185. številka. Ljubljana, sredo 15. avgusta. X. leto, 1877.
SLOVENSKINAROD.
Ishaja vsak dan, izvsemsi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti preieman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gUL, m eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ta celo leto IS gld, za četrt leta S gld. 30 kr., za en meseo 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na slom se rzflnna 10 kr. M mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poltnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih iolah in sa dijake velja suizana ceua in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačajo od četiri stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo isvole frank i ruti, — Rokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiii 6t 3 „gledaliSka stolba*. Opra ?niitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" r Kolmanovej hiii.
Zaradi denasnjcga praznika izide prihodnji list v petc7c.
Vojska.
Dasiravno se uže štirinajst dni od turške strani telegrafično obeta, da se velika bitva vsak dan pričakuje, nijsmo je ni do denes že dočakali, in je tudi najbrž tako dolgo ne bomo, dokler Rusi Bvoje vojske za 100.000 mož ne pomnože. Denes pred koncem uredovanja tega lista mi nijsino nobenega izvirnega telegrama dobili, kar smatramo za dokaz, da se nij nič kolikaj važnega dogodilo. Vse vesti o bojih, ki se zdaj po privatnih telegramih poročajo, so le pretirana poročila o manjših sukobili in praskah prvih straž, ki se bližavajo sovražniku, da bi izpazile, kako močen je in kako leži.
Naši nemškutarski listi so polni zlaganih poročil o ruskih nevsmiljenostih v vojski. Pruska „Norddeutsche Allg. Ztg.u pa piše, da tem lažtMii na Nemškem nij nihče verjel. Oe se pa Bolgari maščujejo nad svojimi krvniki, je to iz prejšnjih in zadnjih turških zverstev lehko razumljivo. Ne more se pa zagovarjati živinsko ravnanje turško redne vojske, katera ranjenim Rusom glave reže, živim telesne možke lastnosti odrezava in s sekiro mrtve razmesaruje, kar kot samovidec poroča pruski major Lignitz iz Kazanlika.
Kakor „Pr." računi, ima Turčija v Bul-gariji vsega vkup 195.000 mož, Rusija je imela pred Plevno 140.000, a zdaj prihaja vsak dan uže po ena brigada pomočne vojske, tako, da bodo Rusi imeli kmalu 260.000 mož.   Potem bodo udarili.
Nevarnejša, nego številna presila, je Turkom potreba, da bodo morali svojo operacijsko armado s tem oslabiti, da bodo proti
Knez Skopin Šujskij.
(Po Pctniuevakeiu in drugih spisul J. Steklasa ) (Dalje.)
Skopin so jo v resnici, pa lo počasi, dalje pomikal. Pri Tverji so potolkli Poljaki njegovo vojsko strašno, ali on nij zdvojil; čez dva dni potem pa jo je on razbil po vsej vrsti ter se zopet dalje pomaknil. V kratkem pa mu zagrozi druga zapreka, katere nij najmanje pričakoval: tujci nijso hoteli dalje iti. Oni so se razsrdili na Skopina zato, ker jim nij dovolil vzeti Tvera jurišem, t. j. pleniti po mestu; tudi so zahtevali plačo, katera jim nij bila uže dva meseca izplačana. Denarjev Skopin nij imel, pa jih tudi nij imel od kod vzeti; bilo je tedaj treba počakati in potrpeti, a tega nijso hoteli tujci.  Delagardi je je nagovarjal,
novim sovražnikom morali nekaj oddelkov poslati. Posebno vznemirja Grška Turčijo, proti katerej mora porta takoj na mejo postaviti vojsko. Nekaj dnij je stoprav, kar je grška vlada kupila šest Krupovih topov, ki so se IG.000 puškami ostragušami prišli v Atene.
O turških zve rs t vili na azijskem bojišči piše berlinska „National-Zeitung": „Da bi Turki ne bili čisto brez dela, zadostujejo svojej zverinskej naravi s tem, da nesrečne Armence koljejo, ki so vsled svojega pasivnega vedenja kakor navlašč za to ustvarjeni, da jih Turki kakor nedolžne ovce lehko koljejo. Popolno uničenje tega interesantnega, akopram zelo primitivnega plemena je v očigled vednemu zverinskemu klanju Turkov le Se vprašanje časa. Da bi se temu sramotnemu počenjanju konec storilo, to bi bila največja zasluga kakega državnika ali vojskovodje."
O bašibozukih se pripoveduje sledeče po listih: „Oni streljajo na sovražnika celo na dvajset korakov, potem orožje zaženo proč, vržejo se na tla, ter vpijejo: „allak!" General Leovnov je žel z nekim častnikom in enim kozakom na izlet, na enkrat čuje iz bližine strel — kozak se v srce zadet, zgrudi mrtev na tla. Strel je prišel iz bližine z nekega drevesa. General pokliče nekaj vojakov, in ko se ti približajo, vrže bašibozuk puško doli in se da vjeti, ne da bi se branil. Po dnevi baši-bozuki napadajo vojake, po noči pa hodijo po vaseh ropat."
Telegrami.
