00. številka. Ljubljana, četrtek 15. marca. leto,
Ilhaja \Mj;k dan, irv t.-inAi ponedeljke in dnevi jm> pra/.nieih, ter velja po posti prejemati zh a v s t r o - oge r s fc o deiole z* eeln leto H> ffUL, M pol li-1 a 8 ffML ca četrt leta 4 kIu. — 2« Ljubljano bnM pošiljanja na dom m eelo leto L8 gKL, m 6etr1 leta 3 (ld, 80 kr., M en mesec 1 ^1<1. 10 kr.   Za poJKlJaaj« na flom sr računa 10 kr. za mesec, 30 kr. M ćotrt leta. — Za tujo deželo toliko več, kolikor postnma iznaša. — Za tfonpode učitelje na ljudskih ioUb in sa dijake velja znižana OettN in sicer: Zh Ljubljano ia fietrt leta 2 gld. 50 kr., po poiti prejemati za Četrt leta 3 gki. — Za oznanila bo plačuje od ćetinstopne petit-vrste ti kr., će so oznanili) enkrat tuka, B kr., će ae dvakrat in 4 kr. če »o tri- uli većkrat. tiska. Dopisi naj »o izvole frank.rati.       Rokopisi N D« vračajo. — Uredništvi) jo v Ljubljani v Fran« Kolinami vej liifii št. 3 gledališka stnlha". Oprtvniitvo, na katero naj ho blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativno roči, je v „Narodni tiskarni" v Kohnanovoj tnal
Klic na pomaganje!
Iz Dolenjskega iS, marca [lav. dop. |
Koliko ho jo govorilo uže daljo časa 0 slabem gospodarskem stanu način okrajev, pa Od nikoder, od nijedno strani nij pomoči, in tem večja in silnejša jo revščina pri nas.
Obračamo bo s kratko besedo so jodon-krat do višjih odločilnih krogov, in posebno do naših slovenskih d r ž a v n i h poslancev, naj oni vsaj blagovolo sprožiti, po kakem načinu bi so vendar po malem v okom prišlo vedno rastočej revščini. Podprli bodemo avojo prošnjo s lakti, ki bijojo v obraz vsa-komu, ki od daleč gledajoč meni, da je vso le protiranje. Najživojši dokaz vodno bolj propadajočega gospodarstva jo zaostajanje v dav-koplačevanji.
In tak signum temporis pri nas vodno jasnejšo in vedno groznejso postaja.
Evo dokaze: Pri o krajnoj sodniji v No vem mestu je bilo 10. januarja t. 1. petnajst llcitant ali eksekutivnih dražb zarad zaostalih davkov; tako jih jo bilo 15. januarja sedem, 22. jauuarja, — devet — l. februarja t riti a j s t in tako gre teden za tednom, dan za dnevom brez preuehljaja.
In ako bi kdo mislil, da so prodajajo pri tem posestva vsaj za ceno vstunovljeno po imkej sodnijskoj cenitvi, kako bi so motil ; tretjina cenitno cone, to je največ, kar so doseže, premuogokrat pa kupi IVankar v erarič-riem imenu posestvo za svoto, ki jo komična, ako bi no imela tragično strani.
V ilustracijo tega le en slučaj. Posestvo Kuntaričevo  v   Vrliovškej   vasi ,   cenjeno na IOSO  uold. kupilo je  davkarstvo v Kostanjevici za «lv*a golti.    - rečem  Se je-
donkrat — za dva i;«>!«!. pri očitnej sodnijskoj družbi, zarad zaostalih davkov vpelja-nej eksekutivnej dražbi, katera jo bila publicirana in oklicana in po časopisih naznanjena. Ljudje no mogii več na j silnoj šega odvaliti, nihče nema denarja, in ako no pride o pravom času pomoč, poginit) mora vse.
Kakor čujemo, obrnili so se dolenjski okrajni glavarji do deželno vlade v Ljubljani, da se napravi vsaj enoletni m o r a t o r i u m za davke, in da si ljudje po malem opomorejo. Mi opozorujemo našo državno poslance, da store kak korak v tem smislu, vsaj pomočjo tako potrebna, in nujna mora biti.
(Ta dopis smo dobili od zanesljive strani, torej naglašamo, naj se oni krogi resno obzirajo nanj, do katerih je obrnen. Ur.)
Avstrijsko-turška vojska?
Prijatelju našega lista se od dalmatinsko-bosensko mejo v privatnem pismu poroča: a Tukaj se v najodličnejših vojnih krogili n i h č e ne verjame na mir, temuč na spomlad marširamo in zasedemo BOSOO. — Od dalmatinsko meje se piše dalje zagrebškej „Agram. Presse4' sledeče : „ Ravnokar sem zvedel od višje vojaške osobe, ki jo še v aktivnoj službi, da bodo avstrijska v o j h k a m ar š ir al a v sosednjo turške provincijo. To je sklenjeno, vprašanje jo lo kedaj, za malo časa." U 0 D d o n s k e ni u svetovnemu listu „Times" pak se piše o tem istem 1. marca iz Carigrada tako: »Naznanil som vam bil pred nekoliko časom, da jo veliki vezir Kdhem-paša dobil vznemirjajoča poročila, da se avstrijska vojska zbira na dalmatinskoj meji. Porta, iznenudejana zarad te vojovito pojave, ki so vidi obrnena proti turskoj državi, obr-
nila so je po svojem diplomatičuein agentu do dunajskega kabineta, proseč pojasnila. No da bi Andrassv poskušal ono gibanje pojasniti, tajil ga je. Turih zbiranj vojsko nij, dejal je. Ali Turki nijso zadovoljni s tem oporekom in so na sosednjo avstrijsko državo vsi nevoljni. Pritožbe ponavljajo, zakaj je general Kodič še vedno na svojom mestu v Dalmaciji, zakaj se jim je luka v Kleku zaprla v trenotku, ki je bil za otoniansko državo velekritičeu. Kij ubil obetom Andrnssvjevim, Klapkovim in poštanskih študentov, glodajo Turki na Avstrijo kot na panslavi stično državo in jo sovražij o skoro ravno tako, kakor Rusijo, čeravno se jo men j bojo. Kadar se bodo Uusija odločila meč potegniti, jasno je — sklepajo Turki, da bodo druge malo in veliko državo postavilo so, ali z Rusijo ali zoper Rusijo; užo to pa, da Avstrija v Dalmaciji vojsko nabira, jo dokaz, da so ruska vojska bliža." — Ob jedneiu se piše „Tinio-som" iz Bosno, da so Turki tam silno pri-pravljujo ua brunih o proti avstrijsko j invaziji; iz Soluna pride 120 bataljonov v Sarajevo. — Dunajskemu „N. \V. T." pak se je preti nekaj dno vi isto brzojavljalo s pri-stavkom, da bosenski Turki užo govore in se huhujo, kako bodo našo vojsko zapodili in podili do Zagreba ali celo do 1'rago!
