10. številka. Ljubljana, petek 14. jaiiuarija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali za a v s t r o - o g e r s k e dežele /a celo leto l*i gl., za pol leti s gt za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., m cii mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta.'— Za tuje dežele toliko več, kolikor pošti ina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano M četrt leta '2 gld. ;» kr., po poŠti prejemati /.a četrt leta .i gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopn* petit-vrste 6 kr, če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če sc dvakrat, in 1 kr., čc se trik rut ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi ..gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnini', reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" \ Ko manovej hiši. narod? Trdil bi, da ne. Zahteva se vedno od ljudstva narodna zavest in politično izobraženje, ali kodaj so se mu dala sredstva, da si je pridobi? Kar je drugod vzročilo in najbolj pospeševalo narodno probujenje — lokalni politični časniki, tega koroški Slovenci nemajo. Morda bode kdo rekel, to je tako dobro, saj imamo uže prek preveč časnikov. Dobro, ka teri od teh pa je na Koroškem moj ljudstvom kaj razširjen? „Soča", „Edin08tu imata namen braniti in zastopati slovanski živelj v Primorji; „Novice" so namenjene kranjskemu kmetu v poduk. Na Koroškem pa nema nobeden teh listov večjega upliva. Edini „Slovenski Gospodar" se je razširil nekoliko bolje tudi mej Ko rošci; ali tudi ta ne more tukaj mnogo storiti. Dvema gospodoma ne more nikdo služiti, tudi „Slovenski Gospodar" ne, naj je še tako dobro uredovan. Namenjen je štajerskega kmeta podučevati ter ga buditi k narodnoj zavesti. Ako se nebče tej svojej nalogi izue\eriti, mora se pred vsem s štajerskimi razmerami pečati, za Koroško mu ne ostaja prostora. In kaj je se „Slovenskim Narodom" ? Ta sicer zastopa vse Slovence, ali on je list inteligence, za Čisto priprostega kmeta pa tudi predrag. 16 gld. za prostega kmeta je mnogo, sila mnogo denarja ; s tolikim skoraj vso dačo poplača. Tako poleg vseh teh „prevečw časnikov ostane koroški kmet brez vsakega političnega poduka. Kdo se bo torej čudil, če bolj in bolj hira in se ne more povzdigniti na isto stopinjo narodne zavesti, na katero so dospeli njegovi vrstniki po drugih slovenskih pokrajinah? Tolikokrat se je uže povdarjalo, da bi morali Korošci imeti svoj lokalen list, pa vendar ga še vedno nemajo. Ali res ne bi mogli sami svoj list vzdrževati? Saj nij treba, da bi moral biti tednik; naj bi izhajal vsacih 14 dnij enkrat. Tudi takov list bi mogel jako mnogo storiti v povzdigo koroškega kmeta. Knak list je „Naša Sloga" v Primorji, ki izhaja tudi samo dvakrat na mesec, pa v tolikih i/tisih, kakor skoro noben primorski časnik. Da bi izhajal po niikej ceni, naj bi so ustanovilo kako tiskovno društvo v Celovci, kakeršno ^Slovenskega Gospodarja" izdaja. Tiskovni stroški ne bi bili previsoki, kajti tiskarna družbe sv. Mohora ne bi iskala velikega dobička. Za to bi zadostovalo, če bi dru-štveniki tiskovnega društva na leto plačali 2 gld., naročniki pa 1 gld. za celo leto, 50 kr. na pol leta. To je tako malo denarja, da bi se tudi revnejši kmet, manjši posestnik mogel naročiti. Da bi pa list zahajal tudi v najbolj skrito gorsko selo, da bi se naročili nanj tudi taki, ki še dozdaj nijso imeli nikdar slovenskega časnika v rokah, naj bi odbor tiskovnega društva stopil v dotiko z vsemi bolj znanimi možmi Vsakega kraja in vsake vasi. Ti — recimo poverjeniki — bi pobirali naročnino ter jo pošiljali opravništvu; kajti nikakor nij pričakovati niti zahtevati, da bo vsak kmetic sam po več ur daleč nesel naročnino 50 kr. ali 1 gld. na poŠto. Domoljubni duhovni, učitelji in drugi mej narodom živeči zavednejši možje gotovo ne bi svoje pomoči odtegnili, nego bi radi prevzeli častno nalogo, širiti list, ki ima namen, buditi in dramiti koroške Slovence ter jih ohraniti slovenskemu narodu. Rodoljubi koroški! glejte na spodnje Štajersko. Komu se je zahvaliti, da J6 ljudstvo prnhujeno, da stoji neustrašeno za narodne svoje pravice, naj sapa vleče od te strani, naj burja tuli od one plati, naj je ta ali ona vladu Koroškim rodoljubom v prevdarek. „ 1,'esničiie so velike tožbe o groznej germanizaciji koroSkili Slovencev". Št. 2 „81. N.u, dop. iz