Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 13. fuiija 1937 Štev. 156. Leto XI. 'XV!!!.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredil. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali p«i pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Orožje ali zelena mizat Moskva potega v iapomko kitaiski konflikt PEJPING, 13. julija. Po najnovejših poročilih se je vendarle dosegel spo-; razum med kitajskim in japonskim krajevnim poveljstvom za mirno poravna-! vo spora. Sovražnosti so ustavljene in tudi nad mestom je bilo ukinjeno vojno stanje. Vendar pa so si vesti o premirju in bojih tako nasprotujoče, da je težko dognati, kakšen je dejanski položaj. TOKIO, 13. julija. Agencija Domej poroča, da so sovjetski agitatorji prispeli v Nanking, da ustvarijo med kitajskimi četami protijaponsko razpoloženje. V Tokio se je vrnil nenadoma m*kado, ki je bival v svojem poletnem bivališču. To nenadno prekinjenje letovanja je v zvezi s kitajskimi dogodki. V Tokiu raste vžnemirjenije in se opaža razpoloženje za vojno, ki da je >tak dejansko izbruhnila brez vojne napoved1. PEJPING, 13. julija. Maršal Čangkajšek se je s svoje poletne rezidence nenadoma vrnil v Nanking. Kitajski tisk povdarja. da je danes Kitajska vojaško tako močna, da lahko prepreči japonsko invazijo. Tudi letalstvo je izdatno in je v zadnj*h letih tako napredovalo, da predstavlja važen in pomemben faktor kitajskega oboroževanja. Odredi maršala Čankgajška so odlično opremljeni ter izvežbani. V slučaju neizbežnega konflikta se jim pripisuje velika vloga. listih. Ministru Jasparju je bila priznana odškodnina v iznosu enega belgijskega franka. General Jose Mijaja Medtem, ko je v vznemirljivem vzdušju francoski poslanik Corbin obvestil londonski odbor za nevmeševanje v španske zadeve o sklepu francoske vlade, da bo nocoj o polnoči ukinila kontrolo na pirenejski francosko španski meji, če bi se dotlej ne sprejeli pogoji, ki jih je francoski zastopnik sporočil na zadnji seji londonskega odbora in medtem ko se angleška diplomacija na vso moč trudi, da se odstranijo preteče nevarnosti in da so vsaj začasno reši težka kriza, poteka šesti dan republikanske ofenzive na španskih bojiščih. Mnoštvo najrazličnejših ter najbolj nasprotujočih si vesti ne dovoljuje, da se do zadnje podrobnosti in popolnoma točno ugotovijo uspehi te ofenzive s stanjem šestega dne. Zdi se pa vendar, da S(> republikanske čete prebile frankovski J r,°č &koli Madrida in da so prodrle v Robini 15 in v širini 16 km ter po silno vavih borbah zavzeli mesto Villa Nue-Va del Pardillo. Po skoro polnih osmih mesecih obleganja Madrida poroča prvo-krat dopisnik »Associated Press«, da so °blegova]či utrpeli velike izgube. Vojno Poročilo valencijskega vojnega ministrstva potrjuje zavzetje strateško važnega mesta Nueva del Pardillo. Ravno z osvojitvijo te naselbine je zabit klin v frankovski jekleni obroč okoli Madrida. S tein so se čete generala Jose Mijaja polastile važne strateške baze, ki jih v dolžini 5 Inn spaja z vsemi tremi republikanskimi vojskami, ki operirajo južno od Escoriala. Kakor pravijo ne ogroža republikanska vojska s teli novih položajev samo frankovskih čet, ki branijo Villa Nueva ter Navali Camero. ampak vso frankovsko fronto zapadno od Madrida. Zdi se, da so frankovci uvideli nevarnost novega položaja za svoje odrede na severozapadnem madridskem bojišču in da so skušali v teku včerajšnjega dne z neprestanimi akcijami zračnih sil demoralizirati republikanske čete v ozadju fronte. Iz Francovega glavnega štaba ne tajijo, pa tudi ne priznavajo padca strateško važnega mesta Villa Nueva, ampak samo poročajo, da je uspešno ustavljena republikanska ofenziva, ki da se nahaja v upadanju. Razvoj borb ob tej novi republikanski ofenzivi nam postaja jasen ob poročilih agencije Havas, ki vsebujejo pregled razpleta ofenzive republikancev v sledečih navedbah: Ofenziva se je pričela pretekli torek pri Valdemorii, 10 km južnovzhod- PARIZ, 13. julija. Semkaj je prispel šef generalnega štaba jugoslovenske vojske general Miljutin Nedič in sicer v spremstvu svojega kabinetnega šefa topniškega polkovnika J. Popoviča in jugo-ulovenskega vojaškega atašeja v Parizu generala Mišiča. General Nedič je posetil predstavnike francoskega generalnega štaba in si bo za časa svojega bivanja v Franciji ogledal med drugim vse važnejše francoske garnizije. Vjted Mvifft ueffleitti tnoskmskm Motescm LONDON, 13. julija. »Times« poročajo, da je za julij predviden v Moskvi novi veliki proces. Med obtoženimi se nahaja 'bivši komisar za narodno zdravje Kaminski, zastopnik Molotova Rudžutak, ljudski komisar za težko industrijo Mešlang, prvi namestnik Litvinova bivši sovjetski poslanik v Berlinu Krestinski, drugi namestnik Litvinova Karahan, pomočnik komisarja za zunanje zadeve Rosengold, bivši šef GPU Unšliht, šef protokola za zunanje zadeve Štern, urednik »Izvje-stija« Dolanski ter književniki Piršon, Zaslavski ter Lapinski. Domnevajo, da bo samo del obtožencev mogel prisostvovati razpravi, icer se v Moskvi širijo glasovi, da so mnogi od navedenih že pregnani v Saratov. f r| WII1 V V WW SOFIJA, 13. julija. Včeraj je bil v dvor-nini kapeli svečan krst prestolonaslednika kneza Simeona Trnovskega. Kumo-val je najstarejši general bolgarske vojske Daniel Nikolajevič. Razen kraljev- Hmdi Atas v Hiaskva! skega para so svečanemu obredu prisostvovali predsednik vlade z ministri, vsi metropoliti, vodilne vojaške osebnosti in direktorji vseh'listov. MOSKVA, 13. julija. Za danes pričakujejo prihod turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa, ki je pretekli teden podpisal novo pogodbo Male