Carigrad 12. avg. („N. W. T.8) V vseh zapadnih krajih Anatolije Turki nove vojake nabirajo in menijo GO.000 mož skupaj spraviti. Vlada turška upa te vojake v Carigradu do novega leta uže izuriti.
grozil se, ali njega nijso poslušali. Z britko-stjo v srci odpeljal je Skopin dalje samo Ruse in že le po dolzih pregovorih sprosil pri Švedih 1000 ljudij pomoči. Poljski vojskovodje pa so, začuvši nekaj o tej razprtiji udarili na Skopina s silno vojsko, ali bili so potolčeni. Posle tega je Skopin ostal na mestu, ker se je bal dalje iti z majheno četo; začel je tudi nabirati vojnike ter tujcem svojim zapovedal, da je za vojsko izvežbajo. A da bi dobil za Švede denarjev, razposlal jo po vernih mestih pisma, za^iovedal plačati carske davke ter prosil za dobrovoljne prineske.
V tem Času je pristopilo mnogo mest k carjevej stranki. Pripomogli so k temu sami Poljaki, a nič manj Kozaki iu ruski izdajalci. Oni nijso poznali niti milosti niti usmiljenja: vlovljeue so oni topili, streljali; pred roditelji so žgali otroke, glave njihove nosili na kopji, dojenčke  pa razstrupali ob kamenje. Ruski
Berlin 12. avg. Vladna „Postu poroča, da ruski gardni huzarji gredo 16. t. m. na bojišče, 23. t. m. pa pojile gardna infanterija. Cela garda pa utegne še le koncem septembra na Dunavu zbrana biti.
Bližnje volitve na slovenskem Štajerskem.
Iz slovenskega Stajerja 13. avg. [Izv. dop.] Rojaki! Volitve so tudi za nas štajerske Slovence pred durmi 1 Vsak dan imamo pričakovati, da se deželni zbori razpuste in se nove volitve razpišejo. Da nas volilni boj ne naleti tako nepričakovano, kakor je naletel naše brate na Kranjskem, pričnimo o pravem času delovati!
Nam se nij morebiti bati za narodno večino v štajerskem deželnem zboru, ker je še nikoli imeli nijsmo in je tudi za nas nemogoča; tudi nam nij misliti, da bi si letos večino priborili. Proti nam stojite dve tretjini nemških sodeželanov in dokler se slo ve ns ki Štajer od nemškega ne loči in z drugimi Slovenci ne združi v eno administrativno celoto, morajo Nemci naravno večino imeti, ker čudeži v tem slučaju se morejo le na Kranjskem goditi!
Kljubu vsemu temu žene nas \endar čast in veže sveta dolžnost, da stojimo mej soboj složni iu odločuo v volilni boj I — Žalost mora namreč vsakemu Slovencu srce težiti, če vidi in sliši, kako nekateri Nemci dolenji naš slovenski Štajer uže v svoj „rajh" prištevajo, kako nas povsod prezirajo in delajo, kakor da bi nas res uže več tu ne bilo. Na noge torej rojaki! Kažimo svojim nasprotnikom, da smo še, in sicer, da smo vedno krepkejši v svojem narodnem prepričanji in vedno   vstrajnejši   pri  svojih slovenskih
Tušinci nijso Poljakom branili skruniti svetih mest, da, pač sami so jim še pomagali: držali so na altarjih pse in drugo živino; z mrtvaškimi prti pokrivali konje, na svetih slikah igrali s kockami. Pobivši ljudi in poplenivši vse, kar se je dalo vzeti, pokoučevali so ostalo blago, sežigali, metali v vodo. V vseh krajih, kjer so zlodejstvovali Tušinci, ležali so mesto vasi in gradov kupi pepela; po cestah so se valjala trupla, na katerih so sedeli trumoina krokarji, v oglodanih črepinjah so delale druge ptice gnjezda. Medvedi, volkovi, lisice, zujci so se slobodno sprehajali po zapuščenih mestih in vaseh ter gnjezdili po izbah iu hišah. Ostali ljudje so pobegnili v šume, močvirja, skrivali so so pred božjim svetom v zverinske brloge, trepetali Yes dan za svoje življenje in pričakovali temne noči kot veliki dar božji. Ali tudi noč jih nij vselej spasila, kajti noč je bila svetla kot dan od požarov.   Tušinci so
terjatvah, da nas nemčurska sila niti za las potlačila nij!
Naša reč je sveta in pravična! Na domačih tleh se bomo borili za domače pravice. Naši nasprotniki se uže pripravljajo na volitve. Davno so uže bili v več i h štajerskih nemških listih volilni oklici, kjer se je nad slovenskimi poslanci in nad slovenskim narodom sploh ščuvalo. Očitali so našim poslancem, da celo pri pasjem davku po narodnih pravicah kričijo itd. S kratka, ti ljudje nam Se teh pet narodnih poslancev ne privoščijo, ki smo jih do zdaj imeli, dasiravno bi nam jih po pravici 20 šlo.
Mi jih gotovo ne bomo v nemškem Sta-jerji v škodo silili; a zato pa tudi zahtevamo, da oni nas pri miru puste. Če pa bodo postavili sredi slovenskega ljudstva svoje kandidate, (kar je itak gotovo), pokazali jim bomo, kaj združene moči in sveta navdušenost piemore. V kmetskih občinah je njihov propad povsodi gotov, če delamo!