No, prodno bodo baš do Prag? prišli, bodo se dali šo kaj pogovoriti, če Pog da iu sv. Uhaeius. Ali značiteljni so pa ti glasi vendar in vredni, da so zabilježijo. Našim bralcem jo znano, da smo na to evontualiteto uže zdavnaj opozorjali in da jo tudi želimo. Združena z Rusijo moro Avstrija jedino pravo orijentalno politiko delati, liže instinkt Turkov in njih strtih jo tu živ dokaz.  (Jotovo, da ae
ki ti bodo boljši prijatelj in oče, nego ti jaz zamorom biti."
Potem jo šla Jerica k gospe Kllisovi; ta se je močno čudila, ko jej je povedala, da je prišla poslovit so od nje. A kolikor zelo se jo oskrbnica čudila ter radovedna bila, hlo-pela je vendar šo bolj, izreči so o dobrotlji-vosti in velikosrinosti gospoda (irahaina iu o namenjenem veselem potovanji. Gospe Kllisovi voščivši mnogo veselja, prosila jo je, da bi jej katerikrat pisala. To prošnje gospa Kllisova blezo nij razumela ter je vprašala, ali Jerica misli, da bi krilo i/ tibeta bilo primerno za potovanje.   Ko je Jerica /. nova jo prosila,
odgovoiila jej gospa Kllisova nij nič odločnega o pismenih poročilih,   ampak  jo  le vprašala,
koliko doijuih rokavcev bi najbrže potrebovala.
Ko jo Jerica odgovorila na vsa njena vprašanja ter jo na zadnje za-se pridobila, obljubila jej jo gospa Ellisova, da jej bode pisala list, kar bodo po njenih besedah dosta več, kot je lota in leta storila.
Mfttek.
Prižigalec.
(Boinati, v angleškem spiralu U i 81 m. 1'iniauiiiH, poslovenil J.)
Dvaindvajseto poglavjo.
(Dalje.)
Kmilija jo je nujno povprašavala, kaj se jo zgodilo; a odgovarjajo jej Jerica vendar nij ponavljala najbritkejših iu najbolj razža-Ijivih besed gospoda (!rabama, ker videla jo v prestrašenem in žalostnem lici svojo prija teljice, kako globoko v srce jo boli, da jo oče Jerico tako krivo razumel in toliko ra/žalil. Povedala jej je tudi, da so je gospod Grahaui očitno i/rekel, nuj zapusti In. o; ker jej tudi nikakor nij prijazen, zdi se jej najboljše, da bi precej otšla, zlasti tudi, ker je go.^pa Sul-livanova ta trenutek najbolj potrebuje. Knn lija je priznala pametni razlog, nm pritrdila ter jej obljubila, da jo bode še denes po polu
dne spremila v mesto. Ker kolikor zelo jo je bolela vsaka neprijaznost proti .Jerici, zdelo su jej jo vendar boljše, da precej otide, da ne bi morebiti njeni oče zasramljivo z njo ravnal.
Ostali dan je Jerica spravljala svoje reči in so pripravljala za odhod. Kmilija jo Bedela poleg svojo rojenko ter jej dajala dobre svete, kako naj se v bodočnosti obnaša; obžalovala je, da ste prisiljeni ločiti se ter jej jo zago-tovljala stanovitno in nezmanjšano ljubezen.
„<)h, draga Kmilija, ko bi mi vi lo katerikrat pisali. — Kako bi me to tolažilo za čas vašega dolgega potovanja!" vsklikuila je Jerica.
„Draga moja, s pomočjo gospe Ellisove, odgovorila je Kmilija, „poručala ti bodeni o našem potovanji toliko, kolikor mi bode mo-goSe. A če prav ne bodeš dosta slišala o meni, vendar bodem jaz zmerom na te mislila. Nikdar ne bodeni pozabila ljubljeno svoje j dete  priporočiti  varstvu gospoda nebeškega,
upirajo Magjari in slovanožrni nemški pru-sijani zoper to jedino pravo politiko, ali drugi pravoavstrijski elementi so močni dovelj, da zoper njih voljo zvrše vse potrebno, kadar se krona odloči do potrebnega dela in ukaza. Ker pride Ignatiev te dni na Dunaj na zadnje dogovore, utegne se tudi to vprašanje določiti. To se ve, da bode treba tudi še nekaterih druzih izprernemb v monarhiji, a vse so zaželene nam in vsacemu njenemu pravemu prijatelju.