antante bližnjega vzhoda, kj obsega Iran, Irak, Afganistan in Turčijo. Ob prihodu v Moskvo bo Ruždi Aras razpravljal o odnošajih med Moskvo in novim blokom držav na bližnjem vzhodu. PmMo# a AAadetUvi PMestme 40* DH ŽENEVA, 13. julija. Poročilo palestinskega odbora s predlogom razdelitve Palestine in stališčem Velike Britanije je angleška vlada izročila mandatnemu odseku Društva narodov. Obenem je bil DepeSh Msairn BRUSELJ, 13. julija. Degrelle j© bil radi raznih obdolžitev proti ministru Jasparju obsojen na 4 mesece zapora. Ra- generalni tajnik Društva narodov obveščen, da bo angleška vlada ob prilik: septemberskega zasedanja sveta Društva narodov sprožila vprašanje razdelitve Palestine. zen tega mora plačati procesne stroške in mu nalaga sodba obvezno objave razsodbe v 20'belgijskih in petih inozemskih no od Escoriala. Republikanci so prodirali v smeri proti Navalcarneru, ki leži 25 km južno od Valdemorije. 6. julija zvečer so republikanci zasedli Brunetto in prodrle proti Villa del Granada ter jo zasedli, s čimer so dobili pod kontrolo glavne prometne zveze v vsej pokrajini. Prodiranje se je sistematično nadaljevalo in so republikanci dosegli vse, kar jim je bilo vrhovno poveljstvo postavilo za cilj. Dne 11. julija je sledil padec Ville Nueve, tako da so republikanci v petih dneh prodrli v globini 15 do 20 km, v širini pa nad 60 km ter s tem zasedli nad 130 knf ozemlja, ki se je nahajalo preje v oblasti frankovcev. Medtem dela diplomacija s polno paro. Ob tej novi ofenzivi pa se zopet vsiljuje vprašanje: Kaj bo močnejše? Orožje ali — zelena miza?,... U&fothi »Samouprava" o Čemoviču V obširnem članku kritizira »Samouprava« postopanje g. Marka Čemoviča, ki da hoče izkoristiti momentano slabost patriarha Varnave in da se z letaki obrača na srbski narod v imenu pravoslavja. Nedvomno je, tako navaja »Samouprava«, da ni g. Čemoviču niti za patriarha, niti za njegovo zdravje, niti za njegov mir in niti za njegov ugled. Za tem kritizira »Samouprava« v ostrih besedah g. Čemoviča, ker je v nekem letaku navedel ime Jove Dučiča, ugotavljajoč, da je on pred pričami priznal gotove stvari v zvezi z boleznijo patriarha Varnave in da je pri tem nepooblaščeno navajal ime g. Dučiča.« Velik je naš čas . . . Ljubljanska »Naša misel« poroča v štev. 18: »Široka poštena javnost je lahko priča, do kakšnili gorostasnih laži se je v svoji veliki pokvarjenosti povzpel v zadnjih dneh naš klerikalizem. Na račun neumnosti svojih ovc lahko brezmejno greši. Tako jim je v potvarjeni obliki predočeval prav vse najnovejše dogodke. Med drugim je hotel z lažjo ublažiti zlasti vtiske, ki so jih zapustili spontani, navdušeni masovni nastopi razgibanega jugoslovenskega nacijonalnega življa na političnem ali nacijonalno-kuiturnem polju. Udeležbo je skoraj vedno delil z 10. Pred seboj imamo »Slovenca« od dne 4. julija t. 1. s slikami celjskega »Tabora slovenskih fantov« — krščen duš. Ze bežnemu opazovalcu ne more uiti nespretnost kopitarskega novinarstva, ki se na vso moč trudi, da bi zopet z lažjo ali prevaro prikazalo »grandioznost« kle rikalnih, za lase privlečenih manifestacij, tako zelo potrebnih za rehabilitacijo. Poglejte samo zgornji sliki: na obeh so iste hiše, iste zastave in isti obrazi. Občudujte nerodnost, s katero prikazuje »veliki« telovadni orlovski nastop, pri katerem je sodelovalo celih 160 »planincev«. Njih geslo je: z lažjo omalovažuj nasprotnika in z lažjo povečuj svojo ne-znatnost. Utrinki iz Laškega Celjska »Nova doba« poroča med drugim iz Laškega: »OUZD v Ljubljani je odvzel od danes na jutri mesarju g. Ze-nerju dobavo mesa, ker je njegov vajenec baje sodeloval pri incidentu z državno zastavo. — O načelniku Sokola br. Poljšaku smo poročali, da je bil na seji občinskega odbora z 1 glasom večine preveden v stalno službo. Obč. odbornik Ivan Deželak je takoj po seji napovedal, da bo govoril z g. banom, naj ne odobri tega sklepa, in res je banska uprava že v 3 dneh odrekla Poljšaku kvalifikacijo za obč. nameščenca. — Kaj neki poreko občinski odborniki, ko vidijo, da ne odločajo oni, marveč da razpolaga z nami samo ena laška oseba?! — Odpust iz državne službe. Pri našem sreskem načelstvu je bila v vsestransko zadovoljnost nameščena kot dnevničarka že 6 let Valerija Molkova, ki so jo vsi, ki so imeli posla na sreskem načelstvu, zaradi njene ustrežljivosti cenili in spoštovali. Bila pa je vaditeljica Sokola in prej načelnica ter je 27. junija nastopila s sokolsko deco. Z dekretom z dne 28. junija pa je bila odpuščena iz službe. Na njeno mesto je prišla druga.« Kje so naše meje . . tuše cvet le na sloven Julijska .številka koroške revije »Der Heitnatkreis«, organa celovškega hajmat-bunda prinaša izvleček o delovanju domovinskih okrožij, lokalnih organizacij hajmatbunda v mesecu juniju. Prinašamo vsebinski prevod tega izvlečka, da vsaj nekoliko spoznamo delovanje teh nemških kulturnih inštitucij v slovenskem delu Koroške: Llbuče: Dne 3. junija se je ustanovila ob navzočnosti zastopnika koroške domovinske zveze delovna skupina pod imenom domovinsko okrožje Lihuče. Kostanje: V četrtek, dne 10. junija se ie spremenila dosedanja plesna skupina Kostanje v domovinsko okrožje in se j® pri tej priliki zahtevalo nesno, sistematično ljudsko izobraževalno delo. Rožek: Dne 17. junija je priredilo rože ško domovinsko okrožje delopustih večer za mlado in staro, ki je pod vodstvom g. Herberta Steinerja zelo dobro potekel. Nad 100 oseb se je udeležilo te večerne prireditve. Ledenice: Na večer 13. junija se je zbralo nemčursko prebivalstvo Ledenic, Loč in okoiice k delopustnemu večeru, katerega je obiskalo tudi nekaj oseb