim. SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki. Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pi lit* mani kaj bi radi pa vam poiljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto c*ne e, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH 901 N. Hickory St. JOLIET, ILL. Antonija Rifel izkušena in diplomirana BABICA 907 N. Hickory St. Joliet Chicago Phone 1617-W JOSEPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111 Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli! Dr. Riehter's Pain Expellir zoper rermati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost Členkov in mišie. Pravo idravllo )• v zavoju, kakorlnega Titi it« na sliki. Zavrnite vsak zav«), ki ni zapeCaten s Aa bor Trade Mark. 25c in 50c vseh lekarnah ali pa pilit* ponj naravnost na FiflJCltl! & Co. 74-80 Walk-ington Street New Yerk. Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATL Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891. JOLIET, EU* John Grahek ...Gostilničar.., Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in trite' najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, IUU Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. frvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj *e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi, se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Amcrican BIdg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 29. aprila Nedelja Pet. m., Antonij. 30. " Pondeljek Katarina Si'enska. 1. maja Torek Filip in Jakob, ap. 2. Sreda Atanazij, škof. 3. Četrtek Najdba sv. križa. 4. " Petek Florijan.muč. • 5. " Sobota Pij V., papež. III. NEDELJA PO VELIKI NOČI. Rotim vas, da se zdržite mesnega poželja, katero se bojuje zoper duh. Učeni apostol Pavel nas svari v današnjem listu pred nečistostjo in sicer z odločnimi besedami in to ne brez vzroka. Greh nečistosti se največkrat ponavlja in ima najhujše posledice. Med grehe nečistosti moramo najprej prištevati nečiste misli in želje. Misli in želje niste dve enaki stvari, vendar ste navadno združeni. Misli in želje pa so grehi le tedaj, kedar s£> prostovoljne. Prostovoljne pa so, kadar jih kdo išče in goji z veseljem, ko se zave, da so pregrešne. Krčmar lahko sprejme različne goste, četudi bi bili nekateri sumljivi. Ko pa spozna, da je kdo med njimi tat ali> ropar, je dolžan, da ga spodi izpod svoje strehe, če hoče, da ni sam kriv njegovih pregreh. Prostovoljne nečiste misli in želje so velik greh. N'i res, da misli ne gredo nikomur nič mar. S tem se lahko kdo izgovarja pred svetnim sodiščem, ne bo se pa mogel pred večnim sodnikom. Ljudje vidijo zunanjost, Bog pa gleda na srce. Človeške postave se pečajo le z zunanjimi dejanji, sodijo po tem, kar se pokaže na površju; kar se godi v notranjosti, ne spada v njihovo področje. Rimljani so rekli: Sodnik ne sodi notranjih stvari. Pred Hogom pa ni vseeno, kaj mislimo, Iter je vseveden in neskončno svet. Če tako zelo kaznjuje to nespodobna dajanja, mu gotovo ni všeč oni, ki ima tlopadajenje nad nespodobnostmi. "Kdorkoli pogleda ženo s poželjivo-stjo, je že grešil z njo v svojem srcu." To so besede Zveličarjeve in nam jasno kažejo, da so nespodobne misli greh. K temu moramo še nekaj dodati. Iydor samo misli in želi kaj nečistega si navadno ne predstavlja greha, ka-koršen je. Kdor je, na primer, bolan na srcu ali pljučih, ne spozna bolezni tako hitro, ker se ne pokaže na zunaj,' je#a bolezen veliko nevarnejša. Kdor se začne vdajati nespodobnim mislim in željapi, bo ta greh tudi vedno bolj ponavljal. Za druge grehe človek rabi prilike, časa, pripravnega prostora in poguma; strah človeka zadržuje, da ne dela takih grehov. Človek pa lahko pade v skrivne grehe po dnevu in po noči, sam ali v družbi, v cerkvi ali na cesti. Nečiste misli in želje obkrožujejo človeka, kateri jih sprejema pod streho. V nekaterih deželah delajo kobilice več škode, kakor strupene kače ali pa rjoveči levi. Kako se naj jih človek varuje? Kdo lahko reče, da ni v njegovem srcu kali slabih misli? Najboljše sredstvo je čuvanje. Kdor varuje trdnjavo ob času vojne, mora vedno paziti, da sovražnik ne zavžame tudi male postojanke. Čujte in molite! Takim mislim, ki so se zajedle v srce neznano kedaj in ne-opaženo, se je treba ustavljati. Čimbolj se jim človek ustavlja, tem hujše so, ko se jim človek enkrat vda. Dokler se človek zaveda, koliko zlo so, toliko časa se jim ustavlja, toliko časa niso prostovoljne ali vsaj ne popolnoma prostovoljne. Tatu se posreči, da pride v hišo. Če gospodar ne ve za njega, ga ne bo prepodil. Ko ga zapazi, ga spodi. Kaj če se ustavlja? Tepe se z gospodarjem in je močijej-ši. Gospodar kliče na pomoč, pa je ne dobi. Ali je njegova krivda, da je bila hiša oropana ?_ Ne, braniti se mora človek, kolikor more. Pomisli, da Bog vse vidi, pomisli na smrt, grob in pekel. Pokliči na pomoč angelja, varuha in Prečisto Devico, to mogočno zaščitnico čistih duš, zateči se v rane Zveličarjeve. Če te slabe misli zapu-ste, je bila zmaga lahka. Če pa slabe misli vztrajajo, se je treba še naprej bojevati in doseči še slavnejšo zmago. Četudi vojak ne pride neranjen iz voj ske in četudi ga rane skele, vendar so častne. Ko smo si ogledali greh, storjen v srcu, oglejmo si še greh, katerega napravi jezik. Vsaka beseda, katera uide človeku, še ni nespodobnost. Nespodobnost pa je vsaka beseda, katera kaže nespodobne misli in želje, katere imajo namen, da vzbude enaka čustva v tistih, ki poslušajo. Ravnoisto velja o šalah in pesmih. Lahko se je zdržati nespodobnega govorjenja. Misli pridejo potihoma v glavo in zgrabijo razum in ga ne izpuste in jih ni mogoče pregnati, zoper katere se je težko boriti. Človek pa je gospodar svojega jezika in ne more govoriti, če tega sam noče. Veliko lažje se je zdrževati pogovorov, kakor pa misli. Nespodobno govorjenje, šale in pesmi so vedno prostovoljne. Jezik ne more govoriti, kar duh ne ve. 'T z obilnosti srca usta govore." Nespodobno govorjenje je še posebno velik greh zlasti za vsakega katoličana, kateri govori nespodobnosti z rav-noistim jezikom, na katerem počiva Jezus v presv. Rešnjem telesu. Nespodobni pogovori so še večji greh, ker dajejo pohujšanje. Kdor posluša, se mu vzbude v srcu ravno tako pregrešni občutki. Človek se vedno spominja takega govora. Človek greši,: se smeje takim govorom, jih ponavlja ter tako pomnožujejo zlo, s katerim so bili sami napajeni. Zelo prazen izgovor je, da je samo šala. Je pač šala najnižje vrste,, katera škoduje duši bližnjega. Drugi bo zopet rekel: Hočem samo to, kar drugi delajo. Če že vsi drugi delajo tako, zato je še večja dolžnost, da noben pošten kristjan tega ne stori. Če bi kdo šel po bolnišnici, kjer leže sami' kužni bolniki, bi se moral še veliko bolj varovati, da bi se sam ne nalezel bolezni. Saj ni bilo nikakih otrok zraven. Nespodobno govorjenje je prostovoljno in vedno pohujšljivo. Obljubimo Jezusu, ne več Ga žaliti z jezikom,-na katerem je On počival. Bodimo tiho in pojdimo stran, kadar se začne nespodobno govoriti, da p©'-kažemo, kako grdoje nespodobno govoriti vpričo onih, katere je Kristus odkupil s svojo krvjo. REV. J. PLAZ NI K. ga, kateri bi tako zgubil svoj razum, kakor oni, ki trdijo, da ni Boga Stvarnika. Človek, kadar je zaslepljen in zapeljan, res pade globokeje, kakor kaka žival. Največ je pa še takih, kateri vedo, da ni res, kar trdijo, pa vedno gonijo svojo stvar naprej. Slovanski apostol, sveti Metod, je rekel te-le pomenljive besede: "Nekoč se je modrijan prepiral z oslom, pa mu je bilo vroče." Z ljudmi, kateri poznajo Stvarnika, pa ga taje, se pa sploh ne moremo spifstiti v prepir; kajti ponižali so se pod osla. Taki ljudje so obsedeni in opravljajo delo hudobnega duha. Zato ne rabimo dokazov, da jih pripeljemo na pravo pot. Hudobni duh je močnejši od nas. Edino, kar nam preostane, je, da molimo za nje. Sveto pismo pravi: "Norec je rekel v svojem srcu: ni Boga". Ta je rekel v srcu, ker ni imel razuma, da bi se bil ozrl okrog sebe, da bi videl delo Božje; bil je namreč le norec. — Če so ta nebesna telesa, katera tako natančno hodijo po začrtani poti, delo slepe, nevedne moči, nekakega "Central Power House", brez razuma in proste volje, potem je gotovo ta slabi posnetek — ura — delo slepe moči. Naj boljšo uro je treba naravnati večkrat na leto po uri, katero nam je dal Vsemogočni. Se več! Dober razum, kateri je vestno proučaval dele Božje lire, nam bi lahko natančno pokazal, kako bodo stali ti deli nebesne ure, v kakem razmerju eden do drugega, kak dan, uro, minuto in sekundo v prihod-njosti, dokler bo čas obstojal. Laplace je neovrgljivo dokazal, da zemlja ni niti enkrat v dvatisoč letih porabila niti sekundo časa več, kakor drugikrat, da se je zavrtela okrog svoje osi. Noben človek ne mofe napraviti ure, katera bi samo en dan šla tako natančno, kakor ta velikanska zemeljska o-bla, odkar obstoja. Prav je torajl da se bolj zanesemo na čas, katerega nam kaže svetovna ura, kakor pa naše ure. To upošteva pred vsem mornar, čigar ladjo premetava vihar. Mornar veruje zvezdam, naj bi brezbožneži tudi popokali zavoljo vpitja, da so nebesna telesa prišla skupaj le slučajno. Vsak človek, kateri ima zdravo pamet, bo pripisaval znanje in modrost, katera sijeta iz dela nebesnega stvora, Najvišjemu in najrazumnejšemu bitju, kateri ne more ne goljufati, ne goljufan biti. To zadostno, nenarejeno Bitje je vsemogočni Stvarnik-začetnik redu in soglasja. "Vse reči je uredil po številu, teži in meri." Umetnikove izurjenosti ne merimo po velikosti, lepoti in skladnosti, katero je povzročil. Izurjenost se pokaže posebno v tem, da kdo stori kaj velikega z malini sredstvom. Kako Se razumno bitje začudi, ko prvič začuje, da obstoji brezmejno vesoljstvo s svojimi brezštevilnimi stvarstvi iz manj, kakor osemdeset stvari. (Nadaljevanje sledi.) SPITE PRI ODPRTEM OKNU! KAJ NAS UČI NARAVA. Priobčuje Rev. J. Plaznik. DRUGO POGLAVJE. Dokazi iz mehanizma, redu in. sploa-nega načrta vidnega vesoljstva. (Nadaljevanje;) Ko je Vsemogočni stvari! zvezde, je pomagal naši slabotnosti in nam efat uro. Mogočno uro,. katero> je naredil tedaj, nam je dal za vse čase. Velika ura v vesoljstvu kaže vedno prav. Nikoli'se ne izteče. Nikoli je nt treba popravljati. Njena števitčniiea je -oln-ce; zemlja, mesec, zveade, planeti in kometi pa so brezštevilni kazalci. Kdor gpvori o člo-veški učenosti, ki je naredila uro,, naj bo logičen in občuduje neskončno učenost, ki je naredila to velikansko uro. Če narava sama nikoli ne znese skupaj ure, kate-rere lahko nosimo v žepu, če je tre^a zato razumnega bitja, je bilo treba naravnost učenosti in modrosti, katere niti malo ne moremo zapopasti, da je spravila skupaj to veličastno nebesno uro. Človek mora biti učenejpši, če hoče sestaviti večjo in bolj umetno u ro; to bo razumel vsakj katerega še ni sprijeno življenje popolnoma pokva rilo, kateri še ni prišel tako daleč, da bi trdil, da je črno, kar je belo. Nobena žival se ne zna ponižati tako globoko, kakor človek, kateri taji Stvarnika. Če človek znori, trdi vedno isto stvar. To razumemo Najsibc pa norec v norišnici še tako divji, ni nut. Kisik v zraku nam daje moč živeti. Čisti kisik bi preostro vplival, zato je zmešan z dušikom, in sicer tako, da je v 100 delih zraka 20 delov kisika in 80 delov dušika; tako razredčen kisik vdihava človek. Kisik ima v človeškem telesu zelo važno nalogo, da čisti kri. Kri, ki vodi prebavljeno hrano po človeškem telesu in redi telo, vodi s