Da pa bodo naše zmage toliko sijajne j še, začnimo za časa delovati! Osnujmo si v po-razumljenji v Mariboru centralni komite, v Celji, Ptuji, Ljutomeru, Brežicah itd. pa pododbore za slovenski Štajer, kateri bi potem složno in vspešno delovati morali. Ali tudi vsak zaveden narodnjak mora po svojej moči vse storiti, da bode naša reč napredovala in slednjič zopet zmagala. Pred vsem moramo pa dobiti kandidate in poslance, zmožne in neustrašljive slovenske sinove, kateri bojo po Katonovem izgledu pri vsakej priložnosti, (in če bi tudi pri „pasjem davku" bilo,) terjali, da se tudi Štajerskim Slovencem narodne pravice dati morajo!
Ugodna izprememba diplomatičnega položaja.
Angličanska vlada, ki je dozdaj tako silno proti Rusiji s sabljo rožljala, odpasala jo je in vrgla v kot, ter oblekla na nagloma obleko „miru" in sprave in „poštene" nevtralitete. To je velik dogodek poslednjih dnij. Vodja angleške vlade namreč, lord Beaconsfield, je izjavil zdaj, predno se parlament raziđe, to-le: „Mi smo oglasili, da ostanemo nevtralni, pod uveti, če Rusija naših interesov ne bode oško-davala; povedali smo Rusom odločno, kateri so ti uveti ali pogoji; zdaj so stvari take, da angleška vlada nema uzroka misliti, da bi ruska oškodovala angleške koristi, zato ostanemo nevtralni."   Torej zdaj
iskali z lovskimi psi človeške stopinje; za-čuvši pse, nijso se smeli ljudje niti geniti v svojih skrivališčih; matere so, zdrževaje otroke od krika, zadušile je do smrti. Ruska zemlja je bila vsa slovno pokrita z mrtvaškimi mogi-lami! ....
Ruski narod vendar nij mogel dolgo prenašati nasilstva od takih zlodjev; on se je vzdignil na svoje tlačitelje, začel se biti ž njimi, ne oprostivši niti svojih. Vasi in mesta so se pobunila proti Tušinskemu varunu in v kratkem so bile vse severne in iztočne zemlje vnovič v rokah carja Vasilja.
Skopinu se je posrečilo nazadnje vendar pregovoriti tujce. Delagardi je prišel zopet k njemu ter poslal v Švedijo po novo vojsko. Mej tem časom pa je vojska zavzela svobodo Aleksandrovo ter pregnala od tukaj Poljake. Skopin je pos\a\ tudi v Trojicko-Sergijevsko Lavro pomoči, ter je vsak dan dopisoval, s
se bode tudi javno mnenje v Rusiji potolažilo, < ki je bilo uže sleklo slovansko svojo potrpež- | ljivost in je bilo silno razdraženo na Angleže.
Pa tudi pri nas v Avstriji oficijozni listi hite ponavljati, da vse, kar se je ondan pisarilo o protiruskej mobilizaciji, o zasedanji Srbije itd., nij nikakor misel odločujočih krogov, temuč, da naša monarhija se drži trdno trocarske zveze, t. j. iskrenega prijateljstva z Rusijo in prusko Nemčijo, in celo to se od raznih strani naglasa, da Avstrija ne bode ničesar storila, kadar Srbija zopet v ogenj stopi. Ona uže ve, da jej končno pripade Bosna ; tako je bilo uže v shodu našega cesarja z ruskim carjem dogovorjeno.
Tako ima Rusija popolnem prosto roko, sama s Turčinom poslednji opravek storiti, ali zmrviti ga. Zdi se, kakor da bi se bil Angležem po Plevni kamen od srca odvalil, ko so namreč videli, da ruski nalog nij tako le-gak, kakor so ga mislili sami Angleži. In uže to jim je bilo dovolj, da njihova diplomacija sabljo zopet vtika in izposlane prve straže nazaj kliče.
Je-li to dobro, ali slabo, to bode še le prihodnjost učila. Gotovo je, da ima za nas Slovane tudi dobre strani, brez dvombe pa je tudi res, da bi bila Rusija neizmerno večji vpliv obdržala, ko bi .bila precej postavila ono vojsko na noge, katero zdaj pri Plevni sestavlja.
Politični razgled.
Potrta nje dežel«.
V Ljubljani 14 avgusta. Cehi v Mladej Boleslavi so tudi naznanili tabor, v katerem hote izrekajo, da je obstanek Turčije kulturi škodljiv, in da Avstrija pri deljenji Turčije naj vzame turško Hrvatsko in en del Bosne. — Tudi moravski Ćehi so naznanili za 2G. t. m. tabor na Beli Gori pri Brnu.
V MJvovu policija še vedno preiskuje hiše in sumnjive osobe zapira.
Mrva t je so imeli zopet tabor v Koprivnici, na katerem se je udeležilo na 2000 ljudij. V enoglasno sprejetej resoluciji izreka se onim, ki se za svobodo balkanskih Slovanov bore, sočutje in se ob enem izreka, da zahteva interes monarhije, kakor še posebno interes trojedne kraljevine, da se Bos-nija in Hercegovina pridruži našej monarhiji. V it i* raje otVržsfcTe.
Ukaz ruske vlade baje nalaga poljedelcem po ruskem Poljskem, vsaj eden četrt tega, kar pridelajo, izročiti eraru; zato do-bodo obligacije.