Politični razgled.
V Ljubljani 14. marca.
V flrinvitem *boru je poslanec dr. Oelz rekel pri posvetovanji o tiskovnej noveli: „Kajti kjer je enkrat, kakor v Avstriji justicija postala slepo orodje strankarske vlade.... tu nij nič teško skoro vsako številko kacega opozi-cijonalnega lista konfiscirati."
V seji 13. t. m. so bile železniške stvari na vrsti. Sklenilo se je, da ima kupiti država Braunau-Strassvvalehener-železnico, a 1 mili-lijon posoditi Prag-I)uxski železnici.
Na feikem bodo 7. in 9. aprila volitve 73 deželnih poslancev. — Ker se Čehi ne udeležujejo deželnega zbora, torej mandate izgubljajo. Torej bodo imeli zopet volitve.
Of/crtfci ministri pridejo denes ali jutri na Dunaj, da dovrše dogovor v bankovem vprašanji.
V n u s J«* rt rit*v«*.
IVmo//o»*c? se dobro drže. Nič ne hode z mirom. Iz, Carigrada se javlja, da Turčija neče dati Črnogorcem ni primorske luke Špice, niti ne odstopiti jim Nikšiča ter albanskega ozemlja na desnem bregu Morače. Črnogorska zastopnika vojvoda Božo Petrovič in senator Stanko Ha d o nič pa odločno terjata vse to, t. j. toliko, da bi bila Črnagora še enkrat tako velika nego dozilaj. — Italija pa intrigira zoper to, da bi Črnagora dobila kako morsko luko!! Zavist!
Vu »'šlii parlament bi se bil imel uže odpreti, ali preložen je na 19. t. m., ker baje nij še vseh zastopnikov skupaj. Čudno je, da so še ljudje, ki si od te turške komedije kaj resnega obetajo, t. j. naši ustavoverci in nem-škutarji.
Sultan dolži baje HIHhnd pašo, da je hotel republiko in komunizem na Turškem izvesti. Za to je on imel le vse dobro dežele pred očmi, ko ga je odpravil, kajti Turek le „za sultana" gre v boj. Tako piše „N. Fr. Tr.", da H je pa res ali ne, to je drugo pitanje.
Iz *Wernxale*na se piše „Vaterlandu": Konstitucije, reforme, itd. so pri Turkih ne-
mogoče, če bi prav dobro voljo imeli. Nikoli se nij godilo več slabih stvarij in več nepravičnosti, kot zdaj, ko se govori o ustavi. Tako deželo reformirati se pravi trnjev grm v rožnato gredo spreminjati.
V t»»<•"■«■ i<všm senatu so volili bo-napartista Dupuy de Lomo za dosmrtnega senatorja se 142 zoper 140 glasovom, torej z 2 glasoma večine. Bonapartisti so zmagali, ker so večjidel vsi drugi kraljevci in reakei-jonarji z njimi potegnili zoper republikance.
Dopisi.
Iz iiM'sli* Kožu 8. marca. [Izv. dop.] 8. t. m. „ko mežnar odzvonil je dan" probudilo je streljanje ložke meščane; kajti ta dan so minoli štirje veki — štiri dolga stoletja, kar je bil baje Lož prvikrat javno imenovan, ter sprejet v kolo slovenskih mest. Da se vsaj nekoliko spominjamo važnosti tega dneva, bila je predpoludne po cerkvenem opravilu slovesna seja občinskega zastopa, kateri je votiral enoglasno udanost in zvestobo vsega mesta našemu vladarju o priliki 400 letnice, ter ukrenil v večni spomin postaviti „Franc Jožefa I. študentovsko štipendijo," v katero svrho je zbor privolil 300 gold. iz mestne blagajnice. Naša lojalnost in prepo-nižna prošnja za imenovanja ustanove z najvišjim naslovom, se je naznanila še isti dan Nj. Veličanstvu presv. cesarju.
Na večer je priredil provizorni odbor za slovestnost skupno večerjo v županovem poslopji g. Laha, pri katerej so bili navzočni meščani, uradniki in drugi odlični gospodje ložke doline. — Spominjali smo se v napit-nici na ustanovnika ložkega mesta Friderika IV. ter sedanjega mil. vladarja, in povdarjali, naj se skleneno študentovsko ustanovo skrbimo za omiko in napredek svojega slovenskega naroda. Gromovit „živio" je sledil našemu rojaku g. Jakobu Za bukovcu v Ljubljani, kateri je prvi sprožil v „Slovenskem Narodu" misel, obhajati 400 letno ustanovljenje ložkega mesta. Kazšli smo se z zavestjo, da smo vredno poveličali dan, in da smo vredni po tomci svojih pradedov, ter da bomo v slogi in z gorečo delavnostjo osvetili In delali v prid mesta in domovine.
Omenjati  moram,   da  bode  glavna in občna slavnost v spomin 400 letnega ustanov ljenja ložkega mesta v prvej polovici meseca avgusta tega leta, h katerej  bodo povabljeni slovenski domoljubi, da z nami vzajemno
pomagajo poveličati ta spomin. — V izvršenje poznejše slovesnosti, je bil 8. t. m. izbran od volilcev I. razreda definitiven odbor, v katerem so gg.: Žerjav, dr. Dolenec, Ver-il nvar, Lah, (i ros man, Ž nidaršič in II I ab še. Odborova naloga je, da veličastno poslavimo 400 letnico ložkega mesta. Podrobnosti o slovesnosti, kakor tudi program poznejšega slavja, bode se o svojem času razglasil.