seboj tudi porabljene snovi, in te porabljene snovi izčisti kisik. To se dogaja podobno, kakor pri gorenju v peči ter tvori pri tem ogljikovo kislino. To je strupen plin, ki ga izdiha-hava človek. Ako je človek na prostem, razprši se ogljikova kislina v vse vetrove in služi rastlinam v hrano. V zaprtem prostoru pa se zbira vedno več ogljukove kisline, medtem ko ljudje, ki dihajo v šobi, porabljajo kisik. Oboje bi lahko postalo nevarno človeškemu zdravju, ako bi skozi špranje oken, vrat in zidu ne prihajal novi zrak v sobo. To naravno prepihavanje za dostuje ravno za življenje, a ne za zdravje in tudi nikakor ne zabranjuje, da je v zraku vedno manj kisika, a vedno manj kisika, a vedno več ogljikove kisline. Tudi izhlapevanje človeškega telesa pokvari zrak, ravnotako goreče svetilke, prah in drugo. In to pokvarjeno zmes vdihava človek skozi 7 ali 8 ur ponoči. Ni čuda, da ga spanec ne okrepča, ampak človek vstane zbit in truden, z motno glavo in je sposoben za delo šele, ko ga je okrepčal svež zrak. Odpirajte torej okna! Ne zabijajte jih v zimskem času! Začnite z odpiranjem oken ponoči v toplem letnem času; saj ni potreba takoj prvi dan odpreti celo okno, zadostuje le četrtina. Tudi ne sme stati postelja na prepihu. Škoduje pa prav nič, če prepih-lja sapica ponoči na posteljo, črez o-braz spečega. Kdor je pa posebno boječ, naj odpre okno v sosedni sobi in pusti odprta vrata, samo da pride svež zrak v sobo. Počasi se privajajte na spanje pri odprtem oknu in kmalu boste občutili, kako dobrodelno vpliva na telo tak spanec. Posebno pri slabotnih otrocih je to naravnost potrebno. Ne poslušajte zastarene svete starih tet, ampak odpirajte okna na ste-žaj, najprvo zgoraj, potem spodaj in nazadnje celo okno. Sveži, okrepljeni boste zapustili zjutraj svoje ležišče in z novo prenovljenimi močmi pričeli vsakdanje delo. DOBER SPOMIN. Dober spomin je velik dar božji. Nekateri ga imajo že po naravi, nekateri spomin po naravi je imel n. pr. Temi-stoklej, ki je poznal vse atenske meščane po imenu, teh pa je bilo okoli 20 tisoč. Ravnotako je tudi Cezar poznal vse vojake. Kralj Mitridat je znal 23 jezikov. Iz novejših dob jih navedemo še nekaj. Jos. Scaliger, slavni jezikoslovec (1540.—1609.), se je naučil v 21 dneh napamet celega Homerja, dela ostalih grških pesnikov pa v štirih mesecih. Florentinski knjižničar Magliabec-clti (1633.—1714.) je imel tak spomin, da je vedel vsa imena pisateljev bogate knjižnice, njihove, njihove nazore in vsebino knjig. Neki učenjak mu je dal nekoč prebrati svoj obširni rokopis. Nekaj dni na to pa se je delal, kakor bi bil izgubil spis, a Magliabecchi mu ga je povedal napamet. Živel pa je jako zmerno. Opoldne je navadno zaužit tri trdo kuhana jajca in pil nekoliko vode. Pravi čudež s svojim spominom v številkah je bil Hamburžan Caharija Dahse. L. 1845. se je produciral z njim tudi na Dunaju. Če je bilo zapisanih na tabli tudi 500 števil, si jih je zapomnil, če jih je tudi le enkrat pogledal. In z vsemi temi števili je napamet operiral v seštevanju, odštevanju, množenju, deljenju, kvadriranju itd. tako hitro, da se je mnogim navzočim začelo kar v glavi vrteti, in so morali oditi, tako jih je izmučilo njegovo bliskovito računanje. Sam pa ni čutil pri tem nobenih težav in utrujenosti. . Kdor si hoče izvežbati spomin, naj pazi zlasti na to-le: Naj deluje duševno po določenem si redu! Ne sme v kratkem času študirati vsega navprek, pa ničesar do konca, ampak vsako stvar zase pa temeljito do konca, potem šele drugo pričeti. Najhujša nevarnost za spomin je neredno učenje. Če se hočeš prepričati, ali si kako stvar temeljito predelal, skušaj jo zapisati v kratkih in jasnih besedah. Če to moreš, si že nekaj storil. Zato si delaj, če ti le čas dopušča, kratke zapiske iz prebrane tvarine. To jako krepi spomin. — Pri napenjanju spomina trpi tudi telo, zlasti živci. Zato tudi skrbeti za zdravo telo in odmor živcev. Čisti zrak, gibanje na prostem, primerna zabava, to tudi krepi živčevje in s tem tudi spomin. Skrbi si tudi za zdraVe čute. Čim bolj zdravi so čuti, s katerimi spreje ljivo pa je za spomin, £rbveč pečati se z, zabavnim berilom, ki diiha samo raztresa, a mu ne daje krepke hrane. Že Kant je trdil, da imajo slab spomin tisti, ki radi bero romane. ZA VSAKDANJE ŽIVLJENJE. Kdaj ne smem govoriti? Na vsak način takrat, ko je dostojnejše in koristnejše molčati oziroma poslušati. — Če govoriš s predpostavljenim, s sta-■rejšo osebo ali s kako gospo, ne segaj ji v besedo, tudi ne govori ob tistem času, kakor ona, počakaj mirno in potrpežljivo, dokler ne konča. — Z obveznim in sočutnim izrazom poslušati, kar te popolnoma nič ne zanima, ni lahko, a pridobiš si s poslušanjem in molčanjem večjo naklonjenost, kakor z govorjenjem. — La Rochefoucauld pravi: "Mi odpuščemo onim, ki nas, dolgočasijo, a mi ne moremo odpustiti onim, katere mi dolgočasimo." — S pazljivim poslušanjem in primernimi kratkimi opazkami, ki požive splošno zabavo, priljubiš se družbi bolj, kakor s sijajnim govorom. — "Največja zgovornost obstoji v umetnosti molčanja." — Molči, če se zgovarja o stvareh, ki jih ne razumeš. — "Least said quickest mended — najmanj rečeno, najprej popravljeno," pravi angleški pregovor, "mnogo ve, kdor molčati zna," pa nemški. — S previdnim molčanjem, če se drugi izpostavljajo v prenaglem govorjenju, je že marsikdo1 dosegel glas modrosti. — "Če ne govoriš, smatrali te bodo ljudje za neumno," rekla je neka mati svoji hčerki; "za kako neumno me bodo šele imeli, če bi govorila," odvrne deklica v pravem spoznanju samega sebe. —-molči, kadar se govori o slabostih tvo-. jega bližnjega. — "Ne govori nikdar slabo o kakem človeku," pravi Levator, "če nič gotovega ne veš, in če zagotovo veš, vprašaj se, čemu govorim to?" Splošno lahko računaš, če ti ne govoriš slabo o drugih, tudi drugi ne bodo govorili slabo o tebi. — Molči, če te hočejo drugi o komu izpraševati. — Radovednost in klepetavost skrivata se prav rada v obleko prijateljstva in sočutja, uči se, jih razločevati. — Molči, če se ti zaupa kaka tajnost. — Molči, kadar si jezen. — Molči, če ti pride na misel šala, ki bi zamogla razžaliti tvojega bližnjega. Bodi vedno štedljiv s šalami: "Nosi jih, kakor mamo zunanje vtise, tem globje se meč v nožnici, a ne švigaj ž njimi nam vtisnejo v spomin zaznam pojavi. Pa tudi dober spomin se lahko pokonča z nemarnostjo, nerednostjo, pre strah družbe." — Molči, če vidiš, da hočejo govoriti drugi. — Tudi če znas govoriti še tako dobro in duhovito, ne napetostjo in z boleznimi. Kdor ne smeš nikdar vedno sam voditi zabave, pozna reda in mere pri učenju, si bo;— Vsak najrajše posluša govoriti sain pa si ga tudi izurijo z vajo. Velik kmalu pokvaril spomin. Posebno škod- sebe, zato prepusti besedo tudi drugim. Še danes je razširjeno mnenje, da je spanje pri odprtem oknu škodljivo. Nočni zrak je strup, pravijo in pripovedujejo, kako se je nekoč neki mož zbudil popolnoma slep, ker mu je udaril nočni zrak v oči, in o neki ženi, ki se je zjutraj zadušila, ker ji je otekel vrat; tretji je zopet v noči oglušil in celo enega so našli popolnoma trdega v postelji, da jili-v našem časa še nihče doživel ni. Seveda, ko bi se- pričelo v sredi zimskega časa spati v sobi z odprtimi okni, zbudil bi se pač človek z lahko preli kaj enim vratom ali prehlajenimi očmi, in ljubi sosedje, ki tako radi na-rede iz muštce slona, bi rekli: "veseli bodite, da niste popolnoma oslepeli". Tako pride dobra; stvar v slabo ime in človek se je boji. Kdor se ne boji malega truda, bo stvar natančni®i preiskal in prišel do zaključka, da. jie spanje pri odprtem oknu ne le kmristnoi aimpak celo potrebno. Ždravstvena veda pri poznala je to že davno, o teni si»ričujejo zavodii za zdravljenje bolnih in; slabotnih na pljučih. V teh zavodih se okna nikdar ne zapirajo, IjwlHsi dka, sneg, nevihta ali toča; mrzlo ali vroče. Zdravniki so prepričani, da je najboljše zdravilo za bolna pljuča svei zrak. Porabljeni zrak je strup aa človeško zdravje in dihaiije pokvarjenega zraka povzroča bolnikom večje težavi'. Vstopimo enkrat v sobo, kjer so spale štiri osebe pri zaprtem oknu. Porabljen zasmraden zrak prisili nas, o-brnitt taki sobi hrbet, da se nadiha-ino zunaj zopet s celimi pljuči svežega /.raka. Kaj je vzrok, da sc je zrak tako po kvaril? Vsakdo pač ve, ker se ni prenovil celo noč. In zakaj se tudi ponoči ne zrači soba? Le iz praznover-skega straha pred neko negotovostjo, ki vi.-i nad nami. Cela vrsta je ljudi, ki so prevideli, da je svež zrak potreben, zato tuili podnevi zračijo svoja stanovanja, a ponoči se le še boje ostrejšega zraka, zato zvečer skrbno^apirajo okna. To je, kakor smo že povedali, popolnoma napačno. Sveži zrak je potrebno dovajati tudi ponoči med spanjem. Bolj potreben je zrak kakor jed in pijača. Brez jedi in pijače Mahko prestanemo nekaj dni, brez zraka niti ne malo mi- MOŽJE, KI IGRAJO P RVE ULOGE V POSEBNEM ZA SEDANJU KONGRESA. V sedanjem zasedanju kongresa igrajo odlične uloge sledeči možje: Št. 1, senator Chamberlain iz Oregona; št. 2, reprezentant Flood iz Virginije; št. 3, James R. Mann in Champ Clark, od leve na desno; št. 4, senator Hitchcock iz Nebraske. Mr. Chamberlain je predsednik se-natskega odseka za vojaške stvari in sestavitelj predloge za Vojaško vež-banje. Mr. Flood je predsednik zbor- ■■1 . » jr. ničnega odseka za zunanje stvari. • Clark jc zbornični govornik (spe«1^ in Mr. Mann vodja republikancev. Hitchcok je član senatskega odsek3 zunanje stvari in podpiratelj pred3® nika Wilsona. T ZJEDlNJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedel: JOLIET, ILL. Vatanovljena 89. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. t drž. Pa., 5. apr. 1916 ORU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. ■ FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. vrhu ima solnčno uro, spredaj pa napis: "Spominu Adamu, prvega člo veka." KiiiaiižBii m S m SSUliiiiiffi h S L S® RAZNOTEROSTI. m Posebne vrste doktorska disertacija. Neki nemški list zatrjuje, da še ni dolgo, odkar je izšla v Ameriki doktorska disertacija z naslovom — "O najboljšem načinu pripravljanja bif-steka!" Resnica je sicer, da so pojmi o višini vseučiliške naobrazbe v posameznih deželah različni; toda smelo lahko prerokujemo, da s tako disertacijo v Evropi ni dobil še nihče doktorska diplome in je ne bo. Čuditi se pa tudi ne smemo, ako smatrajo v- Ameriki, deželi ženskih predpravic, obširen recept o bifsteku za učenjaško delo. _ nedolžne živalice ter je predlagal sledeče: namesto, da bi na smrt obsojen ne zločince resnično kar hitro usmrtili, naj jih porabijo zdravniki namesto poizkusnih živalic! Pijejo naj mleko jetičnih krav, da* bodo zdravniki študirali v koliko škoduje to zdravemu človeškemu telesu. Vbrizgavajo naj jim različne bakterije. Skratka zločin-naj bodo odslej "poizkusne živali". Pokorili se bodo na ta način, da rešijo za eno življenje, ki so ga uničili, sto drugih. Mogoče je, da ostanejo živi, potem naj bodo svobodni; ako umrjejo pa so se izpokorili in se žrtvovali za človeštvo. Poslušalci so baje ta "človekoljubni" predlog sprejeli z velikim navdušenjem. Kako dragoceni so lasje slavnih mož. Kodri slavnih mož — spomnimo se le Napoleonovih in Bismarckovih — so vredni časih celo majhno premoženje, časih pa se prodajajo za ceno, ki se zdi v primeri s redkostjo takih relikvij naravnost smešna. Posebno nestalna je cena Napoleonovih kodrov. Neki angleški list poroča, a so prodali na veliki dražbi koder las, odrezanih