JtMicihttt-pašn se je vrnil v London
carjem. V selu Aleksandrovskem je bila takrat vsa sila, vsa nada ruske zemlje. Samo od Skopina so se nadejali rešitve; on edini je bil pri vseh v srcu in na jeziku; na carja nijso niti mislili. V tem nemirnem času, ko so se carji često menjali, prišlo je morda mnogim na misel, da bi dobro bilo, ko bi se postavil mesto Vasilja za carja Skopin. Ali od misli do čina je daleč, posebno za tako smel in brezpostaven čin. Vendar pa se je našel člo vek, ki se je poprijel te misli; le ta človek je bil rjezanski vojvoda Prokop Lapunov. On je bil razumen, hraber, smel, imel trdo nrav, ter goreče ljubil svojo rodno zemljo; ali njemu je bilo pa tudi vse eno, da li je on dosegel na časten uli brezzakonit način svoje dobro podvzeto delo. Poprej se je on bunil skupaj z Bolotnikovim, ker je veroval, da je prvi nazvani car bil zares Dmitrij, ki se je rešil z begom iz Moskve; ali spoznavši istino, predal
nazaj, sultan ga nij hotel zopet na vladanje
poklicati. Vidno je, da bil ves njegov „poklič" na Dunaj le judovsko-nerašk humbug.
Iz JV»t-#*« javljajo, da policija pazi Thiersa. Vendi r je on zadnji petek množico gostov sprejel, katerim je rekel, da je republikanska zmaga gotova. Gambetta dela z njim v polne j slogi.
Iz Kima poročajo aTimes," da so se zadnji petek zbrali kardinali pri papeži na posvetovanje, kako bi se vladala papežev-ska stolica  proti  italijanske j   vladi  za na p rej .
Dopisi.
Iz PolJnnMke doline 12. avg. [Izv. dop.] Leto 1877 se more zvati za Slovane nadepolno. Velika in krvava borba na slovanskem jugu podaje veselo upanje osvobo-denja naših slavjanskih bratov izpod turškega jarma. č'e se posreči svetej Rusiji, uže začeto delo z dobrim vspehom izvršiti, bo to velika pridobitev za slavjansko stvar. Avstrija bode z osvojeno rodovitno Bosno večja in močnejša postala. Na balkanskem poluostrovu se bodo ustanovile slavjanske države, katere bodo imele velik moralni vpliv za razvitek slovanstva. Duševno jako razviti Bolgari in drugi balkanski Slovani bodo stopili v vrsto izobraženih evropskih narodov in bodo krepko delali na literarnem, političnem in ekonomičnem polji za napredek in kulturno povzdigo Slovanstva. Kadar bo enkrat največji sovražnik Slovanstva, Turek strt, bodo tudi Slovanom sovražni izgubili mnogo poguma in mej nas Slovane pridejo časi mirnega pa vspešnega delovanja za zboljšanje materialnega in duševnega stanja. V zdaj vsled turškega zatiranja jako zanemarjenih krajih se bode povzdignilo kmetijstvo, obrtnija in trgovina in cvele razne znanosti. Železnice, katere se bodo osnovale po balkanskem polotoku, bodo zelo povzdignile te slovanske kraje v finančnem obziru, ter koristile tudi nam, avstrijskim Jugoslovanom, kojim bo najkrajša kupčijska pot odprta na Grško in t ves iztok, zlasti nam Slovencem.
Ne le na jugu, ampak tudi v druzih avstrijskih krajih bo imela ta borba za osvobo-denje velik vpliv za povzdigo narodnih idej in slavjanske vzajemnosti. Poročila o velikih ruskih žrtvah in hrabrih črnogorskih zmagah bodo tudi drugod mej Slovani povzdignila narodno zavest in vcepila večo vnetost in jedinost v delovanji za sveto slavjansko stvar. Vspehi so uže deloma vidni. Sovražna slovanska naroda ruski in poljski se mislita sprijazniti in sporazumeti na slovanskej podlagi.
se je Ljapunov carju Vasilju in od tega časa je sedel mirno v Rjezanu. Ljapunov nij ljubil Šujskega ter mu nij mogel oprostiti, da se je povzdignil na prestol brez izbora vse zemlje. Služil je carju samo iz nade, da reši gosu-darstvo od bune. Ko je pa videl, da buna ne pojemlje, nego da se zemlja za carja Vasilja meša in več trpi, nego poprej, poslal je Ljapunov k Skopinu list, zval ga na carstvo, Vasilja pa obsipal z raznimi očitanji. Skopin je v gnjevu raztrgal list ter dal poslance zgrabiti, ti pa so pred njim pokleknili, jokali, prisegali vernost, radi vsega dolžili samo Ljapunova. Skopin se je usmilil, odpustil je, ter pozabil na Ljapunovsko pismo. V poštenoj duši Skopinovej nij bilo mesta za nepoštene nakane.
(Konec prih.)