vovbrškega domovinskega okrožja. Pri tem večeru je ledeniško okrožje podalo svoje, poslovno poročilo; nato je kulturni referent domovinske zveze govoril o izobraževalnem delu v avstrijskem obmejnem otzemlju. Pevske točke in zadnja kitica koroške himne so zaključile to prireditev. Št. Jakob v Rožu. Vaje za snimanje plošč, kj jo priredi Ravag« (avstrijska radijska družba) ob priliki odkritja spomenika za padle koroške brambovce dne K septembra, so se že pričele. Brdo in Dole v Ziljski dolini. Dne 20. junija je bilo po daljšem razgovoru s kulturnim referentom domovinske zveze ustanovljeno domovinsko okrožje na Brdu in se je temu priključilo tudi delovno okrožje za Melviče-Dole. Djekše: Dješko domovinsko okrožje se je v preteklem mesecu bavilo predvsem z ljudsko pesmijo in z narodnimi plesi in je priredilo več domovinskih večerov. To delo je služilo v prvi vrsti pripravam za slovesnost pri Kočmarju, kjer so uprizorili po pevskih in godbenih točkah skupen ples pod lipo. Okrožje bo v bodoče zbiralo ljudi, ki so se udeležili plebiscitnih bojev. Vsak naj pripoveduje, kako je branil svojo domovino, najlepše povesti pa se bodo registrirale. Pliberk: Na prvem domovinskem večeru v Pliberku so navzoči slišali tole: Razlagal se ie pomen Goethejevih verzov: »Kar si podedoval od očetov, pridobi si, da boš posedoval«, nato so sledile recitacije iz Wuthejcve knjige »Boj za Koroško«. Sledil je pouk nekega novega koroškega tolkača in razlaga vsebine nekaterih movih knjig. Pele so se nemški pesmi v narečju in po neki veseloigri se je ta večer končal. Zgornja Vesca. Okrog 30 fantov in deklet je obiskalo prvi večer v Zgornji vesci. Polagoma se je mogel uživeti smisel okrožja v teh ljudeh. Sedaj razumejo naši kmetje, kakšen namen ima domovinsko okrožje za resno delo in očuvanje koroškega obmejnega duha. Sveče: Dosedaj je bilo pet večerov. Prva dva je organiziral sotrudnik domovinske zveze, g. Herbert Steiner, ostale pa je uprizorilo domače prebivalstvo samo. Veselijo se, da je v formi okrožij dana prilika za skupno in smiselno sožitje, pri čemer se morejo sami sebi in domovino boljše spoznavati. Sv. Markež pri Sinčivasi. Dne 6. junija je priredilo domače okrožje pomladansko slavje, pri katerem je bila predana bivša landbundovska okrajna zastava okrožju. Zbranemu občinstvu je govoril zastopnik domovinske zveze, naj vrši neumorno kulturno delo. Brdo: Šolska mladina iz Brd in Mel-vič se je udeležila v nedeljo, dne 20. junija otroše slavnosti, ki jo je priredila domovmska zveza. Novoustanovljeni, pod vodstvom učitelja Sčhvvarza zbrani nemški pevski zbor na Brdu je priredil v nedeljo, dne 20. junija v Grafenauerjevi gostilni prvo domovinsko slavnost, katere se je udeležilo prebivalstvo iz Brda, Melvič, Dol, Št. Štefana na Zili, Šmohorja, Blač itd. Nastop pevskega zbora je bil zadovoljiv. Za zabavo so služili pevski nastopi ge. Guggenbergerjevc in g. Bueherja, ki je povedal par šal v nemškem narečju. Slavnostni govor je imel g. dr. Rumpold iz Celovca. V kratkem nagovoru je upravitelj Fritz iz Šmohorja zagotovil kmečkemu prebivalstvu popolno pomoč domovini testih (?) krogov iz Šmohorja. Podgorje: 14. pevski nastop pevskih zborov iz okrožja Vrbskega jezera se je vršil dne 16. junija ob navzočnosti 1500 oseb v Podgorjah. Pomen tega prosvetnega dela sta zelo »dobro« orisala vodja domovinske zveze kapetan Majer-Kai-bitsch, in zastopnik pevske zveze, celovški učitelj Pratnekar. Kdaj bo prišla metla, kj bo pometla te smeti z naše svete, s krvjo naših dobro-voljcev napojene zemlje? ima&m mUuka v Žalostno stame železniškega delavstva Poročali smo o interpelaciji poslanca Lukačiča za našo železničarje. Dodatno povzemamo še sledeče zahteve: Ako želimo imeti disciplinirano, zadovoljno in za vse težke naloge prometne službe 'sposobno železniško osebje, je predpogoj razven zadostnega števila, da je isto eksistenčno in pravno vsestransko osigurano. V to svrho je potrebno predvsem: • Takojšnje zvišanje prejemkov do one višine, ki nudi uslužbencu in delavcu ter njihovim družinam eksistenčno možnost. Osemurni delavnik mora biti brezpogojno upoštevan. Pravilnik o stranskih pri-nadležnostih naj sc ne izigrava in tolmači v neprilog osebja. Vsemu eksekutiv-iicmu osebju in vsemu onemu osebju, tudi nenastavljenemu, ki ima posla s strankami, naj se izda primerna službena obleka. Prisilno brezplačno pavziranje stalnega delavstva progovne službe v zimskih mesecih naj se več ne prakticira. Ono je protivno veljavnemu delavskemu pravilniku in skrajno nesocijalno. Določbe delavskega pravilnika glede stalnosti delavstva naj se pravilno in pravično izvajajo ter se naj ne izigravajo na ta način, da se vobče ne upoštevajo ali da se delavcem nekaj dni ored neprekinjeno službo ista odpove ter se nato ponovno sprejmejo. Delavstvo naj sc končno vendar vrne neupravičeni odtegljaj 10% mezde, izvršen na osnovi: Uredbe « smaujivaitju prinadležnosti iz leta 1931. Kasactjsiki sud v Zagrebu jena pritožbo prizadetih delavcev pod br. R 55/33-2 že 22. februarja 1935 razsodil v prilog pritožbe. Dnevničarji, ki vršijo službo na normiranih mestih, naj se prevedejo po zakonu. Penzija naj se prizadetim izplačuje takoj ob vpokojitvi, ne da morajo nekateri prizadeti brez lastne krivde še vedno čakati več mesecev brez vsakih prispevkov (slučaj Ivan Poček, Durjava Karol). Pravilno in enako tretiranje pri odmeri pokojnine za vse one bivše delavce, ki so plačevali več let za starostno zavarovanje kot delavci, a se jim kasneje, ko so bili prevedeni po zakonu o prometnem osebju, to delavsko zavarovanje ne šteje za pokojnino enakomerno. Na primer: Razsodba državnega sveta štev. 