z glave Napoleonove na otoku sv. Helene, za bore pet ginej, t. j. 126 kron! Ve se pa tudi, da je"*dosegel neki drugi koder, odrezan Napoleonu na smrtni postelji, visoko ceno 7200 kron. Istotako omahujejo cene las slavnega angleškega pomorskega junaka Nelsona. Ni še dolgo, da so Prodali koder Nelsonovih las za 2 in Pol funta, torej 60 kron našega denarja (ločim je plačal neki drugi častilec velikega admirala za mnogo manjši šop njegovih las 400 funtov — 9600 kron. To je najbrže najvišja cena, ki so jo kdaj dosegli lasje znamenitih 0seb. Drugi slavni kodri se morajo zadovoljiti navadno z mnogo nižjimi penami, tako koder z glave vojskovodje Wellingtona, ki so ga prodali za 30 kron, ali koder pesnika Byrona, za kakega je iztržil njegov lastnik 350 kr. Gotavo paje, da bi našteli med možmi, 2a katerih lase plačujejo ljubitelji dandanašnji lepe denarce, precej takih, ki • k' si bili z veseljem ostrigli glavo — bi bil kdo maral kupiti njihove ko-že za živih dni... Kako se množe narodi. L. 1913 -se je narodilo v Rusiji 4,671,-000 otrok, t. j. na 1000 oseb 43.9 otrok, v Nemčiji 1,794,400 otrok, t. j. na 1000 oseb 29.9 otrok, v Avstro-ogrski 1,681,-100, t. j. na tisoč oseb 34.3 otrok, v Italiji 1,137,000 ali na 1000 oseb 32.7 o-trok, na Holandskem 170,400 otrok, ali na 1000 ošeb 29.1 otrok in v Franciji 715,300 ali na 1000 oseb le 19.7 otrok. Največ otrok se rodi torej na Ruskem in v slovanskih deželah Avstrije; Nemčija je globoko pod Rusijo. Padec rojstev dela Nemcem hude skrbi, tako da so se bavili z nazadovanjem prebivalstva v nem. držaynem in v pruskem deželnem zboru. Najslabša je Francija. Trdovraten dolžnik. Francoski pesnik Saint-Fox je tičal kljub svojim velikim dohodkom do Vratu v dolgeh, in upniki so mu bili 'Neprestano za petami. Nekega dne ga Je bil njegov brivec ravnokar napenil, l'a Ka obrije, ko stopi v brivnico posebno srdit upnik j in začne prav neumno tirjati ubogega poeta. "Ali 'je morete počakati vsaj toliko časa, la ''oni obrit?" pravi pesnik tolažilno. J/*!', to pa z največjim veseljem!" vz-*''kne upnik veselo, ves srečen, da se ■n« obeta denar. Takrat pa vstane ' a'nt-Fox, napenjen, kakor je bil, ter °dide iz brivnice. Pustil je brado in 30 nosil do smrti. Moderno kaznovanje zločincev. Nedalvno je imel v mestu Bathu na nKleškcm zdravnik dr. King čudno davanje. Kakor znano poizkušajo ^'iskovalci-zdravniki na različnih ži-. • Posebno na kuncih, različne svo-'^najdbe. Vbrizgavajo jun razne Vie* in bacile ter opazujejo, kako }" deluje na živali. Po teh opazo-Va '1 81 sestavijo nova pravila in no-fcrh, v?i,a Za zdravljenje ljudi. Dok-u Kingu pa so se zasmilile uboge Rekrut, ki dobro ceni čas. General N. je pripisoval veliko važnost ne samo pravilnemu cenjenju razdalje, marveč tudi vajam v pravilnem cenjenju časa. Nekoč stopi k rekrutu in ga praša, kako dolgo traja doba 10 minut. "I, deset minut pač," meni rekrut. "Izborno," pravi ekscelenca. "Toda videti hočemo, ali veste tudi, koliko časa traja deset minut v resnici. "Glejte: jaz vzamem zdaj svojo uro, in kadar boste mislili, da je preteklo deset minut, zakličite: Stoj!" General izvleče uro, vojak pa stoji "ab-tak" kakor vkopan in poškili samo zdaj pa zdaj kvišku na desno. Čez pet minut praša general, kako dolgo bo treba prav za prav še čakati. Rekrut ne zine besedice, samo zareži se in poškili spet na desno kvišku. Zdajci pa zakliče z gromovitim glasom: "Stoj!" General je kar odrevenel od začudenja nad točnostjo, s katero je rekrut pogodil čas, zakaj ura mu je pričala, da je preteklo natanko deset miuut. "Izborno," pravi. "A povejte, sinko, od kod imate to redko zmožnost, ceniti čas s tolikšno gotovostjo?" Rekrut pa mu odgovori s prostodušno zadovoljnostjo: "Od ure na onem le zvoniku, gospod general!" Gromovit grohot moštva in oficirjev je pozdravil ta odgo,vor, in tudi general N. je zatrdil kasneje, da se že dolgo ni smejal tako od srca. Adamov spomenik. Amerikanec, Brady po imenu, je mož, ki ga je čakala naloga, postaviti spomenik Adamu; jezilo ga je namreč, da dobe spomenike vsi mogoči ljudje, samo Adam ne, ki je vendar praoče človeštva. V njem je bilo vendar mnogo junaštva, pravi Mr. Brady ironično; "niti premisliti ni mogoče, kaj vse je prestal Adam v svoji samoti, preden je prišla Eva na svet." In pre-vidho dodaja blagi mož, da nikakor ni njegov namen, ovekovečiti na enak način tudi Evo. Adamov spomenik je štirioglat kamen v obliki žrtvenika; na Tatinske podgane. Mlada dama, ki je bivala pri neki rodbini v Rimu na daljšem posetu, je pogrešila nekega dne svoj zaročni prstan. Dejala je ,da ga je položila zve čer na nizko nočno omarico, ki je stala ob vznožju njene postelje; ko pa ga je hotela zjutraj natakniti, ga ni bilo več. Sum je padel na služinčad, toda izvedeli niso ničesar. Minilo je bilo skoraj leto dni, ko najde kuharica v jedilni shrambi mrtvo podgano, ki je imela okrog vratu izgubljeni zaročni prstan. Oklepal je vrat tako trdno, da ni preostalo drugega kakor odbiti podgani glavo, da so mogli sneti dragoceni obroč. Edina mogoča razlaga tega čudnega slučaja je, da so podgane zvlekle prstan z nočne omarice ter ga odnesle v svojo luknjo, kjer je vtaknila ena najmlajših glavo'vanj, pa je ni mogla več izdreti. — Zanimiv je tudi sledeči slučaj, v katerem vsaj ni padel sum tatvine na nedolžnega človeka: Anglež je potoval pred par meseci po inozemstvu; tako se mu je primerilo nekoč, da je moral nočevati v špa-njolski vaški gostilni. Uredili so mu dve sobi, da bi se počutil kolikor mogoče domače. Edina dragocenost, ki jo je imel takrat pri sebi, je bila de-mantna kravatna igla, ki ga je stala svojih tisoč kron; položil jo je zvečer na mizo. Drugo jutro je bila izginila igla brez sledu, in vse iskanje je ostalo brez uspeha. Potnik je sklenil zamol-čati svojo izgubo in biti sam svoj detektiv. Ko je ležal drugo noč v svoji postelji in premišljal o izgubi, so "skakale po tleh podgane; prišlo mu je na um, ali niso morda one odnesle igle. Vstal je, odrezal kos sveče in navezal vosek na dolgo nit; nato ga je položil na tla, nadejaje se, da zavlečejo podgane to vabo v svoje gnezdo, on pa dobi tako priliko, prepričati se, ali so ukradle njegovo iglo ali ne. Ko se je prebudil, ni bilo sveče nikjer, odvita nit pa je vodila v sosednjo sobo; tam se je našlo za omaro podganje gnezdo, in med mnogimi rečmi, ki so jih bile podgane zavlekle vanj, je bila tudi igla, ki je izginila tako zagonetno. Kdaj je Bismark užival zdravila. Lord Odo Russel, angleški poslanik v Berolinu, in knez Bismarck sta bila najboljša prijatelja. Ko je nekega dne lord Russel obiskal Bismarka, se je ta pritoževal, da mu obiski včasih vzamejo jako mnogo časa, ter pripomnil: Dogovoril sem se s svojo ženo sledeče: "Če vidi da me kak obiskovalec predolgo nadleguje, naj v-stopi kar hipoma s steklenico v roki v sobo ter reče: Toda Oto, zdaj je čas, da že enkrat vzameš svoje zdravilo." Komaj je Bismark to rekel, je vstopila knegnja s steklenico v rokj v sobo ter ponovila omenjene besede. Knez Bismark in lord Russel sta se jela tako smejati, da je bila kneginja vsa izven sebe.V, Toda tudi ona se je smejala, ko sta ji vso zadevo pojasnila. mi i!fi ZA KRATEK ČAS. J ffi^iiio^liSii^^KSStlSiSfi Hvaležni. Kaj pa je tam pred okrajnim sodiščem? Pevski zbor "Piščalke" poje podoknico pri belem dnevu? — Veste, člani "Piščalke" so zadnjič kar na ulici peli ter so bili naznanjeni radi motenja miru — zdaj so pa oproščeni obtožbe in da bi se skazali hvaležne, so pa zapeli sodniku kar podoknico. Iz zvezka nekega gimnazijca. Fridrih Schiller je bil rojen v odsotnosti svojih staršev. — Umesten svet. Mlada žena: "Na, kako moj mož z menoj postopa, to je pa že preveč. Kar vsa sem iz sebe! Kaj naj storim?" Tast (mirno): "Idi zopet v se, hčerka moja." Premeten dečko. Oče je poslal Peterčka po 2 dopisnici in kmalu se vrne Peterček a praznih rok. — "Kje pa imaš dopisnici?" — "Veš, atek," odvrne Peterček ter se premeteno nasmeje, da si prihranim pot, ko bi moral dopisnici zopet zanesti na pošto, sem ju pa kar vrgel v poštni predal." Previdnost. Neka dama se je vsedla v avtomobil ter se hotela peljati k muzeju. Ko pa se je začel avtomobil premikati, je šel po cesti sem in tja kot kak pijanček. Dama je prestrašena zaklicala šoferju (vozniku): "Za božjo voljo, bodite pre vidni, kajti prvikrat je, da se peljem z avtomobilom." — "O, jaz tudi," je odgovoril boječe voznik. Pretrdo. Stotnik: "Moštvo se pritožuje, da menaža in užitna, in menda po pravici! Cmoki so kisli in trdi ko kamen... Kako je to?" Kuhar: "Gospod stotnik, moštvo je prej zabavljalo, da so cmoki premehki, zato sem jih danes s cementom ume-sil, "da bi "bili bolj trdi!" Nevoščljivost. Ona: "Danes sem si dala izpulit zob."—i- On: "Tako! O, kako zavidam ta zob!" — Ona: "Zakaj pa?" — On "Dk še je srečno umaknil tvojemu jeziku." Prekanil ga je. Marovšek stoji z odvetnikom pri novem plotu, narejenem okolo vrta, in reče: "Vidite, gospod doktor, zdaj je ta hudobni sosed vendarle dal napraviti plot. Saj veste, kako so ihodile skoz prejšnji razdrti plot vedno njegove kure na moj vrt ter tu razkopavale? Odvetnik: "In zdaj ste ga brez pravr danja pripravili, da je postavil plot?" Marovšek: "Nisem imel nobenih potov in tudi ne več stroškov nego kakih 30 jajec. Ker se je 'sosed mojim pritožbam vedno le posmehoval, pošiljal sem mu vsak dan po pet jajec, rekoč, da so jih znesle njegove kure na mojem vrtu. Ko mu potem nekaj dni nisem poslal nobenega več, bil je plot v osmih dneh narejen!" Očetov svet. Star jud svojemu sinu: "Zdaj si dosti star; lahko se ženiš; pojdi si neveste iskat, toda dobro zapomni moj svet: Če najdeš dekle, čegar oče je na sumu, da goljufa, zahtevaj dote dvajset tisoč. Če naletiš na tako, da je bil njen oče kaznovan zaradi goljufije, zahtevaj trideset tisoč; če je bil pa njen oče zaprt zaradi goljufije, zahtevaj petdeset tisoč. Torej hodi z Bogom!" Čez nekoliko časa dobi oče telegram: "Nevesto našel —MJČe obešen. Koliko naj zahtevam?" Otročje želje. "France, kaj si želiš za god?" France: "Klobaso!" Oče; "Kaj pa še?" France: "Še eno klobaso!" Oče: "Za dve klobasi je tvoj trebuh premajhen!" France: "Potem si pa želim še en trebuh.!" Resnično. "Popiši mi svoje življenje in povej odkrito, kaj te je pripeljalo v zapor?" "Žandar!" Zmedenost "Gospod profesor, pečenke vendar ne boste jedli s prsti?" "Ah, oprostite, sem mislil, da jem solato." Pekel. Prijatelj,, ki je ravnokar prečital pesnika Danteja znamenito knjigo "Pekel": "Ti, ali poznaš 'Pekel'?" — B.: "Da, poznam ga." — A.: "Ali si čital Dantejevo knjigo?" — B.: "Ne." — A.: "Kako pa potem poznaš 'Pekel'?" — B.: "Ker sem bil že dvakrat oženj en." Drobne vesti. Chicago, III., 22 apr—300 političnih prognancev se je vrnilo včeraj iz tega mesta na Rusko. Gary, Ind., 22 apr.—250 Srbov iz Avstrije se je podalo danes odtod čez Kanado na balkansko fronto v boj za osvoboditev vseh Srbov. Časnikarji morajo oditi. London, 24. apr. — Nčmški urad zunanjih stvari je naznanil ameriškim časniškim poročevalcem, da njihova navzočnost ni več zaželena, kakor do-znava Exchange Telegraph Co. iz Haaga. Časnikarji se nameravajo podati na Norveško ali v Švico. Ruska prohibicija olajšana. Petrograd, 24. apr.