Velikovca. Mej vsemi Slovenci so še koroški najmenj napredovali v narodnem oziru; ali kaj pravim napredovali, saj se še ne morejo prav vspešno braniti proti silno pritiskajočemu nemštvu. Povsod v javnosti moral se je slovenski j^zik umakniti v kot, povsod kraljuje nemščina. Toliko tožb smo uže čitali o krivicah, katere se kakor drugod tako tudi v šolah slovenskemu jeziku na Koroškem gode, da nam zgoraj navedeni dopis iz Velikovca nij prav nič novega pove dal. Jedna tožba več in nič kot tožbu, in vendar pravijo, kdor ima šolo, njegova je prihodnost! Ali naši koroški bratje ne storijo nič, da priborijo slovenskemu jeziku veljavo v šolah, katera mu gre po vsej božjej in človeškej pravici? Ali ne storijo nič, da si priborijo prihodnost? Kdo odločuje na Koroškem, v katerem jeziku se ima podučevati? V „Slovenskom Gospodarji" št. 37 leta 1875) odgovarja neki učitelj na enake tožbe: „Ko je nova šolska postava na svitlo prišla, se je srenjski odbor povprašal, v katerem jeziku se naj otroci po-dučujejo. In taje sklenil: v začetku v obeh, potem pa samo v nemškem". Srenjski odbor torej o tem sklepa. Kako se da odpraviti krivica, ki se godi slovenskemu jeziku v šolah? Podučite može, srenjske odbornike, podučite kmeta, ki je odbornike volil, vdahnite jim ljubezen do materinega jezika in zahtevali bodo, da se vpelje slovenski jezik v njihove šole. Ali more reči inteligenca koroška, da je v tem oziru storila vse, kar bi poleg žalostnih razmer storiti mogla za svoj ubogi zatirani Zverinjak v amerikanskem gozdu. (Po Fr. Gerstiickerju.) Skoraj v sredi Arkansaske stoji tik st.-Francis reke na njenej obali malo neznatno skvatersko po njej imenovano mestece Francis-ville, zidano bolj zavoljo špekulacije, nego iz potrebe; kajti one tri hiše, središče, ali bolje pravcati del mesta, stale bo uže leta in leta tako, kakeršne so bili prvi naseljenci zgradili. Le nekatere skozi gozd izsekane steze, katere so se ponosno imenovale glavna, sprednja jn "VVashiogtonska cesta, (tako so trdile na drevesa pribite deskice) in „City Hotel" bilo je jedino, kar bi v tujcu vzbudilo sumnjo, da je prišel iz gozda v vsaj nekoliko obljuden kraj in da nij več v samotnej puščavi, ako-pram je bil tu najboljši kraj za lov v vseh zje-dinjenih državah; zategadelj bi se tujec nikakor ne smel Čuditi, ako bi ga pri belem dnevi srečal medved na glavnej ali sprednjej cesti, in ako bi potem medved v goščavi VVashing-tonske ceste ali tržnega prostora zginil. Istinito je Čestokrat volk, medved ali ris v nočnej temi na ta glavna mestna prostora priklatil se, in je za jutra dražega dne krčmar nCity Hotela" se svojimi izvrstnimi psi ukrenil za sledom onih nevabljenih gostov, — navadno jedinih, ki so k njemu zahajali, — prepustivši svoje gospodarstvo začasno boljšej polovici svojej in mlademu murčeku. V sosedstvu živeli so, daleč v okolici razcepljeno, divji, neskrbni in neodvisni skvatri*) in lovci, ki nijso imeli nigdar božjaka v svojih žepih, tem večkrat so pa nosili soboj stvari, katere je gozd rodil, kakor medvedovo mast, med, okajeno jelenovo stegno, kože jamajskega *) Angleško nSquattersu, to so ljudje, ki so se V severnej Ameriki na državnem zemljišči naselili, j ne da bi bili imeli za to dovoljenja. 1'is. J medveda (vvaschbar) in dr. Vse to zamenjavali so po prav prvotnem načinu za smodnik, svinec, žganje in druge potrebščine, katere nastajajo v tamošnjem prostem samotarskem življenji. Ne sme se pa za to soditi, da je bilo občevanje druzih krajev s tem malim mestecem neznatno; ne, še jako živo je bilo tu v poletnem času, kajti glavna cesta peljala je tu skozi od Memphisa, glavnega mesta Ten-nessee pa v Little Ročk, glavno mesto arkan-sasko. No, v severna mesta Whiteriver, Rates-ville itd., pa tudi nij bilo razen te, nobedne ceste. Se ve, da zimski čas, — in ta je trajal tri četrtletja, ker nizko ležeča zemlja bila je celih devet mesecev pod vodo, — ta je bil malo drugačen; tačas je bil poštni sluga po cele tedne jedini človek, ki je po tem potu gori in doli jahal, krčmar pa se je, kakor so j sosedje pravili, zaril v „zimsko spanje". Ljudje, katere se je na tej cesti videlo na krmilu? V prvej vrsti delovanju „Sloven-skega Gospodarja". Kar so tukaj storili rodoljubi v povzdigo štajerskih Slovencev, to ste še dolini koroški rodoljubi sebi in narodu, mej katerim živite. Pomagajte mu, ko