■ z «*uviiiMH<* doline 12. marca [Izv. dop.] < 'nI sem praviti, da se „Laib. Schulzeitg." tudi sem na Štajersko in sicer sem v našo sa vi usko dolino nekomu pošilja. Ker mi je pa dobro znano, da drugi tukajšnji narodni učitelji in sploh slovenski učitelji na slovenskem Štajerju za „Laib. Schulzeitung" nič ne morajo, dovoljujem si dotičnemu naročniku, ker se nadejam, da je pošten narodnjak, kar naravnost svetovati, naj, ako bo mu list, umazan nemčurski afterpedagogični list usiljuje, ga takoj nazaj pošilja. Tiste nesnažne nemškutarske in renegatne smeti se pač ne smejo v našo lepo savinsko dolino trositi ; za take nemarno tu na slovenskih tleh nobenega smetnjaka. Nam se tudi nikakor ne ljubi čitati tiste neslane in abotne ajramove „liebeserkliirunge" in druge enake neumnosti, koje ovi odpadniški organ svojim nemčurskim prijateljem podaje; kajti imamo za čitanje dovolj poštenih, koristnih in podučnih slovenskih časopisov. „Laib. Schulzeitg." naj torej nas slovenske učitelje celo pri miru pusti in mi se pa tudi za njo nič brigali ne bomo.
Iz Iftllililfil 12. marba. [Izv. dop.] (Prva letošnja velika koncertna beseda slovanskega pevskega društva). Slovansko pevsko društvo dunajsko je zopet pokazalo izbornost svojih pevskih močij, in nikdar prehvaljeno marljivost in navdušenost, kadar stane pokazati slovanskemu dunajskemu svetu, koliko se da doseči, ako je slovansk duh složen. Petje je vez, ki prva more zediniti duhove sicer različnega teženja, raznoterih načel in prizadevanj toliko vrstnih slovanskih pokolenj. Akoravno so Čehi se štiri petinkami v društvu zastopani, vendar ne zahtevajo, da bi se radi tega večinoma le češko popevalo. Vseh slovanskih narečij pesni se tu pojo. In baš radi tega ima to društvo pozornost vseh slovanskih plemen: Rusov, Srbov, Slovakov, Rusinov, Poljakov, Hrvatov posebno pak Slovencev. Poljaki in Hrvati so se dozdaj naj-
Predno je zapustila Jerica hišo, šla je k gospodu Grabamu v čitalnico, nadejajo se, da se bode prijazno poslovil od nje. A rekši mu, da je prišla poslovit se od njega, mrmral je na pol razumljivo priproste besede, ki tako globoko segajo, če pridejo iz srca; iste besede pa le more človeka, če so jih kot pri sedanji priliki izrekla strastna in na pol zaprta usta. Nagloma obrnivši se od nje, vzel je kuhinjske klešče ter je jel razgrebati ogenj.
Tako je otšla s solznimi očmi in žalostnim srcem, ker gospod Graham jej je bil doslej dober prijatelj.
Vse drugače se jej je godilo v kuhinji, kjer je bila poiskala kuharico Prime in hišino Katinko.
„ Draga gospica Jerica, bog naj vas blagoslovi!" rekla je prva, prišedši gori iz pe-rilnice ter si s predpasnikom roke brisavši; — „kako vas bodemo pogrešali! Skoro ne bode vredno še služiti v tej hiši, ko bodete Vi odšli.   O, za milost božjo ! če se ne ver-
nete, poginili bodemo vsi v štirnajstih dneh. Da, vi ste duša in telo celej hiši! A, vi veste, kar je pravo; in ko otiđete, moramo se temu udati, če prav bi si Katinka in jaz skoro oči i zjokali."
„Da, blaga gospica Jerica!" rekla je Irka Katinka, „prav lepo je od vas, da se od nas poslovite. Ne vem, kako se spominjate na nas vse; gotovo se vam ne bode godilo nikdar boljše, nego jaz vam voščim. Blaga gospica! primorana sem misliti, da vam mora mnogo pomagati, da vas vsak spremlja s srčnimi voščili."
„Hvala ti, Katinka!" rekla je Jerica gi-njena priproste srčnosti teh dobrih prijateljic. „Enkrat moraš priti v Boston ter me obiskati in tudi vi kuharica Prime; pričakovala bodem vaji. Z Bogom!" „In srečni", voščili ste obe iz celega srca. To voščilo ste jej klicali prek dvorišča, in Jerica jih je še slišala, ko se je voz uže odpeljal in na cesto drdral.
TriindvaJBeto poglavje.
On iz svojeglnvccv sredo cdon jo, Ki Eaglobivll v kako miBcl se, ("ust kar zovejo in vero in poStenje, Prej kot ono, rajSi v upusti življenje.
Preskočimo, kako se je Jerica poslovila od Emilije, kako srčno jo je Bprejela gospa Sullivanova in kako je začela podučevati, ter le omenimo, kar se je dogodilo neki dan v novembru, blizu dva meseca pozneje, ko je bila zapustila gospoda Grahama.
Vstavši z dnevom se je napravljala v sobi, ki je bila tako mrzla, da so jej roke na pol otrpnile, predno je bila le na pol napravljena. Predno je jela delati, prosila je kljunu mrzli sapi nebeškega očeta za blagoslov. Potem je tihoma stopila v bližnjo sobo, kjer je gospa Sullivanova še spala; vnetila je ogenj, za katerega je užo prejšnji večer skrbno vse pripravila, ter je tihoma odšla doli po stopnicah in je zakurila peč v prijetni sobi, kjer je pri mrzlem vremenu rodbina navadno obedo-
bolj ločili, a s časoma in polagoma hote* tudi uvideti veliko važnost tega obče slovanskega -društva.