—Začasna vlada je določbe zakona o prodaji alkohola tako olajšala, da se pijače z gotovim odstotnim obsegom alkohola zopet smejo prodajait. Tudi v Hamburgu štrajki. Kodanj (Kopenhagen), 23. apr. — Neki Američan, ki je dospel pravkar iz Hamburga semkaj, poroča, da je bilo hansaško mesto v zadnjem tednu "prizadeto po enakem štrajkovnem gibanju kakor Berlin". Velika demonstracija je napotila oblastva do razpašnih obljub. Celo kartovni sistem je bil za ta dan odpravljen in "zato je bilo mogoče, kupiti kruha in tudi krompirja, kolikor ga je dobiti". Kakor trdi skrivnostni Američan, je sedaj skoro nemogoče, kupiti teh živil, čeprav si y posesti karte. Ali bo kmalu mir? Ta Američan je videl tudi Alberta Ballina, glavnega Ravnatelja Hamburg-ameriške linije. Pravi, da "je g. Bal-lin v tesni zvezi z nemškimi oblastvi". Poleg tega potrjuje vest, da je g. Bal-lin glede možnosti skorajšnjega miru zelo optimistično misleč. Davki za Friderika I. Res je, da kmalu ne bo stvari, ki bi ne bila obdavčena. A tudi v preteklih časih šo morali ljudje semintja plačevati grozne davke, celo davke, ki jih dandanes skoraj ne poznamo. Za Friderika I. so morali Prusi plačevati letno en dolar, če so hoteli zlato ali srebro v kakršnikoli obliki na svoji obleki nositi. Da je smel kdo lasuljo nositi, je moral plačati pol do tri do- larje "na leto. Kdor še je v" kočiji vo zil, je moral odriniti vsako l^to tri dolarje za uporabo dragega tlaka. Če je hotel kdo piti kavo, čaj ali čokolado, si je moral kupiti dovoljenja za to za dva dolarja. Takrat so imeli na Pruskem poleg teh davkov še davek na nogavice, škornje, opanke, klobuke. Najnadležnejši je bil osebni davek, davek, ki ga je moral plačevati tudi kralj. Kralj je dajal za svojo glavo 4000, kraljica le 2000 dolarjev. Tudi vojaštvo je moralo plačevati skupno mesečne doneske. Še celo visak rokodelski pomočnik je moral plačati pol dolarja. letnico svoje starosti. Lotrinski kirurg: Politiman se je redno vsak večer napi! in je umrl, star 115 let. Anglež Brown ki je umrl v starosti 120 let, si je izbral sledeči nagrobni napis: "Bil je vedno pijan, tako da se ga je celo smrt bala. Šele ko je imel nekega dne "mačka", je imela toliko poguma, da je prišla k njemu in ga ni več zapustila." kakšni starosti se imamo ženiti. . rVažno vprašanje je predložil francoski list "Gout Parisien' svojim čita-teljicam: V "katerem letu svoje starosti naj se mož ženi?" Odgovor se je po natančnem primerjevalnem računu glasil: "V starosti 32 let." Na ta način se je izvedelo, da se naj mlado dekle omoži v 22. letu. — Tretje vprašanje se je glasilo: "Kakšna naj bo razlika med starostjo moža in starostjo" žene?" 1916 dam je glasovalo za 5 let, 1781 za 4 leta, 1720 za 3 le-ta, 936 za enako starost, 932 za 2 leti, 828 za 7 let, 822 za eno leto, 801 za 10 let, 645 za 6 let. Treba je še pripomniti, da je 357 čitateljic odgovorilo: "Ljudje naj se sploh ne poročajo!" Stroj za obračanje not. Človek stremi že od nekdaj po tem, kako bi si olajšal delo in ga naprtil podložnim mu silam narave — posebno tam, kjer mu je v resnici ovira. Nov korak na tem polju je stroj za obračanje not. Igralci na klavir in druga godala si bodo poslej lahko prihranili vse tiste neprijetne hipe, ko človek začuti ob doigrani strani, da ima najmanj eno roko premalo! O ljudeh, starejših nego sto let. Francoski zdravnik dr. Marcel Lab-be je pred kratkim objavil v listu "Minerva" spomine na razne stoletne ljudi. Tako n. pr. pripoveduje Ment-zellius zgodovino nekega 120 let starega moža, ki je imel št vse zobe in nenavadno goste lase. Neki 1091etni Madžar je šel 48 kilometrov daleč peš, da se je dal preiskati v biharski bolnišnici. Angleški akrobat Henry Johnson je šele v starosti 98 let opustil svoje artistično delovanje. Američan Rag-lon, ki je umrl v starosti 114 let, je bil srečen mož tridesetletne žene. Francoz Franc Noaille, je dosegel starost 119 let, je dobil sina, ko je( slavil sto- K zgodovini parfuma. Dolgo časa se je zdelo elegantno, če se je posluževala dama vedno istega parfuma. V starejših francoskih romanih igra parfum veliko ulogo. Ljubimci so poznali parfum svoje izvo-ljenke, po parfumu, ki so ga prinesli možje na svojih oblekah domov, so spoznale njihove žene svoje tekmovalke. Kakor pa je v vseh stvareh moda muhasta, tako se tudi moda v parfumih menja. Danes je na primer moderno, da dama prav pogostokrat menja svoj parfum. To pa zato, ker se navadi ona in njena okolica na vonj in ga sčasoma sploh ne čuti več. Katarina Medicejska je bila prva, ki je prinesla parfu miz Italije na francoski dvor. Markiza Pompadurka je izdala letno 500,000 frankov za parfume. Ludvik XV. pač ni imel občutljivega nosu, da je mogel prenašati vse te duhove. Danes prevladuje mnenje, da je parfumiranje nepotrebno, da, celo škodljivo, ker le otopi in slabi čutnice voha. Parfum je nastal v resnici iz potrebe: ljudje so hoteli s hudimi dišavami zatreti smrad, ki ga je širilo njih telo. Kdor se umiva in pogosto preoblači, ne potrebuje dišav. Zobe Vam pregledamo zastonj. p \ 22 Karat zlate krone in ^(J A A Bridgework vsak zob V^'VU Plates najboljše vrste Ar Afl iz gumija in kovine A J, IIU in višje Zobe izderemo brez bolečin z "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Tse delo janičeno. RURRHWQ ZOBOZDRAVN 1K ! O U I\1VU VV O D'Arcy Bldg. 2 nadstropje % Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, 111. 0 Odprto vsaki dan zvečer in ob nedeljah do poldne. kXV\\V\\\\\\\\\\\\VV\VVV\\\\\\^^ Sem Dobrijevič Hrvatsko-Slovenska GOSTILNA 805 NORTH CHICAGO ST. JOLIET, ILL. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno, ki jo je imel g. Jim Horvat, kjer bom vedno najboljše postregel vsem starim in novim odjemalcem. Pri meni bo vsak vedno dobro postrežen s domačimi in impor-tiranimi pijačami. — VSI DOBRODOŠLI! Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa B pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod j nadzorstvom zvezne vlade. ' Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, preda. CH AS. G. PEARCE, kalir efifi5«a^\\\\\\WiB8S! Povest. — Spisala Lea Fatur. (Dalje.) Strašne so noči zapuščene matere. Po hodnikih begajo neslišne stopinje, zunaj šumi veter, buči narastla Soča. Jagode rožljajo med suhimi prsti, v srcu se bori nada z obupom. Rasto velikanska drevesa, kače sičejo iz dupla. Kače sičejo, ovijajo grlo mladeniču. To je Marijan, nesrečni stric. Ne, to je Tone — ne — Pavel, svak Pavel je. Ah ne — to je Angelik. Zaklad hoče — a kače sičejo, bodala bleste, divji obrazi se .sklanjajo nad njim... In tam... Postelja ob postelji. Na njih bolniki spačenih lic. Ob njih hodi drobna redovnica, kane hladečo kapljo vode v razpaljena usta, kane solzo u-smiljenja na potno čelo. Motnim o-čem pokaže križ, šepeče: Veruj in živel boš... Umirajo bolniki na desni na levi. Žalost prevzema srce šibke redovnice. Slika zapuščene sladke sreče, domovine, se ji prikaže... Težko vzdihne redovnica. Pot do večne slave gre skozi trnje samozatajevanja. Težavna, trudna pot. Radi brata je stopila na njo. Morda se sklone kdaj tolažilni angel tudi nad posteljo bratovo... Bog ve— čudna sq njegova pota... — Tako se bori nada z obupom v materinem tsrcu. Dokler ne prisije dan. Trudnemu pogledu se prikaže Marijin dom. Dnevni svit pogleda v dvoje tako čistih, žalostnih o-čes. Najdenka, uboga najdenka! Smilila se je zapuščeni materi in vendar ji ni mogla dati prijazne besede, dokler ni dobila predvčerajšnjem željno pričakovanega Angelikovega pisma. Pisala mu je bila o napadu Martininem na Ivanko, o Martinini ljubezni do častnika, o Collettijevih nakanah, o svojih skrbeh, ker ni Emila, o sreči, katero uživa Elvirin ženin in ki jo je zapravil on tako lahkomiselno. Pisala mu je, da naj se odveže Martini dane besede, da se ne bo šopirila nevredni-ca kot njegova nevesta po Gorici, izzivala in zaničevala Vidonijeve i Ka-meniske, zapeljevala Salleja, dijake in častnike. Odločnega odgovora je pričakovala na to pismo. Moškega odgovora. A to, kar je pisal sin, jo j,e osupnilo, razjezilo. "Lepo ni od tebe, mati, da mi skušaš očrniti nevesto. Ke\r ni Emila, da bi jo varoval! Vidonijevi pa so ji kazali od nekdaj svojo ošabnost. Saj vem vse. Sama mi je pisala Martina. O, da nimaš srca za ubožico! Sram jo danes, lahko počaka še dolgo. A kakor si bodi. Prosim te, mati, da se uredite tačas. Zahtevam to. Prav ni, da si odpustila Seljana. Najdenka se mora učiti. Da si bo lahko služila kruha, če ji bo treba — če se ne bo hotela vkloniti Martini..." Kot drage bisere je ohranjevala sicer mati sinova pisma. To je pa raztrgala. Saj grozi v njem sin jasno materi in najdenki... Ubogi slepec! $lar-tini veruje, ne materi, siroto podi izpod strehe, Ri sploh več ni njegova.. . Bridko vzdihne mati: "Marijan — cel Marijan!" Vroče sočutje do sirote jo prevzame. Obe bosta morali iz gradu — ista usoda ju čaka. Kajti ona ne bo trpela, da bi podila Martina njeno rejenko iz hiše, ona ne bo živela poleg Martine. Angelik ve to — in vendar zahteva... Pozvala je Ivanko. Boječe se je bližala. V naglici si ni utegnila pogla-diti las, katere je razmršil veter ob Soči. S plaho radovednostjo je pogledala kosce papirja po tleh ter žalostno — jezni obraz rednice. Da je pisal Angelik, ji je bil že povedal Peris. A njej ni poslal, kot navadno, razglednice. Gotovo jo je očrnila Martina... "Kakšen pa si, otrok?" pravi gospa Kamenska in gladi dekličine lase. "Tavala si ob Soči, kaj ne? Pusti to odslej Ivanka. Čas je predrag za sanjarjenje. V pripravnico pojdeš. Izšolati se moraš, da si služiš lahko v vsakem slučaju svoj'kruh, tako piše Angelik. Dva dni si še prosta. V nedeljo poj-deva na Sveto goro — v ponedeljek se začne zopet delo, pouk." Rdeč oblak se je zgrnil pred Ivan-kinimi očmi. Razumela je. Martina jo podi iz hiše. Angelik veruje Martini, ker jo ljubi. Poljubila je gospo, obljubila, da se bo učila še bolj pridno, in pobrala naglo kosce papirja. Na redila se je, kakor da jih vrže v peč, pa jih je spravila v žep. — Ni bilo prilike, da bi sestavila kosce in jih prebrala. Zdaj še, na potu na Sveto goro, jih ima v žepu. Pa danes ji je lahko in veselo pri duši. Noče sovražiti Martine. Večkrat se dviga v njej silen srd, zavist proti lepi, ljubljeni. Želi, da bi bila ona lepša, bogatejša od Martine. Da bi se ji klanjala vsa Gorica. Pa ne le lepoti, tudi umu, kot pri El-viri. In ko bi bila slavna, bi položila vso svojo slavo pred Angelikove noge. Pa snoči se je izpovedala vsega... je bilo, da se obnaša Ivanka tako raz-j In duhovnik se je nasmehnil pomilo-uzdano. Sram — zaradi mene. Slabo vaje. "Kar damo človeku preveč," je si naletela, mati, da veruješ najdenki. i rekel, "ukrademo Bogu. Dolžni smo To imaš od svoje domišljije in od tete ljubiti Boga nad vse. Tvoje misli in Brigite. Ubogo Roziko bi bila obdržala doma, pa nisi mogla dočakati, da spravi mene in sebe v tvoja nebesa. Najdenka, pravi Martina, da je želje, moj otrok, so dopasti. Skrbi, da boš dopadla Bogu — za drugo bo poskrbel On sam." Obljubila je, da bo čuvala nad svo- hudobno dekle. Da Se prikupi tebi, J'm srcem, da zmaj zavisti ne najde govori tako o Martini. Ona bi morala pač misliti, da govori o prihodnji gospodinji gradu. Nočem biti prestrog. Zahtevam pa, da se sprijaznita. Martina je moja nevesta. Kdor ni za njo, poti vanj. In lahko, veselo ji je danes pri duši. Jesensko jutro je tako sveže, tako krasno. Veter ziblje veje dreves ob Soči, po Gori. Kot bi se priklanjale zgodnjim romaricam v po- je zoper mene. In kar se tiče tvojih zdrav. V ranem solncu žare rdeče bu- sumničenj glede Collettijevih — ti povem, da so plod tvoje in Vidonijevki-ne domišljije. Kaj vlečeš stare stvari na dan! Čudno, da nimate ve čiste, svete duše tega, kar je božanstveno pri