vidite, da se utaplja; pomagajte mu, da ne zgine v požrešnih valovih germanstva. Saj vendar ne bodete mislili, ka ste storili uže dosti v obrambo slovenskega življa na Koroškem, če vsak ras enkrat spi št te ki'ko tožbo ter jo pošljete kateremu slovenskemu listu V A. D. Politični razgled. V Ljubljani 13. januarja. Dunajskega dopisnika praške »Politik* je grof TaafT«? sprejel 11. t. m. v avdiienci Pogovor mej njima se je vrti! samo o političnih vprašanjih. Grof Taafle je prijel najprej z Linškim kmetskim shodom. Dobro znninc-nje je, pravi, da se prično gibati zdaj tudi kmetje, da se pa ne postavljajo samo na Btrankarsko stališče, nego na stališče gojenja gospodarskih interesov. Glede gruutnega davka so bili kmetje na zgorenjem in dolenjem Avstrijskem ter na Štajerskem tedencijozno zapeljani. Kajti tu ne gre za povišanje davka celim deželam, ampak posamičnim davkoplačevalcem. Vlada bode v tem vprašanji odlo-čevalno postopala še le tedaj, kadar bode državni zbor določil glavno vsoto zemljiškega davka. Vlada bode v reklanrwcijskem postopanji nahajajoče se ostrosti pri razdeljenji zemljiškega davka poravnala pri posamičnih davkoplačevalcih, mogoče da bode navedenim deželam dovolila tudi dve ali trileten provizorij pred pobiranjem zemlj. davka po novej vce-nitvi. Grof Taafle je dejal, da so to samo po božne želje nemških liberalcev, če so raztrosili vest o ministerskej krizi, po njegovem mnenji bodi to kazalo veČini držav, zbora, da naj zdanje ministerstvo podpira z vso močjo Taaflfe je nadalje naglas::!, da bi on in vlada rad opravičenim željam Čehov pot ogladil, gospodsko zbornico je imenovanih res nekaj novih članov, da bi se pa kar na tucate novih udov potisnilo v gospodsko zbornico, o tem niti nij govora, posebno, ker se kažejo znamenja, da se kruši večina gospodske zbornice. Koncem je dejal grof Taafle, da bi on poskusil uže hitrejši tempo, kakor so ga silili vodje avtonomistiške stranke, ko bi šlo samo za to, da bi v Blučaji izgube sam odstopil ali padel. Ali on dobro ve, da na njegovih ramah leži cela situvacija in nehče si naložiti odgovornosti, da je državnozborsko veČino napeljal, to je, da jo je zvabil najprej na goro, potem pa jo doli pahnil. V takem slučaji bi se mogli vodje zdanje državnozborske večine sklicavati na to, da so storili svojo dolžnost, če so izražali svoja zahtevanja, on pa bi bil moral kot načelnik vlade razločiti, kaj je mogoče izpeljati, kaj ne Odgovornost o katastrofi, ki bi razen njega zadela tudi vso zdanjo situvacijo, on od sebe odbija. Večini stoji na voljo, če ga hoče podpirati ali ne, odgovorna pa je sama. Itizmera kabineta k večini je jako lojalna. Grof Taatle jej vselej razjasni, kako daleč more iti in hoče iti. Dolžnost strank pa je, da zdaj ne stav-ljajo takih zahtevanj, ki se zdaj ne morejo uresničiti in da ne grene svojim voditeljem življenja še bolj. Grof Taafle hodi po trnjevcm potu, hoditi mora tedaj počasi, zato opominja grof Taafle k potrpljivosti, vstrajnosti in zmer nosti. — Glede združenja Vnfaike ■i.r.ijitto s civilno Hrvatsko je „St Petfrsburuer He-old" prinosi članek z naslovom „Nova jugoslovanska država", v katerem pravi, da združenje razvojačene Vojne knijine z materjo zemljo Hrvatsko je znamenje, da se pod habsburškim žezlom bode ustanovila pred tisoči leti ohsto-jivša država hrvatsko dalmatinsko - bosenska kralja Zvonimira. V it in ii|<- «lr/ nr. Vtorek Be je odprla «rb*li» skupščina ter je volila za starostnega prvosednika Gavrila l'opov:ča. Včeraj in denes se preiskujejo v skupščini vse nove volitve. Denes bode b8je slovesno otvoril skupščino srbski knez s pre-stolnim govorom. L: ltclg-rada se „Rossiji" telegrarira, da vtč voditeljev bosensko - hercegovinskega vstauka, ki v mnozih krajih Srbije živijo, gre na Grško, da se vladi ponudijo, ako bi se pričela vojska s Turčijo; uže zdaj je neki nad 1000 Srbov na Grškem, ki nameravajo posebno „legijo srbsko" ustanoviti, katerej bode vojskovodja ali Peko Pavlovič ali pa Ljubobratič. Itimsk časopis javlja 12. t. m. da bo zastopniki vseh vlastij evropskih v Atenah dobili ukaz, da pritisnejo na Grško, katera naj bi vsprijela predlog o mirovnem sodišči. V francoskem ministerskem posvetovanju 11. t. m. je Barthelemv prečital brzojavna poročila glede mirovnega sodišča. Francoska vlada baje da se nadeja, da bodo z njo vred vse druge evropske