Ta stvar sicer Se nij dovršena, pa se vendar kaže, da ne bode brez vspeha. Nekateri sanjač: o poljskem kraljestvu se še vedno temu zoper-stavljajo, a previdneji Poljaki pa uže spoznavajo korist tacega sporazumljenja. Na Češkem *e staro- in mladočehi vedno bolj približujejo jeden drugemu in njih sporazumljenje nij daleč. Hrvatje, kateri so zadnje leta bili nekoliko zaspani za Slovanstvo, so zdaj zopet na taboru pokazali, da jim je še vedno mnogo mar za slovansko stvar. Nasledki združenja strank in večje narodne zavesti, spodbudene po dogodkih na slovanskem jugu, bodo v Avstriji ti, da bodo tudi avstrijski Slovani vedno bolj energično zahtevali svoje narodne pravice in jih naposled tudi dobili. Ti se uže za svoje gospodstvo boje in ta strah uže po časnikih in Mapjari tudi po taborih izrazujejo in Slovane prav pridno obrekujejo. Te magjarske in nemško-judovske laži in obrekovanja pa ne bodo nič opravila, ker ničesa ne morejo dokazati, zakaj bi slovanski narodje utegnili biti nevarni za obstanek avstro-ogerske monarhije. Slovan je ostal zvest Avstriji celo v viharnih letih 1848 in 1849, ko so se razni drugi avstrijski narodi spuntali in hoteli uničiti cesarstvo. Slovani se ne žele odcepiti od Avstrije, ampak le zahtevajo svoje pravice, katere jim gredo po božjej in človeškej pravici; potem smo pa pripravljeni branitti Avstrijo in njenega cesarja, kakor smo ga branili v zgoraj -omenjenih letih. Oni ne žele gospodariti črez druge narode, ampak z njimi deliti enake pravice in enake dolžnosti.
Tudi tukajšnje kmetske rodoljube je vest iznenadila, da je tabor na Udmatu prepovedan. Več rodoljubnih mož iz poljanske doline in tukajšnjih gora, kateri bo se uže pri volitvah za deželni zbor prave narodnjake izkazali se, je mislilo se udeležiti tabora, na katerem bi bo bilo sklepalo o jako Človekoljubnih stvareh. (Drugo smo izbrisali. O tem drž. pr. ne pusti besede. Ur.)
Tukajšnje, kakor vse slovensko ljudstvo namreč ve še mnogo pripovedovati o grozovi-tostih, katere so Turki po Kranjskem dopri-našali, kakor so jih zvedeli od svojih prade-dov in voščijo srečo ruskemu orožju. Mnogo se zanimajo tukaj pri nas za rusko-turško vojsko, skrbno povprašujejo, kaj da razne slovenske novine novega poročajo.
Mnogo se zdaj piše in govori o združenji slovenskih časopisov, kar bi bilo jako koristno. Za sedanje duševno stanje Slovencev je toliko število časnikov preveč, ker jim primanjkuje denarne in vsled tega naravno tudi duševne podpore. Dobro bi bilo, da se „S1. Narod" in „Sloveuec" združita v en dnevnik, kateri bi lehko prinašal več dopisov in in želeti bi bilo, da bi imel tudi oddelek za pobirke iz raznih slovanskih časnikov, v katerem bi prinašal razne kiajše spise iz časnikov druzih slovanskih narodov.
Žitni pridelek se tu pri nas mora še dosti dober imenovati, posebno ozimna rež se je dobre obnesla. Tako imamo tolažbo, da se bo zboljšalo stanje tukajšnjih kmetov, katero se je bilo v zadnjih Blabih letih mnogo shujšalo. Želeti je, da bi po letošnjej dobrej letini sledilo še mnogo rodovitnih let. Toče, katera je bila uže dve leti po raznih krajih poljanske doline pobila, letos še nij bilo iu Bog je varuj še na dalje. Ajda prav lepo raste, proso je je veliko zraslo in obeta dobro žetev.
Druzega dne tega meseca so tukaj na Trati pokopali Janeza Jezerska, sina tukaj-
šnjega poštarja. Umrli je bil v 24. letu svoje starosti vrli slovenski rodoljub, naročnik več slovenskih časnikov in ud „matice slovenske". Bil je pri vseh priljubljen in občno spoštovan, ter bi bil mogel mnogo delati za slovensko stvar v svojem kraji, kjer bi bilo še jako treba, kakor volitve v kupčijsko zbornico pričajo, ali nemila smrt ga je pobrala v veliko žalost njegovim staršem in znancem, v škodo njegovemu domačemu okraju in slovenskej domovini. Zemljica mu bodi lehka!
©«l Pesnice 11. avg. [Izv. dop.] (Marsikaj o domaČih slovenskih stvareh.) Nij še desetletje minolo, odkar programi gimnazij ne prinašajo več v posebnih predelih imen učencev, sestavljenih po narodnostih, katerih človek z vsem trudom na širokem svetu najti nij mogel. Ti umotvori, skoro brez izjeme proizvodi gospodov ravnateljev, prinašali so namreč dalje časa imena učencev slovensko-nemške narodnosti in nasprotno. Marsikateri, neznan z našimi razmerami in učenostjo gg. pisateljev, si je glavo belil z uvrštenjem te narodnosti. In vendar so to bistroumno neumnost prav z lehkoto spravili na beli dan. Težili so na to, povekšati število nemških učencev, zmanjšati ono nenemških. Za svoje nakane ugodne statistike so potrebovali in skuhali ter spekli so novo narodnost, neko mešanico iz obeh narodnostij. Pomagali so modrijanom starši in oskrbniki učencev, imajoči večinoma o narodnosti toliko pojma, kakor o sanskritu. Pri-šedši vprašal je osomo gospod ravnatelj v pričo pripeljanih gojencev po njih materinem jeziku, imenujoč jim jezik, kateri mu je bil črez vse priljubljen. Vprašanim trebalo je samo kimati in v trenotku bil je protežira-nemu narodu pridobljen nov ud. Ako je bilo le količkaj mogoče, se je stara neumnost v pisanji lastnega imena strogo varovala, kot fin-giranega pokolenja. Če jih to sredstvo nij privelo do cilja, sklepali so po znanju druzega jezika na narodnost. Firma „slovenskih Nemcev" je vsaj nastala ter ter se je precej časa tepla po tiskovinah.