propadlih: umevanja, odpuščanja. kve, rumeni kostanj, lipa. Po tleh šumi odpadlo listje, se razgovarja skrivnostno z vetrom. Noče, da ga nosi tako daleč, v nižino. Pa veter šumi vabljivo, rahlo. Jesenska cvetka, jesensko listje, vse gre ž njim. Dol Slabo umeješ svojo vero, mati. Krist k Soči, ki se vije kot zelen trak, ob ni zaničeval človeka zaradi njegovih I vznožju skalnatih gora. O Soča, ti slabosti. Ljubezen je vendar bistvo' srebropena! Ali slišijo mrtvi na sol-krščanske vere. In ljubezen je resni- j kanskem ljubkem pokopališču tvojo ca, mati, kajti ljubezen rodi življenje, pesem? Teci in šumi, prekrasna hčer- Zapisano je to v vsem stvarjenju. Ni se rodil, spoznavam, svet sam iz sebe. Ni plod mračnih sil smrti. Le ljubezen ustvarja, rodi. Le ljubezen poraja svobodo, prenavlja svet. Ljubezni, prostosti je protivno vsako nasilstvo. Danes vlada povsod krivica. Pretvoriti ji: treba vse. Sila naj ne krajša več človeškega napredka, razne vere in kraljestva naj se vtope v splošni veri, v kraljestvu ljubezni. Zdaj sloni ves družbin sestav na laži. A treba bo vladati svet z novim zakonom. Radu-jem se, da se vrnem bogat. Vse moje sile bodo v službi 'svobodne misli. Slišim, da je Mihrbanov zaklad neizmerne vrednosti. Pravil mi je stari brahmin: da živi med fakirji še sporočilo o Mihrbanovi zapuščini, da živi še fakir v podrtinah Gure, ki je izročil ob ■dnevih krvave vstaje Mihrbanov zaklad Evropejcu. Fakirji in brahmini dvomijo, da bi bil prišel tujec tiste nemirne dni srečno iz dežele. Mnogo trupel je strohnelo od takrat po džunglah, mnogih tujcev kosti razpadajo ob samotnih cestah, v brlogu tigrov. Brahmini in fakirji potrebujejo zlata, iščejo Mihrbanovega zaklada. Kajti izbruhne vstaja. Reke krvi, v katerih je utopila Anglija upor 1. 1857., kličejo maščevanje. Ni pozabljeno klanje se-pojev pri Luknovem. Na pagodi pri Cavuporu vidim z ogljem napisane besede: "Vniči Bog Anglijo! Smrt zatiralcem Indije!" Indija je sita tuj« nadvlade. Po deželi gre klic: "Indijo Indijcem!" Vstaja! Krasni pojav svobodne misli! Počakam jo. V njenem nemiru se polastim z Ninom zaklada. Ne vem tedaj, če se vrnem v dogovorjenem roku. Vstaja izbruhne lahko ka planin! Zlivaj se čez jez, teci mimo dragega starega gradu, teci k lepi Gorici! Nosi s seboj gorje najdenke sirote, nosi njeno ljubezen! Da ji bode vedra duša, čisto čelo. Da bo molila kot je nekdaj, ko je klečala, angelov sestra, tiha in ponižna, v kapelici sirotišnice. Pa dolgo ni klečala Ivanka tiha in ponižna zraven pobožne rednice pred velikim oltarjem prostrane romarske cerkve. Odmolila je že vse molitve, pregledala vse slike. Zmuznila se je od rednice in smuknila v zakristijo. Tam je ogledovala v zahvalo za uslišane prošnje darovane slike, srebrna srca okrog Marijine podobe. Vsi ti* sti, ki so darovali tista srca, so imeli velike težave nad seboj. Ah, vsak ima svoje gorje, razmišlja deklica in gleda, kako blagoslavlja pater Kalist otroke. Toda želodček jo opomni, da se dobiva pri cerkovniku dobra kava in da je prišla ona tešč na Goro. Zopet poklekne na redničino stran in zakaš-lja. Njen uspeh je popoln. Skoro sedita pred cerkovnikovo hišo. Bilo je sicer precej hladno. Toda pogled na gore in morje tako krasen. In romarji, ki so se spuščali trumoma, pojoč svete pesmi, raz Goro, drugi, ki so prihajali, so oživljali pestro sliko, prostor pred cerkvijo. "Kako lepa je danes moja Ivanka!" se je nasmehnila gospa Kamenska ko je nalila deklici kavo. "Odsvit oltarja je danes na tvojem obrazku. Lepa si, ker si čista, ponižna. Vidiš: Zen-ska je najlepši v ponižnosti, in mlada deklica najlepša pri božji mizi. Glej, moj otrok: Mine mladost in njene vihre. V starosti te bo sram vsake ne- premišljenosti — ur, katere prebiješ v cerkvi, ti ne bo žal nikoli." Ivanka je rdela ob taki hvali. Vest ji je očitala, da ni posebno rada v cerkvi. Gospa Kamenska pa je nadaljevala: "Slike, na katerih razodeva Marija preprosti pastirici, da hoče deliti na tem mestu milosti, si videla. Od takrat so pretekla stoletja. In stoletja že roma ljudstvo z vseh strani na to visoko Goro. Čudeži, v katere ne verjame prostomislec, se gode še danes. Vendar nas opominja sv. Valentin: Čujte in delajte. Zli duh razširja svoja krila po krasni Goriški — zgrinjajo se čete tmin... Ah, Ivanka, kako hudo je meni, da je moj sin, kakor priča njegovo zadnje pismo, vedno med mra čnimi duhovi. Da hoče uporabljati bogastvo — če ga dobi — v boj zoper Boga, da hoče učiti neko novo zmoto. Ivanka, združi zdaj pri maši svoje molitve z mojimi: Sina sem darovala vnovič Mariji. Rajši kot bogat in neveren — naj se vrne ubog.. . Rajši kot da bi podpiral četo rušilcev svetih hramov — rajši..." Solza je vdušila besedo. Pri veliki maši je molila mati vneto, Ivanka se je utrudila kmalu. Porabila je priliko, ko so pritisnili novi romarji med njo in gospo, in smuknila iz cerkve. Red-nica jo je spomnila Angelikovega prstna in to jo je jelo tiščati v žepu. O krog cerkve je bilo zdaj prazno. Ivanka je sedla pod oreh pred stolpom, se ozrla na morje, ki se je videlo kot daljna megla, in jela sestavljati kosce pisma. Dolgo ni šlo... A tu... To je "tete Brigite". In to... Ivanka je prebledela in razmetala kosce po travi. Solze so se ji vlile. Tako jo je morala očrniti Martina. Tukaj jasno gro zi Angelik najdenki, da mora od hiše, ko se vrne on — ko privede Martino v grad. Pa ne samo njej, siroti najdenki, grozi Angelik — tudi svoji materi. Oh, ali je to lepo, plemenito? Ali more še misliti nanj? Ne! Zdaj ne mara več zanj. S tem pismom jo je ozdravil njene bolezni. Angelik ni več usmiljeni, dobri gospod, ki je vzel siroto pod streho. On je slepi krivič-než, ki veruje vse tuji, hudobni ženski, ki se ne potegne za čast rejenke njegove matere. O, on se boji, da mu naredi nečast... Martine bi se bal, Martine... Pa Ivanka pokaže, da ji ni za nje. Učila se bo pridno, postala u-čiteljica. Rednico vzame k sebi. Potem naj se le šopiri Martina po gradu. Pa saj se omože tudi učiteljice dobro. Doktorja vzame in se pokaže Martini, Angeliku.. . Pa kaj je bilo v pismu od tete Brigite? Tete, katere slika visi v spalnici gospejini. In kaj ni rekla zadnjič gospa v jezi: "Kaj ti da si Brigitin otrok!" Kaj pomeni to? Kaj čudne besede Valentinove, pogledi poslov in graščakinje? Treba prečitati še enkrat pismo, vprašati Valentina... Jvanka pobira razmetane kosce papirja. "Smem pomagati?" vpraša nakrat znan glas. Nad travo se sklone Selja-nov. Živo zardi, plaho se ozre deklica v cerkev. Maša je minula, ljudje prihajajo. "Za božjo voljo — če pride gospa..." "Že grem," jo miri mladenič, "jutri pojdite po pismo. Poste restante. Spominčica." Vitka postava v nekoliko obnošeni rjavi obleki izgine med kameni na pokopališču. Skrajno razburjena gleda Ivanka za njim. Kako ne! Komaj je mislila na možitev z doktorjem — že je bi! Seljanov tu. On pa postane doktor. A pismo! Poste restante;.. Ču-la in čitala je že o tem, pa ne ve, kako da se dobi. Rednici ne sme povedati. Mogoče da bi se razjezila. In baš sedaj, ko je zopet tako dobra. Saj ni gotovo nič hudega, če sprejme Selja-novo pismo. Mora vendar vedeti, kaj je v njem. Morda kaj o ljubezni. Kaj je ni pogledal včasih tako zaljubljeno? Da bi jo ljubil vsaj on, ko jo sovraži Angelik. Pismo, pismo... Pri šivilji je slišala, tako se hvalijo dekleta s pismi. Dvakrat skuham lahko kavo ž njimi, je rekla ena. Bolj ko je dekle čislano, več pisem dobiva, sklepa Ivanka. In zaželi si pisem, poklonov. Da si zaceli ž njimi srčne rane, da si napolni praznoto srca. Ali je bil kdaj kdo tako prevarjen kot ona? Iz hiše jo podi junak njenih otroških sanj. Pa žal mu bo, žal. Ko bo videl, kako vse leta za Ivanko. Bo že naredila kaj, da bo slavna in imenitna. Knjigo spiše, zloži pesmi. In kadar pojde po Gorici poreko: To je ona... Ozrla se je na ponosne gorske glave. Različne v obliki in visokosti — vse tako mogočne, krasne. Tu v solncu blesteči Triglav, tam temni trnovski gozd, goli Čaven, zvesti čuvar vipavske doline. In tam... Morje, ki loči in spaja kopno od kopnega. Morje, božje čudno. Morje, vedno gibajoča se gladina, slika hrepenenja, življenja. In na morju črne pike v sinji megli. Gibljejo se, hite... O ta daljava, obširna krasna! Morje, gore! Nekaj velikega se odpre v dekličini duši. Pesem zveni v njej. Nizko in smešno se ji zgodi, kar je čutila, želela hip poprej. Zdaj čuti, da veje božji dih nad gorami, da hodi Bog velikih korakov po njih. Da govore gore: Cjovek, blodeči človek, kaj tavaš po nižini, v megli. Pohiti na naše vrhove. Ena sama ura v bližini Stvarnika, ti očisti srce, ti razreši vse uganke življenja. Tako govore gore. Toda srce, dekliško srce je tako slabo. Ne more razmišljati niti eno kratko uro svetov-i ja in Stvarnika. Ne more sploh misliti, da ne bi vpletla v vsako misel sebi tako dragega bitja. | Črne pike v sinji megli. Ladje bežeče, hiteče. Čez morje je pohitel za bajnim ciljem. — Resnica in ljubezen me kličeta, je rekel. Krasne besede! Sicer ne razume Ivanka popolnoma njihovega pomena — vendar se ji širi duša ob njih. Zaželi si velikih ciljev, junaških dejanj. Kako postane človek velik? Po žrtvah, pravi rednica. In res. Vsak svetnik, vsak človek, katerega imenuje zgodovina, se je žrtvoval. In mala Rozika, kaj ni tudi ona velik junak? Njej, Angelikovi sestri, in pobožni materi hoče biti podobna Ivanka. Žrtev žrtvuje tudi ona, veliko žrtev za Angelika. Kakšno, še ne ve. Kaj, ko bi se odločila, da mu ostane vkljub njegovi trdosrčnosti zvesta vse dni? Tako stori, tako. In nihče ne bo vedel, zakaj se odtujuje svetu. Pečat odpovedi na njenem čelu bo podil moški svet od resne mlade učiteljice. Toda Seljanovo pismo mora vendar prečitati... V takih mislih ne zapazi, da se bliža rednica s patrom gvardijanom. Ustavila sta se pod orehom. "Tako blizu resnice je," toži gospa, "pa da je ne vidi; zapira oči. Ljubezen je resnica, ker rodi življenje, mi piše. Spoznavam, pravi, da ni nastal svet sam ob sebi. Rodila ga je ljubezen. To spoznava, ogiblje se pa besede Bog. "Tudi v tem se unese," jo tolaži gvardijan; "izkušen, umirjen >se vrne k materi. Ali menite, da so zaman vaše solze." Nemški turisti so obkolili patra in pretrgali zaupni pogovor. Priletna gospica, katere raztrgani slamnik, po-bledeli plašč in močna obutev so pričali, da obožuje gore, je hotela vedeti imena gora in vasi. Prijazni pa- (Nadaljevanje na 7. strani.) J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET. ILL W. O. MOONET PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti is sodnijo oglasite se pri meni THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna t osredju mesta. Kadar se mudite na voga!u N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! KILA OZDRAVLJENA. Bil sem hudo vtrgan, ko sem nakladal hlode pred več leti. Zdravniki so svetovali operacijo kot edino pomoč. Pas ni koristil. Konečno dobim nekaj, ki me je ozdravilo. Več let, a kila se ni povrnila. Bilo je brez operacije, zgube časa in sitnosti. Nimam nič za prodati, a dam Vam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacije. Pišite mi: Eugen M. Pullen, Carpenter, 880 C Marcellas Ave., Manasquan, N. J. Iz-režite ta oglas, pokažite ga drugim, ki so vtrgani, da ohranite življenje, teža- ve in operacije. Adv. Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila tt očistiti in gladiti, ne pozabite nt našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. Joliet Stn Dye House Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. I Oscar J. Stephen Sobe 801 In 302 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI ! NOTAR r* Alpentinktnra za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakoršne ste v mladosti imeli: 1 flaša $1.75,—Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 Kupuje in prodaja zemljišča ! v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro-j ti ognju, nevihti ali drugi po-; škodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar^ S sko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopss ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEK North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«. rove, grinte, kraste, liSaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. l*V želite imeti čisto belo in mlado lice se umiva jte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani priSče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj Kot dolar, se pa v znamkah po2c v pisinu pošlje. Za vsedrugo piSite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. V časih sedanje draginje naj bi bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: "Pripravnost je najboljša varnost." Zabasanosti, glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na pretečo nevarnost, da iščete dobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebavni sestav bo preprečila morebitne zle posledice. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino ■ je pravi lek, katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabranft nepotrebne snovi iz drobja, v katerih se zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošasti, pomaga prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati boj do zmage zoper naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih nervoznosti, želodčnih neredov žensk v slučajih prememb življenja, ali rudarjev in gozdarjev zoper nerede povzročene radi dela in podnebja, itd., je znano to zdravilo, da prekosi vse druge take priprave. Je pripravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane zdravilne vsebine, ter iz pristnega, čistega, močnega m rudečega vina. Najnežnejši želodec ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah. TRINERJEV prinese v vas dom pravo družinsko zdravilo. Neprekosljivo je v slučajih _ _ __ _ __ _ protina, nevralgije, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi osvežujoče utru- II NI lil H J\ I jenim mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi hoji. Cena 25 in . SOc v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Trinerjevo zdravilo zoper kašelj je najzanesljiveji lek zoper prehlad in kašelj, hripavost, bolečine v grlu, naduho, itd. Cena ista kot za liniment. Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razstavah. Zadnjic na-gradeni z: Gold Medal — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, IZPELOVATEL J- 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Naša velika iti najmoder-neje urejena tiskarna t*i% sj? -izdeluje najhitreje in najličneje - VSE VRSTE TISKOVINE ZA slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno. .Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pravila in poročila, ali tiskovine za prirejanje veselic in razne druge take stvari. Pišite nam za cene, da si prihranite denar. C*tS Amerikanski Slovenec Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, 111. BISERI. (Nadaljevanje s 6. strani.) a- tpw*» i.iiif mmi immsmmmmMMmmmm^mmmmmmmmmmt «^mi»yyfiffffwffwwfiiffff*fwfi>fyg I LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar n otresti v največjo in najmočnejšo banko, v Jolietu Hranilnica Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog, Začnite vlogo zJL First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 'm»»mmmmmmmm»mmmmm0mmmm9»mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm»m»Mm»nmmmmmmmmm0mmmi SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.— RMervnega zaklada.....*.........,..................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po I brei odbitka. Hranilnica je PUPILARNO YARNA In stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. 2a varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Potoja na zemljišča in poslopj« na Kranjtkem proti 5)i odstotkov, l*Ve« Kranj*ke pa proti 5j4 odstotkov obreitim ia proti najmanj tri-•tootUr odplačevanju na dol«. ter je kazal, kje leže Benetke, kje se vidi Grado, imenoval vasi in cerkve po gorah. Nerodno so ponavljali Nemci njim tuja imena, vprašali za višino, oddaljenost. Radovednežem se je pridružil še delovodja železniške stroje-delavnice iz Solkana. Ž njim stasita žena, drobna hčerka in suha sestra. Pozdravili so Kamenske. Gospa in Ivanka sta pobožale punčko, pater gvardijan jo je obdaril s "podobicami. Ker je pričel nato pogovor z delovod jevo sestro, ki je prihajala iz Ljubljane, sta se poslovili Kamenski. Ko prideta v Solkan, zapazita nena vadno razburjenje. Ljudje so stali v gručah pred hišami, govorili glasno. 'Umorjen, na samo nedeljo jutro — revež, ki ni prizadel nikomur ničesar. Pa gotovo radi denarja! Zapirajmo hiše, vsakovrstni postopači lazijo zdaj tod." Gospo Kamensko zbode nekaj v srcu. "Kdo je umorjen?" vpraša in izve: Brodnik Valentin. Prestrašeni se spogledata z Ivanko. Morda tisti krik... Morda je bil zadnji glas življenja ubogega Valentina. Ko je slišala Kamenska od denarja, se je nasmehnila pomilovaje. Ne radi denarja — ona ve, čigava žrtev je Valentin. Umorjen. Dokaz, da je govorila hišna resnico, dokaz, da je Valentin vedel nekaj, dokaz, da je Ivanka... Pospešila je korake. "Valentin, Valentin!" je jokala Ivanka za njo. "Zakaj se nisva vrnili? Morda bi ga bili še rešili..." Pri stezi k brodu je stalo polno ljudi. "Bil je v hipu mrtev," je dejal nekdo gospe. "Oči ima obrnjene proti Sveti gori, gotovo je priporočil dušo Mariji," je trdila ženska. "Zaradi denarja so ga," je trdil tretji; "imel je navado jemati ob nedeljah denar k sebi, ga šteti in kazati znancem." Kamenska je hotela, da počaka Ivanka gori, da ne vidi ničesar. Pošlje po njo, ko pride hlapec s čolnom, in Ivanka vstopi pod železniškim vodovodom. Pa od žalosti se tresoča deklica je silila k brodu. Hotela je videti starega prijatelja. Bebca, ki jo je o-troka otel smrti, ki je umrl, Bog ve zakaj — srce ji pravi, da radi nje. Nevzdržno je hitela po stezi, vzklikala: "Valentin! Valentin!" in hotela poklekniti poleg mrtvega, ki je ležal z odprto rano, v krvi, pod veliko skalo pred brodom. Pa orožnika, ki sta že stražila truplo, sta ji stopila na pot, Grajski kočijaž je priskočil na gospe-jin mig, prijel Ivanko in jo skoraj nesel -v čoln, v katerem je bil priplul na to stran, ko ni bilo glasu o Valen tinu, kakor je hitel praviti deklici. Stopila je na skalo, raz katero ji je pomagal tolikokrat Valentin. V presledku med skalami zagleda nekaj. Mehanično se sklone, mehanično spravi najdeno stvar, mali žepni koledarček. Čoln se zaziblje, skozi meglo solz vidi Ivanka ljudi po bregu, sliši razgovor rednice z orožniki, sliši Sočirio šepetanje. Ah, ona ve vse — a kdo te razume, srebropena? XVIII. Od gospe Kamenske brzojavno pozvani Salle je prihitel z ekspresnim vlakom iz Pariza. Težko ga je čakala nevesta, težko bodoča tašča, najtežje gospa Kamenska. Bivanje v Parizu ni vplivalo predobro na Sallejeve živce. Bil je silno nervozen. Takoj po prihodu se je spri radi Valentinovega umora s taščo, ki se je veselila, da zdaj zapro Collettijeve. Nepotrpežljivo je poslušal, ko mu je ponavljala Kamenska, kar je bil slišal že od Vidonijevke in čital po poti. "Vidite, prijatelj, vidite, zdaj je izkazano," je hitela razburjena Kamenska. "Hotela sem morilca že naznaniti sodniji. Težko sem vas čakala, verujte mi. Krivica vpija proti nebu. Ta umor je dokaz, da je najdenka otrok moje sorodnice Brigite. Zdaj vas prosim, da vzamete stvar resno v roko, ker je prišel plačilni dan. Rešite rac Martine, prepodite t<6 svojat iz Brigi-tinega doma. Pomislite: Mene! Mene in najderrko siroto pode izpod strehe. Pa Bog je naredil konec njihovim hudobijam. Hotela sem že naznaniti, tožiti. Pa čakala sem vas. Zdaj se poplačajo solze zapuščene žene, beda oropanega otroka, moje gorje!",.. Neprijeten je bil Salleju pogled na razjarjeno gospo. Kot da bi vrgla neko težo raz rame, se je vzravnala gospa Kamenska. Iz modrega oka šviga blisk, dvignjena roka preti, beseda se ji trese vstrastni jezi. Sicer tako blaga gospa se je izpremenila v maščevalno furijo. In to, kar želi — se ne more, ne sme izpolniti... Z nervozno kretnjo si pogladi Salle par las, ki mole boječe raz zgodnjo plešo, nervozno izpregovori: "Draga gospa — kakor vidim se motite v položaju, Imate li dokaz, da je umoril Colletti Valentina? To je lahko vaše — recimo — tudi moje mnenje — a dokaza ni. Vi pravite, da veste zdaj, da je Ivanka res Brigitin o-trok. To je mnenje, kateremu se pridružujemo tudi mi — ali s tožbo proti Collettijevim ne moremo nastopiti. Vi pozabljate, gospa, da je to, kar je za nas dokaz Collettijeve krivde, spra- vilo za nje vsak dokaz s poti. Kar je vedel Valentin, je leglo ž njim v grob. Mrtvi ne govore, ne pričajo — romani pa ne spadajo pred sodnijo. Tam veljajo samo dokazi." j Rame gospe Kamenske. upadejo, roka se povesi. Jeza gori v pogledu, trese se v glasu, ko izbruhne: ''Ah —! Vi hočete varovati Martino!" "Upoštevam vaši razburjenost in jo umevam," odgovarja resno Salle. "Res je tudi, da je moja dolžnost varovati v vsakem ^lučaju Martino. Umevam, da bi igrali kaznujočo prSvico. Pa prosim vas: kaj pa imate od tega, če so Collettijevi zaprti? Dokazati jim ne morete ničesar. Stvar se je, kot sem čital, zasukala še tako, da že iščejo krivca. Ker je imel baje Valentin nekaj denarja, ker se je našel njegov mošnjiček, sumijo, da ga je umoril potepuh, kateri se je klatil nekaj dni po Solkanu, in se dal prepeljati od Valentina. Naj dobe potepuha, Colletti bo kričal najglasneje, da je on morilec. In da obtožite vi Collettija, se vam izlizne gladki Italijan, da sami ne veste kdaj. Vam, ne njemu ostane sramota." "Ah — vi govorite tako samo radi Martine. Vi niste več moj prijatelj. Sami ste rekli, da bodete gledali, da se dožene resnica, da se reši Angelik te sramotne vezi." "Vse to je res. A takrat nisem poznal Martine. Imel sem jo za materino hčer. Uveril sem se pa, da je odkritosrčna, živahna deklica nebrušen dragi kamen, iz katerega izkleše u-metnik lahko čudovit kip. Da ji vzamemo roditelje, če tudi le za čas preiskave, pade lahko dragulj v blato, propade lahko Martina." "Je že propadla," sikne gospa Kamenska. "Ni, gospa. Propadla bi bila že vsaka druga tako lepa hčerka tako lahkomiselne matere — ona še ni propadla. Dal sem Angeliku besedo, da jo varujem. Čuvaj Martino, mi piše v vsakem pismu. A v zadnjem pravi, kako da ga boli, da je njegova lastna mati tako nasprotna siroti, Martini. Čuvaj mi Martino, prijatelj. -Minil aje moja prva strastna ljubezen, zdaj jo ljubim z drugo: z ljubeznijo, ki hoče oteti, blažiti. Čuvaj Martino." "To se pravi: fantast Angelik je zme del realista Salleja. In vi ste pisatelj, Martina lepa... Pa jaz si ne dam zmešati pojmov. Jaz obtožim Collettija umora, goljufije, ponareditve oporoke. .." "Z mojim privoljenjem, gospa Ka-mtflii — ne." Vem, da ste vi gospodar, Angeli-kov namestnik. Pa moja dolžnost je vendar, da preskrbim siroti, Brigitine-inu otroku, ime in dom." "Uvažujem vaše plemenito srce. Pa uvažujte, prosim, tudi vi moje razloge. Dom... Vila Martina je pokrita prek in prek z dolgovi. Denarja tako veste, da ni. Ime... Mož si