vlasti storile energičen skupen korak v Carigradu in Atenah. Na dalje se je pa baje tudi sklenilo, da Francija ne bi pomagala Grškej, ko bi se ta zapletla v kakšno vojno s Turčijo. „Lev plevenski", Osman paša je zopet turški vojni minister postal; to je precej vojevito znamenje in sklepati se da iz tega, da se turški sultan ne bo udal volji cele Evrope, ker se boji za svoj vladarski sedež, kateri mu izpodmika bivSi kedive Ismail paša, očitajoč zdanjemu sultanu po svojih novinari, da nema nič več pravice do kalifata, ker je kristjanom odstopil rnohamodanskega ozemlja. Tako očitanje se je hudo prijelo zdanjega turškega sultana ter je zdaj gluh za vse dobre svete, če se ti količka i dotikajo odstopi jenja turškega ozemlia Grkom. V amrleMkef spodnjej zbornici je 12. t. m. lord Hartington zagovarjal vlado glede tega, kar ona namerava storiti z Irsko. Na Irskem, dejal je, vlada terorizem, kateri vzdržuje majhena jata zločincev. Nameravani zakon za irsko nij slab, a pravičen je. Ker se je pa zdaj na Irskem zgubilo bitstvo svobode, zato je treba, da se začasno odpravijo tudi oblike svobode. Uradno se javlja dn*» 1. t. m. iz Potschef-strooma v in s. ud Afriki, da so boerci Angleže obkolili v fortu in da se angleški vojaki tam notri dobro drže. V tej tvrdnjav;ci so pa tudi ženske in otroci, tedaj mora Angležem kmalu živeža zmanjkati. Dopisi. Iz Ptuja 7. jan. (Izv. dop.] (Slovenščina v uradih na slov. Štajerskem.) Naš jezik „cvete" v uradih, Šoli itd. kajti on ima povsod „prednost." Tako trde vladni možje, tako pa trde tudi vsi sovražniki našega naroda, ki vedo dobro, daje stvar ravno nasprotna. — „Slov.. „Nar." vedno trdi ali v uvodnih člankih ali v dopisih, kako se nas jezik povsodi z nogami tepta, da nema niti v šoli niti v uradu niti v javnem življenji tiste veljave, katero b' moral imeti po nravskem in državnem zakonu. Ali za vse to se malo briga. Navesti hočem tu slučaj, kateri „ravnopravnost" v uradih na slov. Štajerskem nekako čudno osvetljuje in kateri slučaj Be nikdar nij pripetil pod nam sovražno vlado, ampak pod vlado, katere predsednik je izrekel, da se tudi Slovani ne smejonasteno pritiskati. Vložil sem pri sodniji na slov. Štajerskem tožbo oziroma prošnjo (v opominovalnem postopku), da se izda plačilno povelje — v slovenščini pisano. Odgovor dobim v „sodnijskem" nemškem jeziku. Zategadelj vrnem nemški Odgovor (plačilno povelje) ter sem se opiral na tisti čudežni, za Slovence ne obstoječi glasoviti članek 19 osnov, post., $ 13 občnega sod-nijskega reda in na druge v tej zadevi izdane naredbe ter prosil za slovenski odlok. Dobil sem sledeči za juriste jako interesantni odgovor. „Wird diese eingabe unter anbug der in mej poletjem, bili so le pijoniri in tudi prebivalci te države na svojem potovanji na sever, kamer so navadno hojevali z vozovi, tovorno živino itd. Sem in tja prikazal se je tudi kakov prepoten krošnjar iz jenkijskih držav, noseč soboj stenske ure ali omarico polno razno-vrstnostij : pisane kotenine, uhanov „od" zlatu, žlic, trakov, gumbov in sukanca. A vse to so bile stvari tukaj čisto nenavadne. In ko je enkrat jeden takih prekupcev prinesel soboj puško, francosko dvocevko, in imel tudi stre livo, ter je vse to ponujal ljudem na prodaj, raznesla se je ta novica mahom preko vseh stranij, in iz daljnih krajev prišli so gledat ljudje moža s „tanko dvocevko", iz katere je streljal „polne pesti" krogel, majhenih kakor „redkevno seme". Istinito bili so prebivalci tega mesta jako podobni otrokom, katere vzburi vsaka stvar nevsakdanje oblike, in se vesele vsake nove igrače, s katero pa kmalu naveličavši se je brezobzirno ravnajo. Taki so bili tudi ti ljudje, | kar bodo dokazale sledeče poteze. V poletji 184*. leta prijahal je, v spremstvu štirih krepkih psov, v malo mestece neki lovec hitreje, nego so bili prebivalci vajeni pri pohodih svojih znancev. In krčmar je tudi pri-čakovajoč obstal mej vrati svoje krčme poza-bivši celo svoj navadni pozdrav, da bi slišal, kaj bode prišlec o sebi poročal in o onem, kar se je moralo dogoditi. „Blagoslovi mojo dušo, "VVilson", prične bek-vudsmen (backvvoodsmann*), in opraviči s tem krčnnirjeve nadeje, „za menoj na cesti pride najznamenitejša stvar, katero je to dete (sebe misleč) v celem svojem življenji videlo; in če ne boste kmalu dobili najbolj čudnega pohoda, kakeršnega si morete