Sedaj k stvari. Za prvi letošnji koncert imela sta društvo slov. pevcev, iu njega odbor velike križe in težave. Obolel je društvu izvrstni pevovodja v vredini pevskih vaj j a v odboru so se kujale umetniške glave. Program moral se je radi takovih nevšečnosti) premeniti 3 krat. Vse je bilo v straheh radi uspeha. A Še srečo junačko premagale so se vse potežkoče, tako da niti jeden soudov se nij hotel nadejati toliko izvrstnega uspeha, kot so želi ga pevci, posamezni umetniki, osobito še odbor se srečno svojo izvolitvijo posameznih umetnic.
Najprvo se je pel Forchtgottov „Svorn^ dueli". Skladba te pesni krasno unema v slovih razvito idejo.
Svorny  složni) dneh bod' našo hesio,
Tak to kažo vlast' a Huch ;
Co je plavci povne veslo,
Py ho moFn k brVhu neslo,
To Slovanuin svorny duch.
Pela se je istinito lepo. Burno priznavanje od vseh stranij bil je znak, kaje pesen elektrizirala.
V drugi točki pak smo občudovali vrlo slovansko peko gospico Evženijo Papricovo, rojeno v Moskvi. Ta mlada in nježna prikazen je se svojimi ruskimi pesnimi in si-ciljskimi narodnimi popevkami občinstvo ne-popisljivo razplamtila. Mil nje glas b'l je očaralen; njeno vedenje in kretanje o petji dobro pristujoče mislim pesni]. Iu mlada ta Rusinja, učenica po Evropi slavnoznane pro fesorinje v petji gospe Marchesijeve žela je burnega priznavanja, da se je morala nekatere krati podati na oder zahvalit e občinstvu.
Itusko kadriljo Napravnikovo, v katerej je solo pel izvrsten pevec Čeh Jerie, pel je zbor jako dobro.
Gospica R. Še tri lova, po rodu Čehinja svirala je na glasoviru tri piece: 1. Cznjkovvskijevo: „Noeturne," 2. Rubin-s tein ovo „Deux miniatures, 3. Raff-ovo „Javotte". Ker se jej je mnogo ploskalo, je to značilo, da je svoj nalog izvrstno umela.
Nedvedov „Popotnik" bil je v pe-tej točki. G. Jerie pel je solo, a več Čehov i Slovencev (gosp. Sežun, Orožen, Simčič, Kru-šič) pelo je oktet (mesto kvartet). Da se je izborno pela, mi skoro nij treba posebej ome-
vala. Miza je bila pogrnena in vse je bilo za zajuterk pripravljeno, ko je ustopila gospa Sullivanova, bleda, kumerna in slabotna ter v velik šal zavita.
„ Jerica t" rekla je, „zakaj me pustiš tako dolgo spati, ti sama pa si po konci in mi delaš ? Zdi se mi, daje tako bilo vse dni v tednu."
„Tetka! iz najboljšega razloga; jaz namreč spim prvo polovico noči, ter se z dnevom prebudim, pri vas pa je ravno narobe. Razen tega tudi rada preskrbim zajutrek, ker znam narediti tako lepo kavo. Glejte", rekla je ter je nekaj kave vlila v čašico potem odprla ročko in ga je nazaj vlila, „glejte, kako čist je. Ali bi to mrzlo jutro vam ga ne dišala mala čašica ?"
Gospa Sullivanova se je zasmehljalu ; ker je strijc Trueman rajši pil čaj, Jerica sprva nij znala kave kuhati, ter se je tega pri njej navadila.
„No, rekla je Jerica k oknu primaknivši pripraven stol, „prosim vsedite se tu sem in
niti, a da se je neizmerno, mnogo jih je celo trdilo, najbolj dopadala, se je od mnogih stranij zatrjevalo. Da je nam Slovencem segla res v dna srca, urne le oni, ki uže več časa biva v tujini. O gospodu Nedvedu pak sem čul od mnozih stranij željo, da bi nam le skoro kaj tako lepega, kot je njegova ,,Popotnikova" skladba dal na svitlo! Dolgih, umetnih in krasnih zborov, kakor jih je treba za velike koncerte, Slovenci istinito pogrešamo.
Še jako mlada virtuozinja na goslih gospica Uel. Lehner-jeva igrala je Vi e litem ps-ovo" Elegie pour alto op. 30. Poznalo se jej je, da še nij mnogokrat v javnosti se producirala, a zadostovala je svojej nalogi popolnoma. Z elegantnostjo in z dovršeno tehniko rabila je svoj inštrument. Pohvala jej je donela iz vseh stranij
V sedmi točki bila je elegična ,,Nitra" (Kadavvjeva), v katerej je baritonsolo pel Čeh Freissler. Žalostna zgodovina slovaškega naroda je v tej skladbi tako ginljivo i srce zba-dajoče interpretirana, kakor bi žalostneje menda ne bilo več mogoče.
Nitra, mila Nitra, Ty Slovenska mati, Gtf pozrem na tebe Musiin zaplakati t
Ta pesem je prava cvetka naroda slovaškega, ki ima toliko vrlih lastnostij v sebi, če bi ne bil tako krotak i p osi u žen.
Bendel-ova ,,RfiŽinka ma drimej," (Spavaj mi, rožica!) Pesen se jo jako dobro pela i neizrekljivo dopala. Ugajala je posebno nežnemu spolu, ki ima seveda najbolj i največ okusa za ljubovne pesni.