113492-34 v slučaju Lekana Josipa, zva-ničnika II in razsodbi Državnega sveta št. 11187/34 v slučaju Jeromelja Matevža, zvaničnika II, so povsem različne — prvi dobi penzijo po zakonu o državnem prom. osebju. Drugi dobi penzijo iz rudniškega penzijskega fonda, ki je Ki manjša, kljub temu, da sta služb,ovala enako dobo, vsak 33 let, in da je drugi plačeval 28 let, prvi pa 27 let v delavski provi-zijski fond; a se je Jeromelj v službi celo ponesrečil. V interesu težke in odgovorne železniške službe ponovno apeliram na gospoda ministra, da izvoli upoštevati gornje povsem upravičene težnje podrejenega osebja. Razburjenje za prazen nič! V Studencih’ pri Mariboru begajo nepoučene roditelje, češ, da bodo od 1. septembra naprej dečki z deklicami mešano sedeli v šolskih klopeh in kličejo za bodočnost svojih malčkov trepetajoče mamice v boj . . . To beganje javnosti je več kakor neokusno, kajti nobenemu odgovornemu činitelju ni prišlo na misel, da bi pripravljal novotarije, katere bi bile napredku in vzgoji mladine v tem delavskem predmestju v škodo. Za kaj gre tedaj v Studencih? Dejstvo je, da to predmestje naglo napreduje, raste po številu prebivalstva, kakor tudi po Številu človeških bivališč. Rastoča tendenca kraja je očitna tudi pri številu šoloobveznih. Za šolsko leto 1937/ 1938 imamo na primer samo za prvi razred 6S dečkov in 59 deklic, skupaj 127 otrok. Vsi ti otroci seveda niso še šoloobvezni, saj je samo med vpisanimi dečki 28 takih, kateri smejo samo takrat v šolo, če bo krajevni šolski odbor pri »pravil zanje dovolj prostora. Po zakonu osnovana in z ozirom na krajevne razmere nepriporočljiva rešitev bi bila ta. da dobi deška šola v Studencih spored-nico k L razredu, dekliška šola pa počaka, kedaj bode imela tudi nad 65 otrok, kakor to zahteva kot maksimum oblastna naredba in potem prosi za svojo vsporednico k I. razredu. Neprijetno je le to, da je 59 predmestnih deklic za 1. razred preveč, da bi pa šestletne deklice odklonili — bi bila krivica, kajti delavskemu roditelju ni vseeno, če izostane otrok iz šole s štirinajstim ali s petnajstim letom! Možnosti, da bi radi pomanjkanja prostora ali radi prevelikega števila otrok koga odklonili, pametna šolska politika ne sprejme, zato je sklenil krajevni šolski odbor, da bo predlagal otvoritev mešanega prvega osnovnega razreda na deški šoli, kateri bi imel potem deško sporednico, na dekliški šoli bi pa s tem mešanim razredom razbremenili I. razred, odvzeli bi mu okroglo 19 deklic. Na ta način bi imeli tri prve razrede, v vsakem prvem razredu po 40 otrok, za vsakega otroka bi bilo prosto mesto v šoli in bil zasiguran učni in vzgojni uspeh na obeli studenških ljudskih šolah. Ta rešitev je pametna in z ozirom na davčno moč naših roditeljev najbolj sprejemljiva. Zakaj? Deška šola ima prosto učno sobo in šola toliko rezervne opreme, da se nova učilnica lahko pripravi do 1. septembra skoro brez vsakih stroškov. Dekliška šola nima prazne učne sobe, zato bi bila tudi tam otvorjena sporednica novo in občutno breme tako za občino, kakor tudi za bansko upravo. Rešitev, katero predlaga krajevni šolski odbor, pwštedi eno učilnico, eno učno moč in vzdrževal ne stroške za eno učilnico, katera dejansko ni potrebna, saj če imamo za 40 otrok eno učno sobo, je v današnjih gospodarskih razmerah več kakor idealno. Od krajevnega šolskega odbora predlaga rta rešitev je gmotno tudi stoprocent-no utemeljena, saj je od vsake druge rešitve cenejša za vsaj 20.000 Din letno, kar je vendar upoštevanja vreden denar! Vsem roditeljem ustreči in prištediti letno 20.000 Din, to hoče sklep, odnosno predlog krajevnega šolskega odbora v Studencih. Tak namen je pošten in tak sklep je upravičeno pričakoval vsak roditelj in vsak davkoplačevalec. No in proti takemu otipljivo pametnemu sklepu se sedaj upirajo nekateri ne- poučeni. Med roditelje je vrženo geslo, da gre za ukinitev dekliške šole in za »pomešanje deklic« med — Bože pomo-zi! — poredne studenške dečke . . • Proti takih trditvam krajevni šolski odbor upravičeno protestira. Res pa je, da bi bili zaenkrat v L raz-) redu skupaj tisti dečki z deklicami, kateri so že vendar skupaj sedeli v isti učni sobi našega otroškega vrtca! To skupno šolanje tem malčkom ni nič no- : vega, še manj kaj pohujšljivega. Nadalje res je tudi, da bi bilo umestno, misliti na ureditev šolskih razmer v Studencih na ta način, da bi ne znašal šolski proračun okroglo 192.000 Din kakor je to predvideno danes, nego za dobro četrtino manj. Začetek take ureditve pa je — ne ukinitev dekliške šole, ne pomešanje deklic med fante, nego združitev obeh šol pod istim vodstvom. Dokler se prosvetna oblast ne odloči za to ; rešitev, bo naš otroški vrtec moral odklanjati malčke, bo naš otroški vrtec pod tujo streho in bo občina plačevala po nepotrebnem najemnino, dokler ne dobita obe šoli skupno vodstvo, bo 500 malčkov imelo dve šoli brez enega dvorišča. Ta rešitev bo morala priti, toda ne zato, ker ima nekam naperjeno ost. nego zato, ker to zahteva ljubezen do mladine in do žepa davkoplačevalcev, kateri v Studencih niso kapitalisti, nego naš mali človek — delavci ! K. D. J. Narodna prosveta ob meji Prvi javni nastop jareninskih tamburašev Jareninski tamburaši — kot odsek gasilske čete na Pesnici — so po polletnem marljivem vežbatiju priredili v nedelje, dne 11. t. m. ob 16. uri v dvorani g. Srečka Krajnca na Pesnici ob povolj-ii! udeležbi občinstva svoj prvi koncert, ki je uspel nad pričakovanje. Domačin jareninski, g. Jos. Udel, se je izkazal kot pravi mojster, kapelnik in pianist. Mladi tamburaši — 12 po številu — so udarjali priučene komade, med njimi dva venčka narodnih pesmi, že prav spretno in mično. Klavirski trio, v katerem so bili zastopani pri klavirju g. Udel, pri viotin-eelu g. Kogelnik, na goslili pa g. Hribernik, se je odrezal vrlo dobro, vse pa nas je iznenadil domači kmetski mladenič, baritonist Jos Polančič, ko ie dovršeno s krasnim polno donečim glasom zape> ob spremljevanju klavirja dva F. S. Vilharjeva samospeva »Nezakonska mati« in »Ukazi«. Res pevec, pa tak! Škoda, da ni imel prilike izšolati se, bil bi izboren opern pevec! V odmoru med obema deloma koncerta so nastopali razni govorniki, izražajoč odseku priznanje in spodbudo za nadaljnje napredovanje. Ob sklepu je še po pettedenski vaji nastopil mladi moški zbor ter brezhibno zapel »Sijaj solnčece« in narodno »Po zimi pa rož ce ne Cveto!