le misliti, potem hočem celo svoje življenje z gladko cevko hodit na lov in ne znam volkovega sledu od pasjega razločiti." *) „Ilaekwoodsmann", angleški izraz za naseljence na Bkrajneiu severu Amerike. Pis. „No, kakšno pa je?" vpraša gostilnar, ki mu je najprej do tega stalo, da dobi pojem o onej stvari, in kateri je resnično le mislil, da mora biti zadaj kakšna Čudna zver, pri kaza vša se prvipot v tem gozdu. n Ali ima zobe in dolg rep?" „Šmeut, daste pravo zadeli!" kriči lovec, skoči s konja, in pomeClje sedlo in u»do murčeku, kateri vse to v hišo nese. — „Tako je, kakor divja zver, ima dolgo brado in žlobudra kakor šoja; najbolj čudno je to, kar ima soboj! Mislite si \Vilson, majhen Francoz prihaja po cesti in na vozu se štirimi kolesi ima celo zalogo volčjih velikih pastij." „Volčjih pastij ?" ponavlja Wilson in se radostno široko zareži, „volčjih pastij, stevvard ? V našo naselbino prinese nam Vankee volčjih pastij V Izvrstno! In on hoče kaj loviti?" „Loviti V" čudi se mu lovec, „vse so polne, vam rečem, polne najbolj čudnih zve- ./• vorgelegten mahnklage z. 12.790 mit dem toedeuten rllckgcstellt, dass die sprache des gerichtes innerhalb des landergebietes, zu \vel-chem auch dieses k. k. bezirksgericbt gehort, die deutsche ist und daran eine iinderunc veder gesetzlich noeh im verordnungswegc stattaefunden hat.a Zoper navedeni odlok pritožil sem se pri nadsodniji v Gradci, misleč si, da so možje tam gori drugih mislij ter da dosežem pravico, katera mi kot državljanu po zakonu pristoja. Nadsodnija pa pravi: „Das k. k. oberlandesgericht habe mit verwerfung des von J. U. eingebrachten rekur-Bes den bescheid des k. k. bezirksgerichtes N. N. vom 23. Juli 1880 z. 13.731 ala dem gesetze entsprechend zu bestiitigen be-funden, zumal die im rekurse bezogene ju-8tic-ministerialverodnung vom 5. Sept 1867 :Z. 8.G30 auf Steiermark keine anvvendung (in det und der vorschrift des § 13 ali g. g. o. durch die annahme und erledi-gung der vom rekurenten eingebrachten klage entsprochen wurde." Prošnjo za dosojo (revisionsrekurs) pa je najvišja sodnija v Beči zavrgla „da sich der-Belbe als gerichtsordnungsvvidrig darstellt " Bori' sem se čez pol leta za tisto pravo, katero se vsacemu državljanu druge (nemške) narodnosti ponuja v izobilji — prav zastonj. To zadevo sem zdaj izročil jed nem U sloven Bkih državnih poslancev. Iz lirskoga okirafa 10. jan. [Izv. .dopis.] Večkrat sem u£e Čut, da namerava tukajšnji c. k. okrajni šolski svet nekatere šole razširiti, da bi bilo tako mogoče spraviti v nje vse otroke, tudi one, ki figurira jo zdaj le i na papirji kot učenci. — Kes lepa misel; samo vprašanje je, ali bi nje izvršitev ljudstvu tudi v resnici koristila tako, kakor bi bilo želeti. ;Znabiti bi naši siromašni kmeti od tako razširjenih šol na zadnje ne imeli druzega, kot nove doklade in povišane davke? Poglejmo torej stvar natančneje. Jaz, in kolikor sem imel priliko z gg. ■učitelji o tej zadevi govoriti, tako tudi drugi • razumni občinski možje, smo proti takemu razširjenju šol, zato, ker so vsi do dobrega preverjeni, da se pravi namen, splošno izobraževanje ljudstva, po njih nikakor ne bi dosegel. Šole bi ostale dalnjim vasem ravno tako oepristopne in nekoristne, če hi imele še več razredov, kakor so zdaj. Ker pri šolstvu ni- kakor ne velja, da bi vsi plačevali, le eni pa uživali, zato naj bi gospodje, katerim je skrb za i/omiko naroda izročena, napačno misel opustili, in se poprijeli bolje in pametnejše. Občine, katere imam tu pred očmi, so jako razprostrane, in šole nijso nikjer v sredini občine; zato imajo pa tudi nekateri otroci po uro, da celo do dve uri hoda do šole; in ravno zavoljo tega tudi šolo le po imeni poznajo. Naj bi se torej šola še za več razredov pomnožila, bo ostala vendar le prazna; hribovci in vse prebivalstvo od šole toliko oddaljenih vasij bo ostalo vedno brez poduka in olike. Zato naj se, če se uže namerava kaj v izobraženje ljudstva storiti, v takih občinah rajši napravijo na pripravnem mesti enoraz-rednice, tako, da bo vsemu prebivalstvu mogoče pošiljati otroke v šolo. Če je resnica, kar se tukaj sploh trdi, da se imajo šole le zato razširiti, da bi se na ta način več učencev za nemško meščansko šolo v Krškem pripravilo, tako smem brez strahu reči, da je to silno napačen račun, kar mi bo vsak pritrdil, ki tukajšnje razmere