Ker je gospa Kraus-ova iz Kieva v zadnjem trenotku obolela, je nij bilo mogoče z drugo pevkinjo nadomestiti. Duett iz D o n i ze t-tijeve „Maria Padilla," ki gaje imela omenjena pevkinja z gospico Papricevo peti, moral je toraj izostati. A gospica Papriceva pela nam je mesto tega tri prekrasne ruske pesni: Glinkovo: „Novgorod-Ditše," ,,Tjebja zdjes njet'*, i „Grofa Kušelovo — Čubarodki". Gromovitoga ploska, harašo, vvborne, živio, in bravo klicev oglušela so skoro ušesa. Vse ob činstvo bilo je kot v ognji. Toliko je mogla mlada ta ruska pevkinja s prekrasnim svojim glasom navdušiti. Seveda se jej tudi radi tega mnogo več ploskalo, ker je pač Slovanka z dušo i telom.
pazite na kavo; jaz bodem zletela k gospodu Cooperju ter pogledala, ali se je uže toliko napravil, da mu lehko kito zavežem."
Odšla je; gospa Sullivanova pa je sama pri sebi mislila, kako dobra deklica da je. Vrnivši se s starim možem, jako čisto napravljenim, primeknila mu je stol; ko se je vsedel, dala mu jo mizno rutico ter je prinesla zajuterk na mizo.
Gospa Sullivanova je vlivala kavo v čašice, Jerica pa je jako mično in lično olupila pečen krompir in kuhnno jajce. Položivši ju na krožček, ponudila je gospod Cooperju zajuterk; ta je bil tako pripravljen, da se nij bilo nikakor truditi staremu možu, ki je jako težko to sam opravljal. Gospa Sullivanova pa se nikakor nij žalila, kot se je žalila vsakrat, ko je zapazila njegovo okornost in /.mirom vefio neskrbnost glede na snažnost, katero je t oliko cenila. Ubogi gospe Sullivanovi nij prav nič dišalo in le težavno jo je Jerica pregovorila, da je nekoliko jedla. Ko jej je pa ponudila nekaj pečenih kamenic, videle so se jej
Naposlednje pel se je Jenkov zbor „Na moru". Ta program dovršil se je valjda do jednajste ure, akoravno se je vsak zbor le jedenkrat pel.
Po koncu tega programa začela je godba 4. pešpolka Iloch uud Deutschmeister svirati pod vodstvom g. J. Dubca. Nje program bil je sledeč: 1. Flotovv: Ouvertura k operi „Stradella" ; 2. Wagner: fantazija iz opere „Tannhiiuser"; 3. Bizet: odlomek iz opere „Carnien" ; 4. Beriot: Ballet-Fantaisie, violin-solo; 5. Pete rs: slavjanski potpourri; 6. Ros si ni: Arija iz opere „Brivec Seviljski"; 7. Strauss J o h.: „0, ti krasni maj!" po-skočnica iz „Princa Methuzalema" ; 8. Dubez: „ Referat".
„Kje domov moj" se je moral trikrat ponavljati. Mej sviranjem te slavjanske pesni pelo je tudi občinstvo. Navdušenje bilo je istinito neopisljivo.
K adventnej koncertnej besedi oddalo se je tiskanih 800 vstopnic; a bilo jih je še premalo. Predsednik dr. Lenoch in drugi odborniki morali so svoje Tistuice kot vstopnice ko-lekovati. Tudi sedaj je bilo nepričakovano polno. Vsi sedeži bili so pred začetkom po-sedeni in došlo je še toliko občinstva, da smo nekatere odlične goste morali na prostor pevcev prevzeti. Izmej slovenskih poslancev bili so navzoči: gg. dr. J. Vošnjak, grof Barbo, Nabergoj, pl. Langer; izmej druzih odličnih Slovencev videli smo prof. Š u mana se soprogo, dalje dr. K. Prusa, fregatnega zdravnika in dr. Bilo je tudi mnogo druzih slavjanskih državnih poslancev, kakor: dr. P raža k, dr. Meznik (Moravca), g. Ozarkievič, poslanec Uusinov itd. Odličnih gostov bilo je izmej vseh narodnostij. Izmej ženstva opome-nimo dve Hrvatici, bivši gledališčni igralki v Zagrebu : gospa Novotny in gospica Zulifajeva. Tri dame bile so iz Moskve in rekle so, da so jako navdušene po nepričakovano lepih produkcijah. Vspeh se mora torej zelo sijajen imenovati.
Izmej nemških časopisov, ki so donesli notice in kritike vam denes citiram: „Frem-denblatt" : Ta list piše o slavjanskem koncertu takole: ,.Das Concert des „Slavischen Gesangsvereines", \velches bei tiberftillten Riiu-men der Blumensille, wegen Erkrankung des Chormeisters Herrn Buchta, unter Leitung des  Chormeister - Stellvertreters Ilrn.  C o n-
tako dobre, da jih je pokusila in nekoliko užila; dišale so jej tako močno, kot jej zadnji Čas uže dolgo nij dišala nobena reč. Ko ji je Jerica pogledala v upadeno lice, zapazila je očitno, kako močno se je majhena, delavna in močna žena spremenila. Prepričana, da je le prava bolezen jo toliko spremenila, sklenila je, nikakor ne več odlašati, ampak nemudoma poklicati zdravnika.
Po zajutreku je bilo treba posodo pomiti, sobi vrediti in določiti kosilo, katero je moralo biti tudi po nekoliko pripravljeno. In vse to je storila Jerica sama, predno se je z nova napravila ter šla v šolo, v katerej je uže nekaj tednov kot pomožna učiteljica služila. Tri-četrti na devet je pogledala notri skozi kuhinjske duri ter je prijazno rekla staremu možu, mežavo pred ognjem čepečemu:
„No gospodine Cooper! kaj nočete iti tja iu ogledati novo cerkev? Gospod Malnar vas bode čakal. Rekel je včeraj, da se nadeja vaše družbe, ko bode pri delu."