ga ustvari sam, dekle se omoži. Poglavitno za vas je, menim, da imate zase neki dokaz, da je deklica vaša sorodnica." "Da. Toda, bojim se, da sluti kaj. Sliši le tuintam kako begsedo. In ko izve, če izve.. . Smrt Valentinova jo je zelo potlačila. Išče samote, premišljuje nekaj. Meni se smili sirota, vam Martina." "Z majhnim potrpljenjem, draga gospa, pojde vse. Uvažujte, da ne opravite z obtožbo ničesar, uvažujte, da bodo pustili Collettijevi vas odslej pri miru, če pustite vi nje. Drugače bi pretila lahko še Ivanki nevarnost..." "Zato p^... Zato bi bila ta svojat najbolje pod ključem. Pa če vi menite, da je bolje tako..." "Za Ivankino varnost, če mirujete, vam jamčim. Ne mislite, da je bilo Collettipevim lahko storiti tak čin. Da so trepetali vsa ta leta pred pričo zločina, in te priče vendar niso spravili v kraj, to dokazuje, da jih je privedla le skrajna nujnost do tega. Ta pa je nastala, po njihovem mnenju, po moji zaroki z Elviro. Videli so, da nisem hodil k njim iz ljubezni do Martine. Čutili so, da poizvedujem. Gospa Vidonijeva je grozila hišni, da bodo že videli Collettijevi, kadar se vrne njih zet iz Pariza. To so oni izvedeli, spravili edino pričo s poti." "Oh, saj se čuti Colletti res čisto varnega. Pripeljal se je na mesto zločina. Izpraševal je ljudi, jih svaril pred potepuhi." "Navadno vleče morilca na mesto zločina. Ker pa ni s tem ničesar dokazanega, ker je Martina Angelikova nevesta in ne pridobi Ivanka z odkritjem drugega kot ime — vas prosim, da prepustite to stvar Bogu. Vsak nosi sodbo v sebi, vsak ji gre nasproti. Človeški se umakne, božji ne." "Ali če izve Ivanka... Zahtevala bo svoje pravice." "Povejte ji vse. Deklica je umna. Upoštevala bo, da ljubi Angelik Martino." ^'Mislite, gospod Salle? Oh, kako ste me razočarali! Tako težko sem vas čakala,., Vendar sem vas, upoštevaje, da ste vi gospodar — prepričana, da bo dan vašega prihoda poslednji dan Collettijeve prostosti — oprostite — trudni ste od poti..." v "In od razočaranj. Dovolj sitnosti sem imel v Parizu. Pomislite, da nasprotuje moj oce moji ženitvi z Elviro. Pravi, da je grda. Da sem zno- rel, ker sem premenil svoje prepričanje. Same sitnosti sem imel v Parizu. Oče nasprotuje mojemu bivanju v Gorici. On je menil, da me vidi še na predsedniškem mestu, da se oženi vdrugič, če ne odneham, ne vzamem dame, katero mi- je izbral on. To se pravi, da izgubim veliko premoženje." "Kako težko je, da imamo roditelji vedno druge naklepe. Tudi jaz sem, glejte, menila... In vi sami... Kaj niste rekli, da je mogoče, da zavzame Ivanka še Martinino mesto pri sinu? A sedaj ste še vi za Martino.. ." "Za sedaj je tako. A kdo ve, kaj krije prihodnost. Izobrazujmo nadarjeno deklico. Vse drugo je v božji roki." "Res, upajmo. Pa vi, gospod Salle, ostanete vendar zvesti Elviri? Vi se ne bote ozirali na očetov denar?" premoženje, katero si sem pridobil sam. Vendar mi je težko stopiti v za.-kon brez očetovega blagoslova — neprijetno mi je radi tašče... Življenje nam prinaša vedno novih bridkosti..." "Da," je vzkliknila gospa. "Kako hudo sem razočarana danes. Kako težko mi je povedati otroku..." "Ker sluti že nekaj, je vendar najbolje. Ako je vam težko, povem ji jaz.' "Ne, ne. To more le ženska. Rahlo, previdno ji moram povedati, da ne očrnim očetove slike nedolžni deklici." •Rahlo in previdno je hotela povedati najdenki gospa Kamenska njeno povest. Pa vselej, ko je pogledala bledega otroka, ji je upadel pogum. Zdelo se ji je, da se je postarala Ivanka, odkar je bil umorjen Valentin. Gubica se je naselila med tenke obrvice, bridkost okrog ustnic. Tako jo je porazila smrt starega prijatelja. Kaj šele, če izve, da je bil umorjen Valentin radi nje. Kako naj ji pove, da ne morejo zasledovati Collettija, ne czeti mu vile, ne zahtevati ugrabljenega denarja. Kake pojde o pravici bo dobil otrok? Kako naj ji pove, da brani Salle, modri, pravični Salle, nastopiti proti Mar-tininim starišem, ne ker je Martina Angelikova nevesta — o ne toliko radi tega, ampak zato, ker je Martina lepa. . .Nebrušen dragi kamen jo je imenoval. O, vsi so enaki! Z lepo besedo premami lepo dekle vsakega moškega. Da mu je krivica pravica, in narobe. Odlašala je. Bilo ji je tako pusto v duši. Odpuščanja bi morala učiti mlado žrtev, a sama se ne more povzpeti do te dušne višine. Toliko let je upala, da prinese čas hudodelstva Collet-tijevih na dan. Zdaj so dokazali, da so krivi,- in odstranili s tem dokaz kriv de. A sirota trpi... Trpi mati, da nosi Martina ime neveste njenega sina— da postane še -soproga njegova... O življenje, grenak kelih zatajevanja, razočaranja! S Sallejem ni bilo da bi govorila še o tem. Saj se je spri radi tega tudi s svojo bodočo taščo. . Gospa Vidonijeva ni mogla razumeti, zakaj da ne nastopi zet z obtožbo umora. Saj je on pravi Kamenski gospodar. Čas je, da poniža Collettijeve. Če se tudi ne posreči dokaz — sramota jim o-stane vendar. A Salle ostaja pri svojem mnenju. Dva trda kamna. Zaman miri Elvira. Tudi je mati užaljena, ker se upa stari norec, tako je imenovala v svoji izvirnosti bankirja Salleja, ker se upa biti nasproten zakonu z njeno Elviro. Očitala je Sfelleju o-četovo neumnost, ker se hoče^ še enkrat ženiti... Razsrjeni Salle bi skoraj pretrgal vse vezi — se vrnil v Pariz. Elvira ga je prosila, da ne gre v jezi od matere. Malo pokadilo se ji je tudi, da vzame ženin vsako besedo hjene matere v zlo, a posluša — svojega očeta. V tem je prišla od Elvire poslana u-čiteljica, da pripravi Ivanko za vstop v drugi semester prvega tečaja pripravnice. Nova prebivalka gradu, skrb za njo, je raztresla gospo Kamensko, razvedrila Salleja. (Dalje prih.) I 0 SIP Javni Notar I/LE l\z 101« FEC lOUt. »kuinjo izdeluje vse pravno in postavnovelj&vne listine za vse slučaje. Ce vam kdo plačo garnišlra; čo potrebuje otrok certifikat za delo; če imate kak -drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111 Pred sto leti — kakor dandanes. Naskok cele Evrope je bil potreben, da so premagali enega samega Napoleona; 11. aprila 1814. se je moral zaradi izdajstva nekaterih svojih nehvaležnih generalov cesarski kroni odpovedati in se odpeljati v prognanstvo na otok Elba. A premislil se je, ušel z Elbe, se vrnil na Francosko ter zopet osvojil večino francoskih src. Ne'-značajnost časopisja se najbolje zrcali v pariških dnevnikih iz dobe, ko je Napoleon zkpustil Elbo in se bližal Parizu. Takole so pisali francoski žurnalisti o Napoleonu: 28. februarja: Zver je ostavila svoj brlog. 7. marca: Korziški požeruh se je izkrcal v zalivu Juan. 9. marca: Tiger je dospel v Gap. 11. marca: Pošast je v Grenoblu. 16. marca: Tiran je potoval skozi Lyon. 17. marca: Usurpator je le še 60 milj od Pariza. 18. marca: Bonaparte se bliža z velikimi koraki, a v Pariz ne dospe nikdar. 19. marca: Napoleon pride jutri -do naših nasipov. 19. marca: Cesar je dospel v Fon-tainebleau. 21. marca: Nj. cesarsko in kralj, ve-' ličanstvo se je včeraj vrnilo v Tuileri-je med svojimi zvestimi podaniki. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 Kadar se mudite na vogalu Rnby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljia vina in smodkt. Wm. flletzger Ruby and Broadway JOLIET TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. ZJk. Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOEHSTEDT&GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III. NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. J O S. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St, Joliet, 111. R. F. K0MPARE •LOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT * V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Av«. Telefon: South Chicago 579. ANTON ZABUKOVEC BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills, Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI ♦ mi£DQNM'J}BLttl asvuwnav slabosth » &skh PLJUdW M mm I Bcusn. kuu MMzmju.tmmi OCLESm * ČUMCH VWTJU0HBNIM nbvkau« »otwu mujbul "B 80UBT1H . UBW0 iiilililSffiliSll @ ,------, 11 S I KRALJICA JtAJNIKA. ' ~ l j ii ii h m m s m m m m a m m i Bilo je spomladi viharnega in mrzlega dne v aprilu. Na koncu male vasi je stala hiša, kjer je stanoval stari, premožni kmet Matija. K njemu ni nihče rad zahajal, kdor pa je moral, je gledal, da je kmalu opravil; kajti Matija, vdovec brez otrok in bližnjih sorodnikov, je bil hudoben človek, ki se je rad prepiral, trdosrčen in skop. Nekateri imajo samo eno ali drugo teh lastnosti, Matija pa jih je imel vse in to v veliki meri. Neštetokrat sososedje slišali, kako se je Matija prepiral s hlapcem in staro deklo in ju zmerjal. Večkrat se je pa tudi slišalo pridušeno vzdihovanje in stokanje slabotne ženske in takrat so ljudje govorili: "Uboga Neža, koliko trpi! Toda Matija bo že Bog tudi kaznoval za njegovo trdosrčnost." Tudi tega dne je bilo slišati iz Ma tijeve hiše stokanje in zmerjanje; če pa ni bilo mogoče vsega razumeti, je bil vzrok vihar, ki je zavil zemljo v pravi snežni metež in je divje drvil mimo streh in dimnikov. V hiši, v podstrešni sobici, je ležala na slabi, polomljeni postelji slabotna ženska Neža, stara petdeset let. Glavo je imela obvezano, obraz upadel in shujšan, njene oči, iz katerih je sevala bolečina, so gledale proseče k Matiju, ki je stal pri vratih. Njeno telo se je očividno stresalo vsled mrzlice in mraza pod tanko odejo; skozi slabo zama-šeno okno je zdaj pa zdaj priletela snežinka ter padla na posteljo ali pa na trohneča tla. "O Matija, kako hudo je biti v mrazu," je stokala bolnica. "Vsaj malo daj zakuriti, samo za nekaj časa. Ti ne veš, kako huda bolezen je protin." "Nič ti ni hudega, ne," je zagodrnjal Matija. "Ležiš tu kakor v pernici, pro-tina pa tudi ne preženeš, čeprav bi bilo zakurjeno. Drva so draga in včeraj je bil že sv. Jurij. Spomladi ne pustim več kuriti, saj si tako lepo tukaj .med štirimi stenami in nimaš drugega dela, kakor leno ležati v postelji; drugi ljudje morajo trdo delati in se mučiti —" "Toda, gospodar," se vmeša dela, ki je bila vstopila pri zadnjih besedah, in je vse slišala, "dajte se no vendaf omečiti. Dokler je blia Neža se mlada in zdrava, koliko je pomagala vaši pokojni gospodinji! Več je storila, kakor dvoje poslov in--" "Toda tebe nič ne briga," je vzkipel Matija. Toda stara dekla je neustrašeno nadaljevala: "--in vaše otroke je ona vzgojevala že zato, ker so bili otroci njene sestre. Da jih je pa Bog k sebi vzel, ona gotova nič nf more za to. Ampak to pa rečem: če ne bi bila Neža v teh dvajsetih letih, odkar je pri vas, toliko delala — drugje bi bila gotovo še pri zdravju in moči--" "Molči," je zakričal Matija, "ničesar mi nimaš očitati, tukaj sem jaz gospodar!" "Toda neusmiljen gospodar, gospodar brez srca, gospo — —" "Kaj?" je zarohnel zdaj trdosrčnež in se je bližal dekli, medtem ko se je bolnica na postelji s težavo vzdignila in sklepajoč roke prosila deklo, naj preneha. Toda dekla je mirno stala pred Matijem in pokazala okno, ki je bilo napol razbito in skozi katerega se je sneg vsipal v sobo: "2e celo zimo je tako in niste ga dali popraviti," je dejala ter pogledala Matija z iskrečimi očmi; nato pa se je odprla zatvornica: "---in samo enkrat v letu, na sveti večer ste dali zakuriti, ker vas sicer preveč stane; doktorja niste še nikoli k nji poklicala, ker vas sicer preveč stane; od lekarne ali zdravil vam ni smel nihče žugniti, češ, da je predrago; najslabše, posneto mleko dobi uboga svakinja, mesne juhe ali jajca ji ne pustite dati, ker je treba za to nekaj krajcarjev; blazina, na