Pošteni nemški odgojitelji tudi ne pusto iz golega kruhoborstva svojih otrok učiti se druzega jezik, marveč so prepričani o koristi tacega znanja. „Mein Solin muss das SIo-venisehe griindlich erlernen, denn es ist sein tilgliches Brod," dejal mi je večkrat v Mariboru premožen trgovec. Enaka mera naj velja za vse učence!
Kako pa stoji z učenjem slovenskega slovstva na gimnazijah? Koliko bi se moglo o tem predmetu pisati! Nemško slovstvo učimo se Slovenci štiri leta in kako natanko, koliko se daje nalog, koliko se prednaša o njem! Kaj pa s slovenskim? Ko sem zapustil gimnazijo, znal sem iz slov. slovstva za silo to, kar stoji v Miklošičevem ubozem berilu, ter sem poznal nekoliko starosloven-skih črk. Ako nam v nemškem nij zadostoval Egger, seči smo morali po Johannes Scherru; kaj pa naj bi Slovenci zraven zastarelega Miklošičevega berilca rabili V V nemškem jeziku moral je vsak učenec izdelati saj eno izpeljavo za prosto prednašanje; predmet si je sam izvolil; delo je bilo tudi brez „kostišća" po volji učiteljev. Nikdar nij pred-uašalo po dvajest do trideset učencev enih in istih čenč, katera more veselje do predmeta le greniti in učence dolgočasiti. Eno celo leto zabili smo s starosloveuščino, okoprani smo imeli na mariborskej gimnaziji
le po dve uri na teden za svoj jezik; za nemščino bile so odmerjene tri ure na teden & teh nijsmo potrosili s staro nemščino. Po časi bodo g. učitelji prišli vendar do izpoznanja, da je koristneje, porabiti dragi čas za drugo, da dosežejo bolji uspeh. V to svrho bi gotovo dosti pripomogla dobra slovenska čitanka in literaturna zgodovina, to se vej p ros veti j eno pisana in z estetičnega stališča za višje gimnazije, katero bi morali pri denašnjem številu izvrstnih učiteljev uže dolgo imeti. Kaj se neki čaka? Ali je prestavljeni „Curtius" po-trebnejši?
Iz litijske ilekmilfe 12. avg.
[Izviren dopis.] (Dopisniku „Tagblatt"-ovemu iz Litije.) Duhovni iz litijskega okraja, katere je vse pred kakimi 3 tedni „Tagblattov" dopisnik na rešeto dejal in razen 3, (kateri se pa menda njegove hvalo sramujejo) po svojej turškej šegi oblatil zarad poštenega postopanja pri zadnjih volitvah, rečemo mu to-le: Mi, vas, dopisun! dobro poznamo. Vi ste ono človeče, ki mirne ljudi po kavarni tolče in bije, da bi si s tem menda kaj posla pridobil, kajti pađarskega „gšefta" ste neki. Za to pa vam povemo, da vaša graja je nam v čast in slavo, a vaša hvala bi nam bila vselej v nečast in sramoto pred vsim poštenim svetom.
Is OTefllOffl* v savinskej dolini 12. avg [Izviren dopis.] Soboto 11. avgusta Bino pokopali v Celji starega očeta Krušiea, posestnika v Medlogu nad Celjem. Bil je ranjki po vsem izgled izvrstnega očeta in poštenega narodnjaka. Dasiravno kmet in ne v najboljših razmerah, dal je štiri sine študirat, kateri zdaj vsi, razen enega, po svojem za b1 o venski narod delajo. Starši sin je znani narodnjak profesor v Celji. Eden je kaplan v Slatini. Tretji je po dovršenoj medicini pred tremi leti doma umrl, in najmlajši še študira filozofijo na Dunaji. Eden sin je gostilničar in eden izmej tistih redkih mestjanov, katerim še srce za slovenski narod bije. OČo Krušić je bil povsod priljubljen, v mestu, kakor tudi na kmetih zelo čislan. Vedno vesel je razveseljeval vsako družbo z narodnimi pesmami, katerih je veliko znal. Težko ga bomo pogrešali; zato pa mu tudi tem bolj želimo, naj bi mu bila zemljica lehka!
