Poživitev gospodarstva
V srednjeročnem planu me-sta smo si zapisali vrsto gospo-ciarskih in družbenih ciljev. Mogoče še marsikdo trdi, da plan ni povsem realen in da je premalo ambiciozen, pa vendar je, vsaj osnova za načrtovanje vnaprej, kljub vsem pesimistič-nim ugotovitvam. Do danes ga nismo imeli, sedaj pa nam za-kon o planiranju govori o kon-tinuiranem procesu planiranja, o dopolnjevanju planskih do-kumentov in drugo. Danes ima-mo vsaj plan. Načrtovati pa se še učimo!
No, pustimo ta razmišljanja in se obrnimo na problematiko gospodarstva. Nedvomno je njegova aktivnost in ustvarjal-nost motor celotnega družbene-ga razvoja mesta.
Za dosego sedaj začrtanih planskih ciljev ali celo za bolj-še rezultate pa bo potrebno sto-riti nekatere odločilnejše kora-ke v združevanju sredstev in dela ter usmerjanju industrije v nove proizvodne programe, zanimive za notranji in zuna-nji ti-g. Vrsto ukrepov bo pot-rebnp — predvsem pri korigi-ranju sistema samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov — saj imamo že opazen »beg« kadrov z odgovornih delovnih mest v
proizvodnji na delo v neproiz-vodno sfero.
Sami procesi povezovanja or-ganizacij združenega dela v se-stavljene organizacije, poslov-ne skupnosti, povezovanja v reprodukcijske in dohodkovrio soodvisne celote so lahko odlo-čilni pri poživitvi gospodarst-va v Ljubljani in območju ljub-ljanske regije. Ljubljansko go-spodarstvo obsega tretjino go-spodarskega potenciala v re-publiki in njegova poživitev bo vplivala tudi na hitrejšo rast v republiki. Smotrno in eko-nomsko utemeljeno povezova-nje pa mora prispevati k de-litvi dela, specializaciji, racio-nalizaciji, skupnem investira-nju y nove proizvodne progra-me idr,, kar vse pomeni večji družbeni produkt. Za vse to pa so potrebni veliki napori. Ne-kateri so bili že opravljeni, ven-dar za ljubljansko območje, kjer je 2snačilna močna koncen-tracija trgovine, industrije, gradbeništva in prometa še ved-no velja, da ima razdrobljeno in raznovrstno strukturo go-spodarstva (več kot 300 delov-nih organizacij v Ljubljani z manj kot 100 zaposlenimi!).
Povečanje produktivnosti de-la, odpravljanje strukturnih ne-skladij v gospodarstvu, pospe-
ševanju naložb, povečevanje iz-voza in druge naloge srednje-ročnih planov družbenopolitič-nih skupnosti pa z razdrobljeni-mi silami ne bomo dosegli. Še-le v času razprav ob sprejet-ju nove ustave in zakonov o planiranju in združenem delu so opazni nekateri spodbudni premiki. Na ljubljanskem ob-močju je sedaj 15 SOZD, ki vključujejo 155 delovnih orga-nizacij; v samem procesu usta-navljanja pa jih je še 10, v ka-tere naj bi se vključilo preko 60 delovnih organizacij. Pri tem pa še vedno ugotavljamo pre-majhno povezanost v enoten .iugoslovanski gospodarski pro-stor, predvsem na samouprav-nih principih in dohodkovni so-odvisnosti; prešibka je še po-vezanost industrije in trgovine ter znanstveno raziskovalnih in-stitucij z gospodarstvom.
Tudi pri oblikovanju skupnih razvojnih pfogramov in uskla-jevanju poslovne politike, še ni dovolj sodelovanja.
Za dejansko realiziranje prog-rama družbenega razrvoja me-sta do leta 1980 bo potrebna vrsta korenitih sprememb, v kar pa se bomo morali odgo-vorno vključevati vsi.
B. Č.