pozna. Da bi pa tukajšnje prebivalstvo po nemščini hrepenelo, tudi to nij res; to najjasnejše spričuje Šola v Šent-.Iarneji. V tej šoli se namreč nemščine otroci uče kot neoblimiten predmet, in da si se nekateri občinski očetje, ki pa vendar črešplje in drugo blago le od slovenskega kmeta kupujejo, ter z Nemci v nikakeršnej dotiki nijso, jako trudijo, nemščino uvesti kot obligatni predmet, bi vendar pri nemških urah lahko večkrat otroke na prste ene roke naštel. Če se kdo hoče nemščine učiti, naj se mu da za to prilika v posebnih za ta predmet odločenih urah; nikakor pa naj se za voljo enega ali dveh otrok ne trati zlati čas s celo šolo. Koliko otrok je, ki komaj trikrat na teden v šolo pridejo, če v poštev vzamemo vse njih zamude; kaj se morejo potem koristnega naučiti, če še ta kratek Čas potratijo s priučenjem nemščine, katere se vendar na kmetih nikakor toliko ne nauče, da bi jo uže v prvih dveh letih, ko vsakdanjo šolo zapuste, ne pozabili. Prav po pravici rečeno, pa še pozabiti nemajo kaj. Ako se bo ravnopravnost narodov uresničila, kar smemo upati, potem se bo hlepenje po nemščini kmalu tudi pri malej peščici, ki zdaj jedino le v njej zveličanje vidi, kmalu I zgubilo; in vsakej občini bi bilo gotovo žal za denar, ki bi se bil iz tega napačnega namena za rn/širjenje čol porabil, ko bi vendar drugače razpostavljene učiteljske moči mnogo več in boljega sadu obrodile. Ne bilo bi brez koristi, ko bi gospodje učitelji tukajšnjega okrajnega glavarstva hoteli, bodi si v tem, ali kakem drugem slovenskem časopisa povedati o tukaj obravnavanej zadevi svoje mnenje. Strah nekaterih učiteljev, da bi jim dopisovanje v slovenske časopise utegnilo osobno škodljivo biti, je res prevelik. Narod slovenski vas plačuje, njegov kruh jeste, zikaj bi zanj tudi kaj ne — pretrpeli ? (Pri učiteljstvu dan-denes to nij navada. Ur.) rij, da se kar vse tare, takih zveiij, da si jih Človek na svetu teško misli". „Polne?" ponavlja oštir, neverjetno z glavo kimajoč — „polne? — budalost — kaj vedo Yankeeji, kako se stavi past, da-si imajo dosti možjan v glavi za prodajanje čebul je, ali pa da ubozega gozdnega prebivalca opeharijo za uro". „Saj vam pravim, da on nij Yankee" odgovarja lovec, „Francoz je, Francoz. A kar sem hotel reči, \Vilson, ali ste uže videli katerega Človeka, da je redil katamunta*)? „Katamuuta rediti!" ponavlja starec zanič] j ivo ; „steward, — prokleto veliko sklenico žganja morate imeti doma, da je niste toliko časa izpraznili; četiri tedne vas uže gotovo nij bilo pri meni". „In jaz vam pa zastavim svojo besedo, da ima jednega soboj, in da mu daje tako jesti, *) Majhen bars, manjSi kakor ta, a večji nego divji maček. Nahaja se pogosto v severoainerikan *kih gozdih, in tudi dela naseljencem dosta preglavice Pis. kakor jaz svojemu Diku, Vatu, Bosu in Jeriju tukaj", vsklikne lovec gorko. „A saj boste to vse sami videli", pristavi še hitro, „tam-le mej drevesi vidim uže prah, ki ga voz kvišku spravlja. Oni človek hoče jeden teden tukaj ostati, dajal bo predstave, pravi, mi naj pa k tem predstavam celo sosedstvo privabimo!" „Povabiti!" vsklikne oštir osupnen, „pa vsaj ne namerava zverij poklati, katere naj bi amerikanski kristijani jedli V Vzeme naj ga zlo-dej, tega francoskega krivoverca!" „No, družbe bode imel tu dovolj", smeji se lovec, „pojutranjem je baš soduijski dan, tačas pridejo ljudje od vseh stranij in gostov mu ne bode primanjkovalo". „A pijače ne sme prodajati, vrag ga po-tipaj", priduši se Wilson še hol j robato, „licenco moram jaz drago dovolj v Ck) tinti j i pla-čevati. Kdor pa hoče k njegovim zverim v gosti iti, naj le gre; sicer jih bode pa tu v gozdu prokleto malo našel". (Dalje prih.) Domače stvari. — („Ljubljanskoga Zvona") prvo številke se mora zdaj uže tretji natis na-pravljati. Do včeraj se je oglasilo namreč še toliko novih naročnikov, da je izdateljem novih (200) izti.sov pošlo in se zdaj napravlja tretje izdanje, ki bode do prihodnje sobote popolu-dm- dovršeno. Do tačas naj torej čč. gg. novi naročniki potrpe. — (G. deželni predsednik W i n-kler) se je v sredo večer odpeljal z brzo-vlakom iz Ljubljane na Dunaj. — (Iz Zagreba) se nam piše 11. t. ,m.: Prof. dr. Fr. J Celestin poročil se je denes tukaj z Viktorijo pl. Kro j ačičevo, vla-stelinko dobra Pušča poleg Zaprešiča v hrvatskem Zagorji. — (Dete umorilo) je neko