« Zelo zadovoljno se je občinstvo razšlo, izražajoč željo, da ta agilna jareninska mladina, bodisi kot tamburaši, bodisi kot pevci, kmalu zopet priredi lak ljudski koncert. V gospodu Udelu je našla spretnega učitelja, ki se z vnemo žrtvuje za narodno prosveto v nekdaj muzikalno slavni Jarenini in ji hoče pripomoči do novega slovesa. Za obmejni kraj je njegovo prosvetno delo na glasbenem polju pomembno in zasluži polno priznanje. Fantje, vi pa le pogumno naprej, četudi se imate boriti z zaprekami, ki jih dandanes nikjer ne manjka! Ponosni bodite na svoj uspeh, kapelniku pa vsa čast! Hvalo zasluži g. Krajnc za prepustitev dvorane, ki je odsek v Jarenini ni mogel dobiti za prireditev svojega prvega koncerta. ____ VAJENA. »Kaj poroče tvoja mama, da sva se zaročila?« »Nič se ne boj, ona se tega vedno zelo veseli.« Xako ali tako. Gospodar: »No, Jerica, ali si s službo v moji hiši zadovoljna?« Služkinja: »Bi že bilo, če bi mi le nekoliko plačo zvišali ali pa svojemu sinu vsaj nekoliko več drobiža prispevali za tekoče izdatke.« Mariborski »V © č e r n i k« Jutra ■^■uwji»mpwiipareictng^ tiUusitoeske m *kd&ke mgviu Maše podeželje v vrtincu krvavih dogodkov in živlieniskih peripetii V Ruperčah je bil zaboden prekupčevalec Prunko • V Račah je sestra skoro do smrti pobila s sekiro slaboumnega brata - V Gradišču je zet z vilami težko poškodoval tasta Zedoje ieiefoutme vesli Mednarodni opazovalci na Pfrencph so dofcili nalog za umik V Ruperčah pri Sv. Marjeti v Slovenskih goricah je danes ponoči tekla človeška kri. Zopet je moralo omahniti mlado življenje radi podivjanosti in posledic alkohola. V neki gostilni v Ruperčah so sinoči popivali fantje, med katerimi je bil prekupčevalec z živino Prunko iz Maribora, ki je imel opravke v Ruperčah. Med fanti je radi malenkostnega vzroka nastal prepir, ki se je končal S spopadom, sredi katerega je obležal v mlaki krvi J. Prunko, ki je zadobil vbod-ljaje z nožem na glavi in vratu. Ker je bila Prunku prerezana žila odvodnica, je nekaj minut Kate m izkrvavel in umrl. Orožniki, ki so prišli na kraj spopada, so aretirali nekega delavca, ki je osumljen, da je zabodel Prunka. Spravili so ga v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Zadeva je bila sporočena tukajšnjemu državnemu tožilstvu, ki je za danes popol dan odredilo obdukcijo trupla pokojnega Prunka. * V Račah pri Mariboru se je včeraj dopoldne odigrala pretresljiva družinska PARIZ, 13. julija. Predsednik mednarodnih opazovalcev ob pirenejski-španh sko-francoski meji polkovnik Loon je dal inozemskim opazovalcem nalog, da zapustijo danes dopoldne svoja mesta in da se zbero v nekem mestu v notranjosti Francije. llIZfBONA, 13. julija. Portugalski zunanji minster je izjavil, da ne bo Portugalska na noben nač*n pristala na v postavitev mednarodne kontrole ob španskn-portugalski meji. To zadržanje portn«?» ske vlade pripisujejo tihemu sporaam? >. z Italijo ]n Nemčijo. žaloigra. 371etna posestnica Elizabeta Drevenškova je namreč z ostrino sekire udarila svojega brata Henrika Lipnika tako silo po glavi, da je Lipniku razbila lobanjo, ki so ga težko ranjenega prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kier se bori s smrtjo. Drevenškovo družino, ki ima lepo posestvo v Račah, že več let zalezuje nesreča. Ko so starši Drevenškove umrli, je Elizabeta Drevenškova leta 1933 prevzela posestvo. Takrat sc je obvezala, da bo skrbela za brata Henrika in sestro Alojzijo, ki sta oba slaboumna. Brat Henrik Lipnik je bil že leto dni v umobolnici ter je bil tudi že zaprt in sicer šest mesecev. Elizabeta pa se je poročila z Ivanom Drevenškom, s katerim sta v začetku prav dobro gospodarila. Toda kmalu po poroki se je Ivan Drevenšek udal alkoholu, zlezel je v dolgove in je končno sam zažgal svojo domačijo, da bi prišel do zavarovalnine. Toda s tem ni imel sreče, ker so ga pri požigu zalotili in je h'11 radi tega pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča obsojen na 2 leti robije, katero kazen je etos v februarju odsedel. Ko je mož se-tlc' v zaporih, je žena Elizabeta s pridnostjo zopet spravila gospodarstvo v rcd, toda pri tem jo je oviral njen brat Henrik, ki je vedno znova zahteval de-"ar. ki ga je sproti zapravljal. Tako je ■domačija Drevenškove zopet prišla na rob propada in je bila te dni domačija sodnijsko cenjena. Prepiri so bili pri Drevenškovili na dnevnem redu. Ko pa ni sestra bratu več mogla dati zahtevanih zneskov, jo je kratkomalo pretepel. Ko je Elizabetin mož Ivan prišel iz zaporov, se ni upal k ženi, ker mu je svak Henrik Lipnik grozil, da ga ubije, če se pojavi doma. In tako je Ivan Drevenšek odšel k svojim staršem v Šikolah, kjer je stanoval in se je s svojo ženo le na skrivaj sestajal. Na predvečer tragičnega dogodka ie Drevenškova postavila bratu Henriku večerjo na mizo. Toda brat ni maral večerjati ter se jc pričel s svojo sestro prepirati. Naposled