(Daljo p rili.)
stantin Jahođa stattfand, bekuadete aber-mals den Eifer dieses strebsamen Vereines. Sechs anstrengende Chore wurdeu mit voller Verve und Frueision zum Vortrage gebracht, und vvenn es die Zeit erlaubt hiitte, dem \Yunscho des exquisiten Auditoriums zu vvill-fahren, luitten alle vviederholt \verden mtlsseo. Von den Soliston geliiihrt dem Frl. Lech-ner der Vorzug, vrelches darch eiueu poesie-vollen Vortrag v. Vieu.Ktemps1 „Klegie pOOr alto" op. 30, Alle bezauberte. Frl. Eugenie Papritz besitzt eine starke u. ziemlich durcu-gebildete Altstimme, ibr verstiinduissvoller Vortrag russischer u. siciliunischer Volkslieder fand die vollste Anerkennung. Frl. Rosa Schetczil machte der Schule ihres Meisters vollste Ehre. Die Leistungen des Tenoristen Hm. Jerie vvaren vorzUglich, vom reinsten Schmelz, dureh eine gediegene Sehule ausge-bildet. Die Produetionen der Iteginientscapelle Hoch und Deutschmeister (Kapelhneister Ur. J. Dubez), darunter Solo-pieceu von Jlellmes-berger junior und Czernv, gaben dem Concerte einen vvtirdigen Absehluss."
Sijajen vspeh je torej tudi od Nemcev priznan. R. P—1.
Domače stvari.
— (Narodni volilni shod.) Predsi-nočnjem so se bili zbrali v tukajšnjej čitalnici narodni volilci ljubljanskega mesta in postavili kandidate za prihodnje volitve v mestni občinski zbor. Kandidatje narodne meščanske stranke so: za III. volilni razred: g. dr. Kar. A h a č i č in g. Jos. Regali; za I. razred pa gg. Ničman, Pakič, Peterca in S trže lb a. — V druzem razredu, kjer imajo sami c. kr. uradniki večino, narodna stranka ne bode volitve udeležila se.
— (Sanitetno svetovalstvo za Kranjsko.) Minister za notranje zadevo je imenoval v c. kr. sanitetni svet za Kranjsko dr. Schitlerja, dr. Fuxa, dr. Eisla in dr. Kees-bacherja za tri leta, torej same Nemce.
— (Umrl) je Franjo Vraučič po dolgej in hudej bolezni 11. t. m. v Moravčah pri svojem očetu, učitelju. Pokojni, mladi, še le 35 let star duhovnik bil je skozi 11 let marljiv in priden delavec v vinogradu gospodovem, vsestransko omikan, iskren prijatelj in podpornik svojega slovenskega zatiranega naroda in priljubljen povsodi, koder je služboval. Bil je v Kamniku od treh „renegatov" zarad slovenskega domoljubja preganjan, potem prenie-Bten na eno najtežavnejših duhovnij na Dolenjsko, kjer se je cela tri leta v težavnem delu trudil in tam na zdravji čisto omagal. Naj ostane v blagem spominu svojim prijateljem.
— (Grilndlich.) „Der dumnie Kerl von Laibachu pripoveduje v listu od vtorka svojim vernim da jc „inesto Lož na Dolenjskem (!) te dni praznovalo svojo 400 letnico1'.
— (Blazen kmet.) V zadnji seji zdravniškega društva je dr. Bleivveis poročal o du-ševnej bolezni nekega posestnika, ki je uže U/a leta v blaznici. Ta slučaj je tembolj zanimiv, ker je blaznost v ozkih mejah in ker kmet opravičuje svoje bolestno počenjanje z razlogi, ki so skoraj verjetni, zaradi česar ga tudi sosedje nijso imeli za blaznega. Naenkrat pa začne ženo dolžiti prešestovanja, akoravno je IG let živel z njo v miru : prereže jej žile na nogah in na rokah iu jo žuga umoriti; žena in otroci so morali bežati. Zblaznel je po bolezni; bil e namreč neko noč pijan na prostem oble-
žal, da so mu prsti na nogah odmrznili. V blaznici dela in se sploh pametno vede, a ženo vedno dolži one pregrehe, in mirno pravi da jo bo zaklal, kakor domov pride.
— (Iz Celja) se piše „S1." Slovitega Brandstiitterja so pretekli četrtek po noči iz celjske ječe odpeljali v Karlovo v Gradcu. Vso se je tako natihonia zgodilo, da še de-uea v soboto malo ljudi po Celju ve. Zuano e, kako si je BrandstiLtter na vse kriplje prizadeval, da bi bil v Celjski ječi ostal, kjer so mu boljše stregli, kakor se mu bo v graški jetnišnici godilo; toda vse nij nič pomagalo.
— (N a u lici zbolela.) V Trstu je v ponedeljek zvečer na lesnem trgu neka bran-jevka, 62 let stara, padla na tla in obležala. Peljali so jo v bolnišnico, kjer je v torek zju traj umrlu.
— (Lakota.) Tržaška policija je tedni našla pod stopnicami neke hiše potepuha, ki je uže tri dni tam tičal brez vse jedi. Ker ga je mrzlica tresla, prenesli so ga t bolnišnico.
— (Zdravo mesto.) Vredno je opo-meuiti, da v celem meseci februarju t. 1. v mestu Radgoni na spodnjem Štajerskem nij nihče umrl. Meseca januarja pa jih je umrlo samo pet in njih poprečna starost je bila 61 let; eden pa je bil mrtev rojen.