dekle iz dobre kmetske hiše v Orlah. Porodilo je jo pred tremi tedni pod podom. Otroka so bili, ker je mati rekla, da je mrtvo porodila, uže zagrebli. A pozneje se je zvedelo, da je nenaravna mati dete zadušila in to se je sod-niji naznanilo. Izgrebli so otroka in zdravniška preiskava je.pokazala, da je dete še 18 ur po rojstvu živelo. Proti materi bo je pričelo sod-nijsko preiskavanje. — (Nesreča.) V ledenico v Strzelbovej hiši, v gostilnici „pri Golobčeku", je padel tukajšnji gostilničar g. Ferlinc, katero je hotel ogledati, da hi jo v najem vzel. Poškodoval se nij vnanje nič, a boje se, da se mu nU znotraj kuj utrgalo, ker je mož zelo težak. — ( T r č i 1 a) sta na karlovškem pred-mestji dva voza vkup in je bil novi voz rakov-niškega posestnika g. Tomeka popolnem zdrobljen. Poškodovan nij bil nobeden človek. — (Božićnico) je imela na sv. treh kraljev večer tudi tukajšnja otroška bolnišnica, pri katerej so bili otroci s primernimi igračami in druzimi darovi obdarovani. — (Predpustne veselice) bodo v* tukajšnjej čitalnici tri, in sicer: 4ne Jan. ples z „besedo", 2. dne febr. veliki izborni ples, in dne 20 feb*.. tretji ples namesto dne 13 febr., ko je tudi čitalnica nameravala s posebno svečano veselico obhajati poroko svetlega cesarjevima Rudolfa, katera pa je preložena na poznejši čas. — (Vabilo k prvej predpustnej veselici) v dvorani narodne čitalnice ljubljanske v nedeljo IG januvarja. 1. Program pevski: a) Eiseiihut—„Ljubav", moški zbor (nov), h) II ijdnh — „Pod oknom" moSki zbor. 3. Kam Ma3ek — „Ukazi", samospev. 4 To-vačovskv - .Ruske narodne", mo>ki zbor s spremij. glasovira (nov) 2. Koncert godbe c. k. polka velikega knez*. Mihaela. 3 Ples. Začetek koncertne zabave ob 8. uri, — začetek plesa ob 10 uri zvečer. Vstop je dovoljen le dru- St v e i »ikom čitalničnim. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. - (Popisovanje ljudstva v Ti atu ) „Edinost" piše: Da je mnogo naših za Lahe in Nemce zapisanih, o tem imamo u/.e obilo dokazov, (iudilo se je to iz gole neumnosti, sebičnosti in sovraštva do Slovanov. Tako je znan tržašk železnišk uradnik, doma tam, kjer se koplje kranjski hrtn, zapisal vso svojo dru žino za Nemce, ce tudi doma edino „kranjsko Spraho" z njo govori. Neki pek s kranjskih hribov je vpisal vse naše rojake, ki so pri njem v službi za Nenice'zato, da ne bo v Trstu tako majhenega števila Nemcev! — (V Gorici) je bilo je bilo rojen.h 1. 1880.: V fari prvostolne cerkve 98 otrok moškega, 85 otrok ženskega spola; v fari sv. Ignacija moškega 85, ženskega 73; sv. Vida (na Placuti) moškega 71, ženskega 70; v Podlu ru u (v fari sv. Koka) moškega 38, ženskega 42. — Poročenih v prvostolnej cerkvi 43 paiov, pri sv. Ignaciii 48, na Placuti 22, v Podturnu K;, — Umrlo jih je pod prvostolno cerkvijo moških 188, ženskih 138 (v katerih številkah sta zapopadeni tudi obe bolnišnici); pod sv. Ignacijem moških 03, ženskih 63; na Placuti moških 46, ženskih 45; v Podturnu moških 27, ženskih 29. — Skupaj: rojenih 292 možkih, 270 ženskih = 562; poročenih 129 parov; — umrlo možkih 324, ženskih 275 = 599. — (Žrebcezapleme) bodo ogledovali 24. t. m. v Kranji, 25. pa v ItadovJjici. — (Kupčija z govejo živino hrvatsko) je zdaj zopet proata, ker je ondi goveja kuga popolnem prenehala. Le ta postavni pogoj ostane še veljaven, da vsako hrvatsko govedo, ki hoče črez mejo hrvatsko na Kranjsko ali Štajersko, mora se skazati s potnim listom, da je zdravo. Razne vesti. * (Napadi na pismonoše) se vsak dan množe. Na Morav&kem je te dni blizu Absdorfskega kolodvora neznan lopov napal starega Novo-Aigenskega pismonošo ter mu vzel poštno mošnico, v katerej je bilo 188 gld. ■— Isto tako se poroča iz Gradca, da je kmet-skega pismonošo na llitzendorfskem potu z večera o mraku napal iz gozda prišedši hudobnež ter ga na glavi precej nevarno ranil. Ko «e mu je v bran postavil pismonoša ter jel kričati, pobegnil je Deznanec zopet v hosto. * (Povodnji v Italiji.) Iz Messine se poroča, da je neprestano deževje tamkaj .napravilo obilo škode. Najhujše je zadeta občina barcelonska ter nje okolica, kjer so se podirale hiše in je mnogo ljudij našlo grozno smrt pod razvalinami. Polja, več milj v obsegu, so vsa pod vodo, ozimna setev je uničena. Tudi po drugih krajih na Italijanskem je bila povodenj ter se je bati, da še pride, ako se vreme brž ne spremeni. Tako so italijanskim kmetovalcem, kateri so komaj pozabili nesrečno I. 18 71), vnouč vzeti vsi dobri upi na letošnjo boljšo letino. * (Volkov na Ruskem) je toliko, da je vlada le v tinskej »ležcii 1. 