je vrgel skledo z večerjo na tla, nato pa zgrabil sestro ter jo butal v zid. Naposled se ji jc posrečilo, da sc je izmuznila ter jc pobegnila na prosto. Skrila se jc za nekim grmovjem v bližini hiše, kjer je ostala vso noč. Brat je šel za njo, vendar jc ni našel. Okoli polnoči se jc Henrik zopet vrnil domov, poiskal je sekiro ter z njo razbil vse pohištvo in okna. Ko je to svoje delo opravil, se je mirno vlegel v postelj ter zaspal. Včeraj okoli 9. ure dopoldne se je Drevenškova, misleč, da jc brat že odšel, zopet vrnila domov. Ko pa je videla, da leži brat v postelji, je pograbila sekiro, s katero je brat ponoči razbijal pohištvo, stopila je v sobo ter z ostrino sekire udarila brata po glavi. Henrik Lipnik je imel še toliko moči, da je vstal ter odšel pred hišo, kjer se je zgrudil. Na kraj žalostnega dogodka so kmalu zatem prišli orožniki, katerim je Drc-venškova priznala, da je hotela ubiti svojega brata in to radi tega, da bi napravila konec neznosnemu življenju. Henrika Lipnika so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Zdravniki nimajo upanja, da bi ostal pri življenju. Male upanja glede Edenovega kompromisnega načrta LONDON, 13. julija. Na podlagi diplo-matičnih vprašanj v Parizu. Berlinu in Londonu je sestavil Eden kompromisni predlog, ki bo jutri predložen londonskemu odboru in ki vsebuje sledeče točke: Provizorična ureditev mednarodne kontrole ne stopi v veljavo, dokler se ne sprejmejo ter izvedejo novi sklepi. Dotlej vršita Anglija in Francija sami pomorsko kontrolo. Upajo, da bosta Nemčija in Italija na to pristali, če se Francija obveže za ponovno pirenejsko kontrolo, kar pa ni predvideti brez istočasne vpostavhve kontrole na portugalski meji. 2. Francija se obveže, da ne bo tako' stavila zahteve po urniku tujih prostovoljcev, dočim se Nemčija in Italija obvežeta, da ne bosta zahtevali, da se generalu Francu prizna pravo vojskujoče se enote. 3. Ta sporazum služi kot podlaga za definitivni sporazum. V krogih londonskega odbora izražajo malo upanja, da bi prodrl Fdenov načrt, ker stojita Italija in Nemčija na staHščii, da ne izvajata Francija in Anglija dovelj nepristranske kontrole napram Valenci. BLUM BO ZMAGAL NA SOC. KONGRESU. MARSEILLE, 13. julija. Na snočnji plenarni seji socialističnega kongresa sta bila glavna govornika Leon Blum in voditelj levega ekstremnega krila Piver, ki je ostro kritiziral delovanje prejšnje Blu-move vlade, zlasti finančnega ministra Auriola, zahtevajoč umik socialistov iz vlade. Leon Blum pa je opozarjal, da ima socialistična stranka celo vrsto razlogov, da ostane v vladi, da ohrani socialne pridobitve in da kontrolira delo levičarske vlade. V redakcijskem odboru, ki naj se- V Gradišču pri Sv. Marjeti v Slovenskih goricah je nameraval viničar Franc, Svenšek spraviti seno v skedenj. V to svrho je šel v hlev po vile, ki jih je imel njegov zet 311etni Alojz Knuplež. Ko je Svenšek hotel vzeti vile, jc nenadoma priskočil njegov zet, .mu iztrgal vile iz rok ter z njimi zamahnil proti tastu večkrat s tako silo po glavi, trebuhu in hrbtu, da se jc stari Svenšek zgrudil na tla. Toda zetu to še ni bilo zadosti. Pograbil je kamen ter z njim tolkel tasta po glavi, da je omedlel. S težkimi poškodbami so Svenška prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico in je njegovo stanje zelo resno. Knuplež se je pri zaslišanju izgovarjal, da je tasta udaril radi tega, ker je mislil, da ga bo tast z nožem napadel. Orožniki so doznali, da je Knuplež svojega tasta že v dopoldanskih urah vrgel v gnojnico, pa so Svenška rešili domačini. Zadeva bo predmet sodne obravnave pred mariborskim malim kazenskim senatom. stavi zaključno resolucijo, je 33 pristašev L. Bluina, 9 pristašev Z=yrom$kega in 5 Piverjevih pristašev. POLJSKA VLADA ZAHTEVA SUSPENZIJO KRAK. NADŠKOFA. VARŠAVA, 1’3. julija. V zvozi s konfliktom med krakovskim nadškofom Sa-pieho in varšavsko vlado se doznava, da bo poljski poslanik v Vatikanu zahteval suspenzijo krakovskega nadškofa, čigar mesto naj bi zasedel drugi cerkven; do stojanstvenik. 150 igralcev in 30 plesalk! Vsa naša javnost je z veseljem pozdravila zamisel tukajšnje Jadranske straže, da priredi za Časa VI. Mariborskega tedna gledališke predstave na prostem. V ta namen je poverila vodstvo predstav našemu režiserju in igralcu g. Milanu Kosiču, ki je izbral najučinkovitejše in najlepše delo velikega Shakespearea, »Sen kresne noči«. Prevod je mojstrsko oskrbel odlični slovenski pesnik Oton Župančič. Sodeloval bo pomnoženi orkester Pod vodstvom ravnatelja Glasbene matice g. Marjana Kozine. Ob opojnih zvokih Mendelsohnovc glasbe bo 30 plesalk iz vajalo učinkovit balet. Ves ansambl za Predstavo »Sna kresne noči« šteje nad 150 igralcev, ki se že pridno pripravljajo za premijero. Vodilne vloge so prevzeli: Branka Rasbergerjeva, Mileva Zakraj Skova. Edo Verdonik, Rado Nakrst Franjo Blaž. Ludvik Crnobori. Ante Hara-stovič. Josip Povhe, Milan Kosič, '’r?.njo Oujec, Leo Štandeker, Danilo Turk, mec tem. ko bo med plesalkami nastopila tudi odlična plesalka Vlasta Sernečeva iz Celja. Premijera bo na dan otvoritve VI. Mariborskega tedna, 31. julija, reprize pa so predvidene za 1.. 4., 5., 7. in 8. avgusta. Uprizoritev »Sna kresne noči«, ki bo gotovo zadovoljila vse gledalce, bo mestnem parku, kjer bodo pripravili tribuno s preko 1000 sedeži. Smrtna kosa. V 64. letu starosti je umrl v Košakih 48 vpokojeni polkovnik Hugo Kraus. Njegove zemske ostanke bodo prepeljali na Dunaj. V splošni bolnišnici pa sta umrla 41etna posestnikova hčerka Kristina Dobajeva ter 41etni delavčev sin Silvester Nedog. Žalujočim naše toplo sočutje! Diplomiral je na visoki veterinarski šoli na Dunaju g. Franček Brinar, član in odbornik J. A. D. »Sloge«. Čestitamo! Vrnil se je. Znani nogometni sodnik in športnik Drago Jančič, ki je svojčas služboval pri mariborski mestni policiji, pa je bil premeščen v Skoplje, je sedaj prestavljen k obmejni policiji v Mariboru. Stanovanjski urad Mariborskega tedna, Kakor vedno bo tudi letos posloval posebni stanovanjski urad Mariborskega tedna. Uradne ure so dnevno od 15. do 18. 