Is Trst ji 11. avgusta [Izvirni dopis.] (Audiatur et altera pars.) Štejem si v dolžnost odgovarjati g. dopisniku „iz tržaške okolice" v 175 štv. „Slov. Naroda". — Če je uže hotel g. dopisnik nekatere dopise „Slov. Učitelja" ovreči, tedaj je imel vsaj to oporekati, kar je tam zapisano, ne pa posamezne besede po svoje zavijati, pri katorem zavijanji je bil revček vrh tega Še tako nesrečen, da je indirektno baš to priznal, kar je hotel zavreči. Faktum je enkrat ta, da novi učni načrti nimajo za okoliške šole veljave, — to je pisal „Slov. Učitelj" in to priznava dopisnik sam. Kar pa g. dopisnik o podučevanji v realističnih predmetih pred (!) 1. 1SGS govori, se meni pač čudno zdi. — Tedaj pod onim magistratom, kojega referent je še predlanskim učitelju, ki je začel sam od sebe v risanji podučavati, to kot od ,,šolske komisijo" ne dovoljeno, prepovedal, pod onim magistratom, kateri je še letos učiteljem cirkular poslal, da se nemajo nobene novosti v šolo vpeljati, — pod tem magistratom, pravim, bi se bilo uže pred I. 1SG8 v realističnih predmetih podučevalo! O tem bi se dalo pač mnogo mnogo govoriti, a bojim se škarij g. urednika,
in zato rečem g. dopisniku, naj bi si vendar postavo od 14. maja 1869. leta in pa magi-stratove uradne kataloge nekoliko ogledal. Če je g. dopisnik res tako priden, da v šoli mnogo več vzame, kot ja dolžan, tedaj pa nij treba misliti, da se povsod tako godi, in da jo on kak reprezentant učnega načrta. Misel v ,,Učitelju44 izražena je — to vemo iz avtentičnega vira — še mnogo optimistična proti oni, ki je v višjih šolskih krogih, in ako bi hotel jaz g. dopisniku povedati izrek visoke osobe, ki ima pri avstrijskem šolstvu mnogo zaslug, onda bi se mu nosek še drugače zavihal!
Nič bolj srečen nij bil g. dopisnik pri zavračanji „Sočinega" dopisa. Zgodilo se mu je baš to, kar staremu raku, ki je hotel svoje mladiče učiti, da ne smejo ritniski hoditi, do-Čim je on sam s zadnjim koncem trupla pred njimi moško nazaj korakal. Da pa „Sočin" dopis g. dopisniku kar nič ne dopade tam, kjer na študije veliko vrednost stavi, to mu prav radi verujemo; pušica — njemu nena-menjena — ga je zadela na nevarno stran, zato se hoče za „dober značaj" skrivati, kojega se užo od vsacega poštenega neomikanega človeka terja.
G. dopisnik podtikujo po krivem sebične namene svojemu namišljenemu nasprotniku; kajti ta uij še nikedar pri napadanih avkto-ritetah dobička iskal in ga tudi ne bode. Ni kakor bi pa ne hoteli tega garantirati za g. dopisnika. Jako se nam vsiljuje sum, da je bil ves ta dopis le nekak manever, s katerim se je hotel g. dopisnik prikupiti svojemu kolegu, ki baje zdaj na lahonskem magistratu „velik zvonec'1 nosi, da bi mu ta vendar nekolika izbrisal ono rudečo piko, katero je kot ultrapanslavist dobil!! — Ali smo zadnji, ki bi to g. dopisniku za zlo jemali; saj je vsak svoje sreče kovač!
Trav radi verujemo slednjič, da je g. dopisniku iz dna srca prišel klic: ,,Bratje! bodimo složni, vsi za enega, eden za vse!" Saj je zanj zdaj boljše tukaj, kot gotovo nikjer zunaj. A — hoteli bi videti, kako bi se on zadržal, ako bi se mu godila taka krivica,
kot se nekaterim njegovim kolegom. Dog ve, ali bi ostal potem še tak „apostelj miru" ! - . - -
—n.
Domače stvari.
— (Veleizdaja!) Kakor iz denašnje „Laib. Ztg.,tt iz uradnega „izpoznanja" vidimo na svoje veliko začudenje, pregrešil se je konfiscirani „Slovenski Narod" od 9. avg. s člankom „Kdo nas reši modernih barbarjev" zločina veleizdaje po §§ 58 lit. c. in 59 lit. c. k. z.
— (Cesarjev rojstveni dan; se bode v soboto obhajal v stolnici s slovesno sv. mašo.
— (Kegljanje na korist slov. dramatičnemu druUvu) se je 14. t. m. pričelo v restavraciji „Narodne čitalnice" ljubljanske.
— (V mašnika posvečen) je bil v ponedeljek v kapeli na Goričanah g. Janez Šla k ar, ki zarad vojaštva nij mogel biti ordiniran ob enem s tovariši svojimi, dokler nij došlo višje dovoljenje vojaške gospodske.
— (SingrofaAntona Auersperga Anastazija Grtlna) bil je 11. t. m. na Goričanah od mil. kneza in škofa dr. Poga-čarja birman. Boter mu je bil baron Apfal-trern, ki je baje tudi njegov jerob.
— (Pogorela) je v nedeljo o poludne mežnarija v Bizaviku. Zažgali so jo po neprevidnosti fantje, ki so blizu hiše, s slamo krite, streljali. Mežnarica jih je neki opominjala, da naj pri hiši ne streljajo, ker utegnejo zanetiti ogenj, pa je nijso poslušali.
— (V Kasesih pri Žavcu) bo sredo 15. avg. na novo najdenem kopališču narodna veselica z godbo in raznovrstno zabavo, h ka-terej veselici se vsi veseli prijatelji od blizu in daleč vabijo.
Tržne cene
v LJubljani 14. avgust« t. 1. Plenica hektoliter 9 gld. 59 kr.; — rei 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 irld. 55 kr.; — oves 3 gld. — 41 kr.; ajda 6 gld. 80 kr.; — proso 5 gld. 85 kr.:
— koruza 6 gold. — kr.; krompir 100 kilogramov 3 g'd. 57 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — špeh trišen — gld. 74 kr.; — špeh povojen — gld. 78 kr.; jajce po l*/3 kr.; — mleka liter 7 kr.; govednine kilogram 54 kr.; — teietnine 56 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.;
— slame 1 gold. 51 kr.; —drva trda 4 k v. metrov 6 gold. 80 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
Amalija Tušekova,
vdova c. k. gimnazijskega profesorja v Ljubljani, na Bregu h. št. 8 (nova), jemlje za prihodnje leto
učence v stanovanje in na hrano.