1879. i/.dala za Btrelnino te zven 20.000 gld. Ustreljenih je biio le 297 volkov, ki so pomoiili 529 konj, 11)84 govtd, 9665 ovac, 441 prašičev, 291 koz in 4568 jelenov. Tudi otroke so pogostouia napadali in skoro vsak dan je bilo slišati, da so tu ali tam volkovi raztrgali kakega otroka. Na Ruskem zuaša škoda, katero napravljajo vsako leto volkovi okolo 20 milj. rubljev. * (Koliko konj je na svetu?) Število konj na vsem svetu iznaša okolo Sti milijonov, biez vštetih konj kitajskih 111 japanskih. Največ konj imajo sledeče dežele: Avstrija 1 milijon Id 867.00O, — Ogerska 2 milijona in 179.000, tedaj skupaj 8 milijone in 480.000, — Francija 3 milijone, — Rusija 21 milijonov in 47U.0O0, — Nemčija 3 milijone in 362.0O0, — Anglija S milijona iu 255.000, -Turčija 1 milijon, — Amerika 9 milijonov in 504.UUO, — Argentinska republka 4 milijone, Kanada 2 milijona in 024 OOO, — Uruguav 1 milijon in 6OO.000. I m iS i .ho v JLJiibljtaiii: 11, januarja: Maks Bohinc, žolezničkega blagajnika sin, 2'/3 let, sv. Petra ceata It. 13. 12. januarja: Karliua l>ab=ek, delavčeva hči, 23/4 let, na Poljanskej cesti št. 18. V deželnej bolnici. 10. Januarja: Katra Mam, gostija, 51 let. ~Tufcl. 18« januarja: Pri Nloiin s Follcnius, Sonvatkv iz Kamnika. — Jiiger .iz (5radca. Pri Sinile! » (Jtt, Ascbner iz Dunaja. — jLasch iz Kočevja. — Kaunigg iz Maribora. — Uruckner, Lang, Sehvarz iz Dunaja. Dunajska borza 13. januarija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg* v bankovoih Enotni drž. dolg v srebru . Akcije ndrodne banke Kreditne akcije . . . Srebro . . Napol. . . C. kr. cekini . 73 gld. 15 . 74 „ 10 . 88 „ 50 . 130 „ 25 . 821 u — • 2dB „ — . 118 p 50 T) . 9 „ 37 57 . &8 „ 10 kr. Gostilna ..pri fajfi", vsako miImiI« (555—S) frisiie pečene klobasice, jeterne, krvave in kranjske klobase. L ilBEVEO, lUniHka ceMta (GrudiMCc) ll> Salonsk premog od 50 kilo vile. Suha drva, cela in razkrujcna, po 1, »/1 i'1 '/< sužnja ter v žakljih (a 30 kr.), z do vaza m em na dom po najnižih, cenah. "^Kg (13—5) Marijinceljske kapljice za želodec, nepie.se/no Izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci in m-prcscžno zoper ne-slast do jedi, slabi želodec, smrdečo , sapo, naplbnenje, I kislo podiranje, idili panje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, /oper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira boleči nu iz želodca), zoper krč v želodoi, pre-obloženje želodoa z jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, jetrab in žep« r zlato žilo. O In van lo«£*l t Lekar C Bradj - Kremaier, Moravsko. Jedna -k h niča z navodilom, kako se rabi, stane jjrrjr :t., tn*m "^au Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna .losi p B v ob oda, na Prešimovem trgu; lekarna J u 1 i j p I. T r n k o c, z y, na mest-nem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli. V Gorici: lekarna .A. do Girnn-coli. V Ajdovščini: lekarna Mick. 6u-g 1 i e 1 m o. SvariteV! Ker se v zadnjem času naš izdelek posneinlje in ponareja, zato prosimo, naj so kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echto Maria-zeller MagentroptVn — Urady & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem jo podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utis-neno sodnijsko spravljeno vurnlvoiio mu-in (mi Je iu zavoj mora biti zapečaten z našim vurfetveuiiu /jm m« n j-.-m. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teb znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo Bodn jski kaznovani izdelovalci in prodajalci. <3G2—24) r ! K &lycerlnino milo, tekoče, nedosegljivo v tem, da so dobi mehka, tanka, bela koža, 1 sklcnica 40 kr. &lycerin-Creme, >osebno vspešno, ako ustnice ali p koža na rokah poka, 1 sklenica 30 kr. Glycerin-Sargov, najfinejši, 1 sklenica 10 kr. Toilette-Hoflig-G-ljcer.-Seire, Sargovo, 1 kos 30 kr. Dam-PoMer, z dišavo, bel in rudečkast, v zavojih po 10 kr., 1 Škatla 40 kr. Anaterieova ustna vođa, izdeluje G. Piccoli, 1 sklenica 60 kr. AnateriDOva štnpa za zobe, izdeluje G. Piccoli, 1 sklenica 40 kr. Prodaje in razpošilja proti poštnemu povzetju G. PICCOLI, lekar ..]>■ i angelu*6, (490—14) ■v I_ij-o.Tolja.xiI, na