— (Volk.) Poroča se od sv. Petra ob južni železnici, da so tam 10. t. m. zjutraj ustrelili volka moškega spola, ki je od smrčka do repa meril 1*6 metrov. Pravijo, da se tam še več volkov okolo potepa.
— (Nesreča.) V Gorico so v ponedeljek prinesli v bolnišnico nekega branjevca iz Št. Florijana, katerega je bil voz pritisnil k steni ter mu stegno /lomil. Umrl je še tisti dan zvečer.
— (Za petdesetletnico škofova uja papeževega) sklenila je — tako poroča „ Slovenec" — družba katoliška svet očetu poslati adreso okiučano z raznimi podobami mesta ljubljanskega iu dežele kranjske, ter podpisano od katoličanov kranjskih, kate rih podpisi se bodo nabirali po vsej kranjskej deželi. Tudi bode povabila vse, katerim je mogoče, da se vdeleže romanja, ki se bode napravilo v Rim, ter pri tej priliki sv. očetu izroče od vernih Slovencev darove. Cerkveno slovesnost bode določilo preč. škohjstvo.
Kazne vesti.
* (Obsojena na smrt.) Graško porotno sodišče je 12. t. m. obsodilo na smrt na vislice Jovauo llaberl, ker je svojega lastnega otroka umorila. Torej precejšnje število jih je letos uže obsodilo se na smrt, in več so jih tudi uže obesili.
* (Huda zima) je letos po spodnji Italiji, posebno v Siciliji. Zaradi obilega snega se celo po cestah ne more voziti. V Bivorni pa dozdaj kar ljudje pomnijo, še nij bilo nikdar snega.__
JPOftlUllO.
Čestitim udom Marijine bratovščine v Ljubljani.
Nižje podpisani naznanja čostitiin družabnikom, da se odpoveduje častnej službi kot predsednikov namestnik in ud direkcijo, Ob enem zeli čestitemu društvu najboljši prospoh ter naznanja, da jo njegovemu dosedanjemu trudu za društvo bil lo ta namen, da red upravo preun žonja izvede tako, da bo vseui jasno, no da bi s tem čestitemu vodstvu Ikako na časti Škoditi hotel ali pa za-so težil po kakej častnej službi.  Ostajam samo društveni člon.
(59) Spoštovanjem
Anton Stepanzig",
I i   i posestnik i" uicš^au, č.au Marijine bratovščino.
13. marca:
Pri Slona: Ribano iz Italije. — Schmidt iz-Beljaka. — Zor iz Dunaja. — Volk iz Ilrastn ka. — Kunčič, Schnabel iz Dolenjskega.
Pri   M»ll*t: Latzkon U Dunaja. — Sauer iz Kan /.e — GuttuianBthal iz Trsta. — Lian iz Gradca. Skaija iz Kranja.
Pri Zauior«!: Stale iz Dunaja.
Dunajska borza 14. marca.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih      63 gld. — kr.-
Bnotni dri. dolg v srebru *7   „   80 „
Zlata renta.......74   „   65 „
J860 drž. posojilo 109   „   25 „
Akcije narodne banke -i25   „   — „
Kredi ne akcije :49   „ 80
Londou Li'3   „75 „
g»Pdj L! . 9  ,   87 V, n
C. k, cekini 5   „   85 „
Srebro j 12    „   10 „
Državne marko     .... 60     „ 70
Tržne cene
r Ljubljani 14. marca t. 1. Pšenica hektoliter 10 gl. 42 kr.;  — rež 6 gld. 80 kr.; — ječmen 5 gld. 20 kr.; — oves 3 gld. — 90 kr.; ajda 6 gld. — kr.; — proso 5 gld. 36 kr.;
— koruza 5 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 64 kr,; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 98 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — špoh frišen — gld. 68 kr.; — speh povojen — gld. 75' kr.; jajce po 2 kr.; — mleka liter 7 kr.; govedniue kilogram 48 kr.; — teletnine 44 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 15 kr.;
— slame 3 gold. 03 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 gold. 50 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Oznanilo.
Podpisani želi vzeti v uk m udenča od 12 do 15 let, kateri ju m kaj šol dovršil in ima veselje za malarijo. Delo in uk je mnogovrstno, in obsega slikanje sob, črk in pismouk, po/.lačenjo, barvanje itd.
Dotične ponudbe naj se pošljejo do konta tegu iiicNccn na
(56—2)
111 al ar v Postonji.
Stev. 1439.
Razpis
(52-3)
službe sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani.
Služba sekundtirija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani z letno remune-racijo 40() gold., se stanovanjem v bolnici, s postrežbo, s 5 sežnji drv za kurjavo in z 18 funt. sveč je izpraznjena, ter se bode na dobo dveh let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji še dvakrat po 1 leto podaljšati.
Prošnjiki za to službo imajo dokazati, da so doktorji zdravništva ali vsaj ranocelniki z diplomo, ali pa da so vsaj zdravniške visoke šole dovršili. Dokazati imajo tudi, da so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnem zmožni in neoženjeni.
Dotične prošnje s potrebnimi dokazi naj se pošljejo do
marca 1877
vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani.
04 teliiBjja (Mora kranjskega.
V Ljubljani, 2. marca 1877.
Samoklistirni aparat
(01ysopumpe, Irrigaterje), Inhalacijne aparate,
klistirne, nretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalno steklenice, vezi za počene
I><> liil>i*ijšl£oj etMii.
Jedino le pri (53—39)
Gabrlel Plccoll,
Itl.tuju, na (iu)nijshi'j centi v Ljubljani.
lid&iKuj m ureduik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk MN;itcd^c Li.kan:;}-.
020042