'ure v pisarni Mariborskega tedna na Aleksandrovi cesti 35 (Putnik). Opozar- jamo vse one, ki bi radi za časa VI. Mariborskega tedna oddali sobo ali prenočišče obiskovalcem Mariborskega tedna, da to javijo stanovanjskemu uradu Mariborskega tedna ustmeno ali pismeno. Ker bo povpraševanje po prenočiščih za časa VI. Mariborskega tedna veliko, je v interesu prirediteljev in imetnikov prenočišč, da to čimprej javijo stanovanjskemu uradu Mariborskega tedna. Mrtvec v jarku. K ožboltski nesreči smo dor.nali, da jc umrli gonjač gnal po cesti iz Maribora proti Dravogradu sedem glav živine, ki mu pa je ob ovinku nagajala, pri čemer se je rade sunka ži-vinčeta znašel pod avtomobilom in je smrt nastopila čez pol ure, očividno radi poškodb, ki mu jih je prizadjalo živin-če ob sunku z rogovjem v glavo. Potem takem ne zadene šoferja nobeiia krivda, Nesreča poraja nesrečo! Težko prizadeto družino Robnika Avgusta, ki sc je v duševni zmedenosti vrgel v Bistrici pod vlak, je zadela nova nesreča. Ko je izvedel njegov bratranec, tudi Robnik Avgust, 50 let star, zaposlen pri Westnu v Celju, za tragičen dogodek, se mu je omračil um, ter so ga morali prepeljati v umobolnico. Doma je ostala žena s petero nepreskrbljenimi otroci. Drzen vlom v viničarijo. V viničarijo posestnika Ivana Ogrizka (iz Rogaške Slatine) v Framu je bil izvršen drzen vlom in je vlomiloem padlo v roko okoli 400 dinarjev gotovine, nadalje zlatnina, posteljnina in drugi predmeti v skupni vrednosti okoli 2500 dinarjev. Vlomilci so prišli v viničarijo na ta način, da so sc splazili na streho, kjer so napravili odprtino. skozi katero so se nato splazili v notranjst hiše. Tukaj so premetali vse omare ter odnesli vse, kar se jim je zdelo količkaj vredno. O vlomu so bili takoj obveščeni orožniki in se je orožniku Jožefu Podlipniku od mariborske orožniške čete posrečilo, da je aretiral v potniškem vlaku med Framom in Mariborom 21Iet-nega Hermana Šramla in nekega 211et-nega Rudolfa Mlakerja, pri katerih je orožnik našel še vse ukradene predmete. Pri zaslišanju sta oba vlom priznala ter sta bila oddana v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Z novim mestnim avtobusom »Tram-busonj« so se davi odpeljali na poskusno vožnjo preko Ljubljane na Gorenjsko predstavniki mariborske mestne občine in drugi povabljeni gostje. Nekoliko topleje, na zapadu polagoma izboljšanje ter manj oblačno, na vzhodu najbrže precej oblačno in ponekod padavine. Tako pravi dunajska vremenska napoved za danes. Nočno lekarniško službo imata ta teden Minarikova lekarna na Glavnem trgu )n Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. Vžigalni kamenčki, saharinček itd. Aretirali so Franca Kestenbauerja in gostilničarja Antona Ungerja iz Cmureka, ki sta skušala z avtom prepeljati v Maribor tihotapsko blago. Finančni organi so zaplenili okoli 550 vžigalnikov ter precejšnjo količino vžigalnik kamenčkov, ter nekaj saharina, Tihotapsko blago je bilo zaplenjeno, prav tako avto, s katerim sta skušala aretirana tihotapca spraviti blago v Maribor. Kazen, ki ju čaka, bo precejšnja. Razstavo proti komunizmu prireja tudi v Mariboru Jugoslov. antiniarksistični odbor (Beograd). Razstava bo odprta od 15, do 18. t. m. i« bo nastanjena v Kazini. Obešenec na boru. V Stražunskem gozdu je našel včeraj popoldne neki Franc Krajnc iz Pobrežja na nekem boru obešenega 591etnega vpokojenega železničarja Karla Brolya, stanujočega na Pobrežju, Zrkovska ulica 6. Krajnc si obe-šenca ni upal odrezati, pa je stekel na orožniško postajo, kjer je zadevo prijavil. Šele orožnik je obešenca odrezal in so Brolyjevo truplo po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico na pobreškem pokopališču. Kaj je gnalo Brolya v tak > žalostno smrt. še ni točno ugotovljen«. SošUuti Mrtvec v Paki. V soboto zjutraj so našli v Paki mrtveca. Pri identiteti so ugotovili, da gre za 40letnega Ivana Poklača, bivšega rudarja v Šaleku. Nesrečnik je že delj časa kazal znake duševne depresije. Pred dnevi je neko im" taval v srajci po vasi. ?MUUkcue Moviu Izredne užitke Vam nudi »Putnikov« izlet z luksuznim avtokarom od 18. do 21. julija v prekrasne pokrajine: Gross-glockner - Zeli am See - Salzburg - St, Wolfgang - Ischl - Aussee itd. Cena popolnega aranžmana le Din 1000. — Pri: Javite se takoj pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. Enodnevni izlet v G r a z z modernim avtokarom prireja »Putnik« v sredo dne 21. julija. Cena vključno vizum le Din 100. Takojšnje prijave pri »Putniku« Ma-ribor-Celje-Ptuj. Za Putnikov izlet v Maria-Zell od 17. do 18. julija je na razpolago še nek".j sedežev. Vožnja vključno vizum Din 200. 