TJčonci morejo rabiti tudi glasovir. (211—2)
Dunajska borza 14. avgusta.
^Izvirno telegrafi čno poročim.)
Enotni drž. dolg v baukovcih .   63 gld. 10 kr.
t. n on u drž. dolg v srebru        .86   „   70 „ '
Zlata renta.......14 „    75 „
ittbU drž. posojilo   .   ... 111   „   25 „
Akoije narodne banke 818   „   — „
Kredi ne akcije    ....     175   „90 „
London.......120   „   50 „
NapoL      ,...... 9   „   71 „
C. k. oekini...... 5   „   74 „
brebro........105   „   55 „
Državne marke     ....      59    -   30 _
Javna zahvala.
Podpisani se v svojem in svoje družino imenu srčno zahvaljuje gospodični Adalbertini Ber-ii nt-o v i davkarjevi iz Postojne, za obili trud, ki ga jo imela z ostarelim (42 letnim) iz z mnogimi drugimi skrbmi obloženim, podučevajo ga v vseh poštnih opravilih s toliko marljivostjo, da je bil 6. tekočega meseca naredil predpisani izpit z jako ugodnim vspehoin. — Ker jo vsicd toga užo dobil dobro službo na posti v Permanih, tako no moro Bi kaj, da tej svojej dobrotnici za njeno biago požrtvovalnost najsrečnejšo zahvalo izreka.
Mili Božo poplačaj blagej gospodični po zaslu-ženji vse, kar je dobrega podpisanemu in njegovi družini storila.
V Permanih, dne 11. avgusta 1877.
Matija Jtvahar,
poštni ekspeditor na Permanih (214—1) in posestnik v Jelšanah.
Za učenca
se sprejme v dpeccriJMlco slanino na deželi deček 13 do 14 let Btar, kateri je 4 razred ali prvo šolo dobro izdelal. Kje, pove administracija „Slov. Naroda"._(209—2)
5000 kilogramov
zgodnjega rožnc<rii lci-omi>ii* jo Earlv-Itose,
najokusneji in najrodovitneji krompir je na prodaj po 5 gld. 100 kilogramov pri
(207—3) v K ran j i.
M£arl Strto*
notar v Brežicah (Ranu) na Spodnjem Štajerskem, proda ISiO vedor prav dobrega starega in novega
lutenberškega vina
domačega pridelka, katero je za butelijo ali pa za mešanjo in zboljšanje sla-bejših vin posebno pripravno, precej in po vredni ceni, tudi po 5 veder ali pa vse vkup.   Vprašanja so bodo hitro odgovorila. (208—3)
Otvorjenje nove vinske trgovine
na debelo v Spodnji Šislti »t. WZ.
Podpisani si dovoljuje p. u. občinstvu naznanjati, da ima veliko zalogo pravega
terana, istrijanskih črnih in pravih spanj skih vin
po najnižjih cenah. Blagovoljne naroČbo prevzema za vsak kvantum
(210—2)
vdani
.1. Ai<<>.
HENRI NESTLE-jeva
recHliia mola mM Aeeo«
Ju / |    m**ivrn •   Ako so etiketi' vsake doze s podpisom iznajditelja j H i 11 (J   jll d Vfl .   „iIonr| NeKtle" in pa s podpisom glavnega založnika ,,F. tterljak" prepisane.
Središčni zalog za Avstro-Ogersko: ■UH Dunaj, mesto, Haglerg-asse Sle v. 1. B—l Glavni zalog v Ljubljani pri ^ilj. IHajrju, lekarna „k zlatemu jelenu" na Marijnem trgu. (197—4)
Praška trgovinska akademija!
Prihodnje .študijsko leto se začno 17. septembra t. 1.
Pogoj sprejema je spričalo o dovršenem IV. razredu realke ali gimnazije ali pa realne ginutuzije.
Dijakom je dovoljena pravica enoletne prostovoljne službe; ako zbolč, Btreže se jim v novozidanej trgovinskoj Itćl niči zastonj.
Natančne načrte, letna poročila in druga izvestja rad daje
Na ukaz opravilnega cveta:
(179-2) 14 ar I Arenz,
vodja trgovinske akademije. V Pragi, julija meseca 1877.
I I I 1 1 1 1 11 1 I I i I 1 I I
Proti plači na obroke!
Oljnobarvene podobe in oljnate slike,
*f» kot:
Jpodobe svetnikov in genre-podobe, pokrajine, + lovske slike in portrete + v lepili zlatih okvirih
wr v vrednosti tni   2» ///«/. za le t fjttl. nti mesev
tMm „       nutl 21* gtđ,  „   „ S filtl.   „ „
+Onim, ki ves kup precej plačajo v fjt>tat-init so cena prilično zniža.
J       Tudi klavirji, gosli, gitare In citre
■   so prodajajo proti zmernim plačam na obroke pri
(115-4)
Ivanu Giontinijti.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk B Narodne tiskarne.u