kateri leži, je trda in mrzla, ker se vam zdi škoda zato nekaj svežega ličkanja; o-deja in obleka, kar jo ima Neža na sebi, so cunje, in vendar leži v skrinjah še od pokojne gospodinje do sto vatlov platna. Ona vam je delala, kakor živina in to ima zdaj v zahvalo! In kolikokrat ste jo že preklinjali, pretepali — to je vnebovpijoče —■" "In če jo ubijem, to tebe nič ne briga," je zakričal Matija kakor divji, "in če hočeš, precej lahko pustiš službo!" "To bom tudi storila, Matija," je odločno odvrnila dekla; "dovolj mi je tega; že tako in tako sem ostala tnkaj toliko časa zaradi uboge, zapuščene svakinje, toda dalje časa ne vzdržim. V takem kraju ne more biti blagoslova božjega, kjer je toliko greha. Nočem biti tukaj, ko bo strela udarila v hišo, nočem biti deležna greha, zato pa grem, in da veste zakaj, zato sem vam to povedala." "Kako praviš," je kričal, "kaj, kaj?" "Potem pa bom šla k sodniku," je nadaljevala, "in mu bom povedala, da je bila vaša uboga svakinja predvče-| rajnim zopet tako tepena, da je po roki vsa plava od udarcev, in da bi kmalu od lakote umrla. Potlej bodo tudi pri sodišču zvedeli, zakaj sem odšla — od vas 'sploh ne sprejmem od-povedbe, vi mi ne boste odpovedali, jaz vam sama odpovem. In če se Neže še enkrat dotaknete, grem takoj na sodnijo. Tako, da boste vedeli! To rekši je dekla odšla. Stari Matija je bil ves zelen od jeze, vsled de-klinih besed. Krčevito je stiskal roke v pesti in se kakor besen obrnil proti postelji. Bolnica je proseče vzdignila slabotne roke, kot bi se hotela braniti, njene širokoodprte oči so izražale ■strah in prošnjo. Najbrže vsled dekline grožnje pa se je Matija premislil ter je samo grdo zaklel, se obrnil ia trdo zaloputnil vrata za seboj. Nekaj minut pozneje je sedel od-zdolaj v veliki družinski sobi, kjer je bilo gbrko. Odrezal si je bil precej šen kos slanine in kruha in oboje u-dobno užival. Zraven je stal vrč s starim, izvrstnim črešnjevcem; tudi te ga si je privoščil. Kajti stari Matija je bil sicer za druge skop, zase pa ne. Po smrti žene in edinega otroka, ki mu je bil še ostal, je postal še bolj trdosrčen. Neža, ki je bila ostala pri hiši samo zaradi sestre in zaradi njenega otroka je mnogo pretrpela; po smrti otroka svoje sestre pa bi bila rada odšla od hiše, ker jo ni nič vezalo nanjo. Toda zbolela je, in kmalu nato je je hudo začel mučiti protin. Župnik je bil mnenja, da je najboljše, če bi jo poslal Matija v bolnišnico. Toda k temu se skopi Matija ni dal pregovoriti in ker ga nihče ni mogel siliti, je uboga reva ostala v hiši in mnogo trpela od divjega, neusmiljenega gospodarja. Toda danes se je prvič zgodilo, da se ni jezil toliko nad Nežo ampak nad deklo, župnikom, sodnijo, nad vsem svetom, samo nad deklo ne. Prvič mu je danes padlo v glavo, da Neža še nikdar ni tako govorila z njim kakor danes dekla, in vendar dekli ni nič hudega storil. Neža ga je samo parkrat prosila, naj vendar z njo malo boljše ravna, sicer pa je samo molila POGLAVAR KUBANSKIH UPORNIKOV IN NJEGOV JETNIČAR. Jose Miguel Gomez, vodja kubanskih upornikov, ki je bil nedavno ujet z mnogimi svojimi pristaši, je videti na izprehodu s svojim jetničarjem v Kaznilnici v Havani. Videti je na desni. V tem trenutku je nekdo potrkal in vstopil je gospod župnik, pozdravil kmeta in vprašal, kako se kaj počuti bolnica. Matiju, čeprav je bil brez vesti, je postalo vendar malo tesno pri srcu; toda gospodu župniku vendar ni mogel braniti, da ne bi šel gor pogledat. Ostal je zgoraj kake četrt ure. Ko je nekoliko molil in bolnico potolažil, je prišel dol. Matija je pričakoval, da mu bo zdaj začel brati levite in si je v ta namen izmislil dokaj zvijač in laži. Toda nič tega; gospod župnik ni nič omenil odlbolnice, tudi hud in jezen ni bil videti; govoril je, kakor da bi bilo vse v redu, in ko ga končno Matija vpraša pol zares pol za šalo: "Ali je Neža kaj zabavljala čez me?" mu je gospod župnik jasno in točno odgovoril: "Niti besede ni rekla čez vas." "Ji tudi ne bi svetoval," si je mislil Matija, vendar je moral priznati, da je svakinja to prav dobro napravila. Tu je začel župnik: "Matija"., pravi, "malo prošnjo imam do vas. Sklenil sem, da bodo odzdaj tudi v naši mali cerkvici v maju mesecu vsaj vsak teden enkrat večernice v čast Materi Božji. Za to pa je treba mnogo cvetja in sveč. Ali boste tudi vi nekoliko prispevali? Gotovo bo to koristilo Vaši duši in telesu." To povabilo je prišlo Matiju ravno prav. Mislil si je: "S tem, da bom v božjo čast prispeval, bom potolažil vsaj nekoliko svojo slabo vest." Zato je odgovoril nenavadno vneto: "Z velikim veseljem, gospod župnik, in prav rad:!" Čez osem dni je bila resnično prva majeva slovesnost v mali cerkvici, prva, kolikor so se spominjali vaščani. Vse' je prišlo k tem prekrasnim večer-nicam. Cerkvica je bila vsa kakor spremenjena. Pred oltarjem in skozi ob stenah so stale sveže breze in smrečice, oltarna slika Matere božje je bila vsa ovita z zelenjem in cvetjem. Skozi odprta okna se je smehljalo čisto nebo, kakor oko nedolžnega otroka in kakor ono gorko in ljubko; kosovo petje se je veselo glasilo iz bližnjih dreves. Orgije zadone in iz čistih grl se o-glasi prekrasna pesem: . Že slavčki žvrgolijo se maj vesel budi--- Sledile so še druge. Nato je imel govor častiti gospod župnik. Z lepimi prisrčnimi besedami, polnimi svetega majnikovega veselja je razložil, kako in zakaj naj posebno v majniku, pomladnem mesecu, slavimo nebeško kra ljico. Ona je mati svetega veselja, najčistejša, najnedolžnejša Devica in naša pomočnica. In ko se je oglasil "Amen", se je vse čudilo, zakaj je govor tako hitro končan; tako lep, tako prisrčen in tako kratek se jim je zdel, da bi ga hoteli poslušati še dolgo. In nato so sledile litanije Matere Božje in še toliko lepih stvari, ki se gode ta čas v cerkvi. Tudi stari Matija je bil v cerkvi in čudno, tudi v njegovem srcu so se začele porajati resnejše, plemenitejše misli. Mislil je na Nežo, kako se ji v resnici slabo godi: "Okno bo treba popraviti, novo blazino in sveže perilo pripraviti. In kaj gorskega in tečnega bi ji dobro storilo; kako bi bila zato hvaležna, kako vesela, kak"o bi mi vsega dobrega želela. In ona je fa'ko plemenita; župniku ni rekla o- tfieni žal besede." In nadalje mu je prišlo na misel, kar mu je pred nekaj dnevi rekla dekla: "Kakor vi delate z Nežo, to je v nebovpijoč greh." Da, prav je imela, tako si je Matija mislil sedaj. In to je trajalo leta . in leta. Koliko krivic ji je napravil! "To bo treba vse popraviti," tako sklene. In vedno resnejše misli mu vstajajo v glavi, ko odgovarja pri litanijah: "Prosi za nas!' Nikoli še ni molil s takim zaupanjem, kakor danes. Končno mu pride kakor luč iz neba misel: "Kaj, če bi se enkrat otresel vseh grehov, ki mi že leta in leta teže dušo, vseh grehov in krivic, ki sem jih prizadejal svoji ubogi svakinji? Za pokoro pa bi vsaj nekoliko-popravil te. krivice." Ta misel je zelo tolažilno vplivala nanj. In ko so bile večernice končane, gre domov in sicer naravnost k Neži. Malo težko je' sicer bilo, ampak počasi je pa vendar šlo. Naj mu nikar preveč no zameri, saj se ve, da je kmečki človek trd in neotesan in da je bil slabo vzgojen. Saj ni mislil vedno tako; zares včasih se je bil spozabil, in da zdaj spozna, da je bila zares jako potrpežljiva, in da vidi, koliko trpi in da ne bi nikdar tako potr-pežljivb prenašal mrzlice in protina — kar me Bog obvari, je pristavil — naj niti torej nikar preveč za hudo ne vzame, zdaj bo vse drugače in boljše. Tako in še dalje je govoril in Noža se je medtem jokala od veselja in tolažbe in vedno znova ponavljala, da ni nevoljna nanj, da je bilo vse to le volja božja in še toliko dobrih, tola-iilnih besed, kakor jih znajo in morejo le ljudje, ki so v resnici ponižni in pobožni. In končno, ko ji je Matijai svetoval, da bi šla v zavod usmiljenih sester; on bo vse plačal, saj ji je dolžan; za njeno tolikoletno delo, dolžan toliko, da ji ne bo mogel poplačati —se je njeno obličje zasvetilo v radosti, tako da je Matiju postalo pri srcu gorko. "Matija, če to storiš, bom prosila Boga, dokler živim, naj ti povrne to dobroto. Naj ti On tisočkrat povrne!" In tako se je tudi zgodilo. Matija pa je takoj naslednji teden šel v bližnje mesto in opral svoje srce in svojo dušo. In tako stori večkrat na leto. Dostikrat tudi obišče svojo svakinjo Nežo, ki ne bo več dolgo, ki pa potrpežljivo in vdano prenaša bolečine. Enkrat ji je dejal: "Saj sem vendar že star, pri šestdesetih; pa vendar mi je tako lahko in veselo pri srcu, da bi zavriskal kot fant. In veš, Neža od kedaj? Od tistih šmarnic pred tremi leti." "In veš," ga vpraša Neža, "kdo ti je izprosil to milost? Majnikova kraljica!' "Da, Majnikova kraljica, zato ji bom do smrti hvaležen," odgovori Matija. Raztresen. Gospa isojprogu flfrofesorju, ki je segel v skledo po pečenko kar z roko: "Pa vendar ne boš jedel pečenke kar z roko!" "Oprosti, ljuba ženka, mislil sem, da je — salata." NAPRODAJ S STUCKO IZDELA-na hiša s 5. sobami, gas, trda in mehka voda, cement walks, cementni tlak v kleti, dobra šenda in drugo Cena $1,600. Nosi $15 najemnine mesečno. Vprašaj za več pojasnila takoj, ker bo hitro prodana. Več pove: Oscar Star, 142 Fiske Ave., Joliet, 111. —43-4 Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik........;... George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John- Petric, Reditelj...............Frank Kocjan, Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. DRAŽBNA PRODAJA POHIŠTVA vse vrste bo se začela ob poldveh pop. prih. soboto 28. aprila v hiši nasproti pošte na 301 Scott St., Joliet, ker se gospodar seli bo vse prodano. 43-4— RABIM BRIVCA. ZGLASI SE NAJ ali piše na Mat. Bayuk, .^"S La Fayette St., Ottawa, 111. 38-44. VELIKANOČ JE PRIŠLA. CVETKE SE RAZVIJAJO. Najlepši čas za lepo sliko, katere najokusnejše izdelajo v ANDERSON STUDIO. Kot posebno darilo bomo dali z vsakim naročilom poročnih slik ZASTONJ BARVANO VELIKO SLIKO Pridite k nam pred poroko, da se domenimo in pripravimo, ker poročna slika je za vsak par velevaina. Se priporočamo ANDERSON STUDIO, Young Building. Joliet, 111. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v -dvajsetih mesecih plačalo, nad $2,571.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, d» sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins čCšt, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander Harass i^Chi. Phone 376 &/ N. W. »27, 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10J® Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.®* Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5t S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10Jt Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................fMt Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za..;...........................$12J« Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................|6.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................|7.it Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................71« Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groccriji na vogalu Broadway and Granite Street JOUCT. IUn, PIVO V STEKLENICAH Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOStf ■ ........- ...........—___________________________ ■.-.].... ________________ Naročite zaboj steklenic novega piva, Id se Imenuje EAGLE EXPORT m ter je najboljša pijač« E. Porter Brewing Company Ota telefon 405 S. Staff St.. Joliet, 111.