3:3! «w TANKI • A Na .stadionu SK Železničarja sc je v •'oboto zvečer zbralo okoli 800 gledalcev, ki jih večinoma doslej nismo videli na športnih igriščih. Prišli so namreč, da vidijo nogometno tekmo med železničarskimi in carinskimi uradniki, ki jo je organiziral Krajevni odbor Jadranske stra-že-železničarjev v Mariboru. Organizacija takšne prireditve zahteva velike or, ganizacljske sposobnosti, zlasti ko nastane vprašanje — uniformiranja. V civilni obleki ali v uniformi ni pač mogoče tako zaigrati, kakor to pričakuje občinstvo in tako so se že ob zamisli prirejanja nogometne tekme porajale prve tež-koče. Kje vzeti drese, hlačke in čevlje, ki po predpisih tvorijo opremo vsakega nogometaša? Pa so se pričela pogajanja med prirediteljem in našim SK Železničarjem. Toda kakor znano so nogometaši precej šibki, številka čevljev znaša največ do 41, dočitn je vodstvu SK Železničarju bilo topot sporočeno, da se rabijo tudi čevlji številk 44 in 45! Težave so se tudi pojavile glede hlačk, ker ni bilo hlačk za »kanone«, ki razpolagajo z več kakor 100 cm telesne širine. Slično je bilo tudi z dresi. In tako so se morali »akterji« sami pobrigati, da dobijo opremo, k: je v skladu z dostojanstvom prizadetih... Znano je tudi, da so železničarski, kakor tudi carinski uradniki precej temperamentni. Bati se je bilo, da bi utegnili nastati na tekmi večji incidenti, ki bi mogli imeti nedo-gledne posledice... Da bi se zasigural brezhiben potek, sta se oba nasprotnika zedinila na to, da sodi to pomembno tekmo povsem nevtralna oseba in je padla odločitev na obmejnega komisarja g. Steva Krajno vic a, kj je znan kot objektivna osebnost. In tako je napočil veliki dan in trenutek, ko sta pod zvok: gladiatorske koračnice godbe »Drave« vkorakali na igrišče moštvi, burno pozdravljeni od občinstva. Val navdušenja se kar ni hotel poleči, ko je dostojanstveno prikorakal na igrišče sodnik g. Krajno vic. B:1 je v civilu, ker se zanj menda tudi ni našla primerna oprema... Tudi drugače se je razlikoval od svojih »tovarišev«-nogometnih sodnikov. Mesto piščalke je namreč imel trompeto. Da se ne bi pri izvrševanju svojih razsojevalnih poslov preveč Utrujal, pa je prinesel s seboj na igrišče — palico. Prve napade so izvedli »črni« — carinski uradniki. Njihova napadalna vrsta (Slavič, Brozovič, Dučič in MirsiHč) je bila pod vodstvom upravnika tukajšnje glavne carinarnice g.^ Mihailoviča, ki se je od svojih tovarišev odražal s precejšnjo telesno obilnostjo. Bil je »tank«, ki je s svojo »precizno« igro večkrat resno ogrožal nasprotnikova vrata. Videlo se je, da najmanj 50 let ni igral nogometa, pač pa je dal svojim tovarišem dragocena navodila glede taktike. O. Mihailovič slovi namreč tudi kot nogometni strokovnjak, saj prisostvuje skoro vsaki tekmi v Mariboru. Napadalci carinskega moštva so si menda navodila svojega šefa resno vzeli k srcu. Nasprotnika so hitro odpravili in v preteku petih minut so že deklariral: prvi gol, ki sta ga dosegla ali Dučič, ali pa Brozovič. Stvar se je razvijala tako bliskovito, da ne vemo, komu gre za to zasluga. Toda kmalu so prišli do besede tudi sicer redkobesedni železničarski uradniki. Vodja na- KANONI" brcalo žogo *« padalne vrste prometnik Rozman je kretnico razmaknil na prosto in njegovi tovariši Lušanj, Kokot, Jošti in Pšeničnik so z nekontrolirano brzino »vozili« proti nasprotnikovemu golu. Toda vsa ta last-tronožoa »vožnja« ni imela zaželjenega uspeha. Krilci carinskega moštva (Lunaček, Stojkovič in Kovačevič) so kretnico zopet zasukali in v brzovoznem tempu se je železničarski napad zopet umaknil iz že zasedenih postojank. Ta strahoviti napad železničarjev je imel očividno hude posledice. Napadalci so se namreč pričeli na vso moč potiti, tako, da je bila nevarnost, da bi potne srage igrišče popolnoma preplavile iti da bi se napovedana žogobrcna bitka pretvorila lahko v — waterpo!o. K sreči pa so se kmalu spočili in. prepustili nadaljnje delo ožji obrambi, ki so jo tvorili gg. inšpektor Rožman v golu ter Goderer in Mrvar. Nastale so hude praske, karamboli in trki, v teku katerih se je carinikom posrečilo, da so rezultat zvišali na 2:0. Vratar Rožman se je pri tem tako izkazal, da mu bo odbor SK Železničarja v smislu informacij ponudil mesto vratarja v prvem moštvu ter da pojde prihodnje leto z Železničarjevim moštvom v Sarajevo. Pravijo, da bo g. Rožman Švajg-hoferjev naslednik... O g. Godererju se ne da mnogo povedati. Teorijo ima v mezincu ter slovi kot izvrsten nogometni strokovnjak. Njegovi odbojni udarci so bili tako siloviti, da se je žoga kar po 1, VA do 2 m kotalila Sonce stoji v znamenju N IVE E t/nivea' &V CREME To pomeni: krasno vreme, da more porjaveti Vaša koža, ki ste jo okrepili z N IVE O. Izkoristite čini bolj sonce, pa tudi čim bolj Niveo! Ni boljše kombinacije kakor sonce in N1V E A in sicer za Vaše zdravje, za krasno rjavo barvo in tudi... za Vašo denarnico, kajti 2986 NIVEA je vendar tako poceni! Mali oglasi Razno 1111 ......... POSKUSITE TUDI VI zdrav okusen sladki kmečki kruh, pekarna Rakuša, Koroš ka cesta. 3488 Posest LEPO VILO z vrtom oddam, blizu kadetnice. Pisarna »Rapid«, Gospo ska 28. 3842 Prodam enonadstropno, novo DVODRUŽINSKO VILO za Din 95.000. Vprašati v gostilni Žoher, Tržaška c. 3, Maribor.________________ ^41 NOVA HIŠA blizu Maribora z gospodarskim poslopjem, sadonosni-kom, vrtom ih vodnjakom za Din 13-000 naprodaj. Resni kupci naj vprašajo pri 'Benku. Rotovški trg 4. 3837 Službo iiie FANT star 22 let, želi službo sluge, ali kaj sličnega. Zmožen kavcije. Ponudbe pod »Pošten in podjeten« na upravo. 3845 Službo dobi SOBOSLIKARSKE IN PLESKARSKE POMOČNIKE sprejme Martin Safran, Gre. gorčičeva ul. 23. 3838 ZA HIŠNIKA sprejmem zakonski par brez otrok, ki se razume ua vrt in hišna dela, državatega uslužbenca ali vpokojenca. Naslov v upravi lista. 3834 Prodam BRIVSKI FRIZERSKI SALON v okolici Maribora naprodaj radi bolezni. Naslov v upravi. 3846 PRODAM PIANINO »Forster«, svetovna znamka/ malo rabljen. Češki magazin, Ulica 10. oktobra. 3839 NOV KONTRABAS IN ŠLAGVERK prodam. Fras Erik Slivnica pri Mariboru. 3835 Kupim Stanovanie GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Stritarjeva ul.