'e
NO. 84
//^>> iCAN IN SWIlif
««ykN&uA®§
NstioBAl and Inteniatlonal Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 29, 1970
iidVCNIAN
Novo, obsežno rdečo olemivo pričakujejo
Zavezniki v Južnem Vietna ttiu dobili vesti, da pri pravliajo rdeči za prihod-ttje dni obsežno ofenzivo po vzoru one za Tet 1868. SAIGON, j. Viet. — Vojaške Qlklasbi se pripravljajo na sploš-110 rdečo ofenzivo po vzgledu za TET 1968. Trdijo, da jo odo rdeči začeli verjetno 1. ma-Ja ali pa kak dan kasneje. Na-Pade rdečih rednih in krajevnih en°t naj bi povsod podprli upori rdečih pristašev po naseljih in testih. Tak splošen napad bi o-nemogočil pošiljanje pomoči po-^ojankam, ki bi zašle v stisko ln bi te tako nujno padle v rde-ce roke.
Zavezniški viri pričakujejo Savni pritisk na področju med Saigonom in mejo Kambodže, ier naj bi imeli rdeči zbrane jnočne sile. Saigon sam naj bi V1 deležen napada, če ne druga-Ce z raketami in minami.
Splošna ofenziva, če bi seveda uspela, bi dvignila omahujo-Co zavest rdečih pristašev in za-Vrla p a c i f i kacijo podeželskih Predelov povsod, kjer ta še ni PPgnala karenin, oziroma ni izrabila rdečih podpornikov, izvrševalcev ukazov in navodil rdečega vodstva.
Splosen upor je nevarna igra, er mora nujno izdati skrite pri-slaše rdečih, ki se s tem izposta-V-Jo uničenju, To se je zgodilo ekom Tet ofenzive v hudo ško-0 rdeče terenske organizacije. --------------o-----
Laird hoče zmanjšati oborožene sile na 2.4 milijone mož
Washington, d. c. — o-
STEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Novi grobovi
Frank Moro
Umrl je Frank Moro, 385 E. 214 St., vdovec po pok. Rose, roj. Bukovec. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Podrobnosti jutri.
Joseph Gorkos
Včeraj zjutraj je umrl v Mt. Sinai bolnišnici 76 let stari Joseph Gorkos s 7509 Star Ave., rojen v Nedelici pri Trnišču v Prekmurju, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, mož Anne, roj. Vajkovich. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v petek ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kal varijo.
Zvezna vlada tadi proti dejanski segregaciji
WASHINGTON, D.C. — Vodnik šolskega oddelka v tajništvu za šolstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo zvezne vlade James E. Allen Jr. je dejal, da se bo boril proti segregaciji šol povsod, kjerkoli bo na nje naletel, pa naj ta izvira iz vrste naselitve ali pa iz pravnih postopanj. “Na mestu narodnega vodstva, kjer se nahajam,” je delaj Allen, “moram nadalje upoštevati vzgojno vrednost integracije in vzgojno škodo segregacije ne-oziraje se na njen izvor.”
Izjava Allena je zanimiva
Nixon svari Kongres, da utegnemo zaostati v raketah za Sovjeti
Predsednik ZDA je pretekli četrtek svaril republikanske kongresne vodnike pred možnostjo, da Sovjetska zveza prehiti ZDA v raketnem orožju.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je pretekli teden na sestanku z republikanskimi kongresnimi vodniki tem razložil položaj raketnih sil ZDA nasproti položaju raketnih sil ZSSR. Sovjetska zveza je po teh podatkih ZDA v zadnjih petih letih že skoraj čisto ujela in je na tem, da jih delno prehiti v raketnem orožju. Združene države vodijo za enkrat še v atomskih p o d m ornicah, Sovjetska zveza pa je pred ZDA v obrambi, ker ima postavljenih okoli Moskve 64 raket za obrambo pred sovražnim raketnim napadom.
Predsednik Nixon je dejal, da si ZDA ne morejo privoščiti e-nostranske ustavitve nameščanja večbombnih glav na Minute-man in na Pozejdon rakete, prdv tako tudi ne zamrznitve naporov za izboljšanje in gradnjo protiraketne obrambe Safeguard. S tem bi si sami vzeli iz rok sredstvo, s katerim priprav-
toliko, ker je sam predsednik ZDA Nixon v svoji izjavi 24.jljamo Sovjetsko zvezo do resne-marca zavrnil načelo prevaža- ga poskusa doseči sporazum z njai šolarjev iz kraja v kraj s ci- ZDA o omejitvi jedrskega in ra-Ijem doseči integracijo v šolskih ketnega oboroževanja, učilnicah. Podobno stališče je če bo Sovjetska zveza nada-™! Ponoyno tvu^ij R. Finch, |ljevala v sedanjem obsegu svoje
oboroževanje, ZDA pa ne bodo
Dogodki v Phnom Psnhu so zatekli poslaništvo zle 12 uradniki
WASHINGTON, D.C. — Vijugasta politika bivšega predsednika Kambodže Sihanuka bi bila našim diplomatom morala svetovati, naj bodo v Kambodži pripravljeni za vse slučaje, torej tudi za slučaj, da bo naše poslaništvo potrebovalo večje število uradnikov. Pa se je zgodilo ravno narobe. Ko je Sihanuk znižal število kambodžanskih uradnikov v svojem poslaništvu v Wa-shingtonu, so dosledno morali storiti isto tudi naši vodilni di-plomatje v Washingtonu. Odpoklicali so večji del uradništva iz poslaništva v Phnom Penhu in pri tem je tudi do sedaj ostalo.
Iz previdnosti bi moralo državno tajništvo držati določeno število diplomatov, odrejenih za Kambodžo, kar “na zalogi” v Washingtonu. To se ni zgodilo, sedaj pa v državnem tajništvu iščejo povsod okoli uradnike, ki bi bili sposobni in pripravljeni za službo v Phnom Penhu, teh pa ne morejo najti. Upajo, da bodo število uradništva kmalu spravili na normalno višino. Kaj pa, če bo že prepozno? Od druge strani prihajajo namreč glasovi, da sta sovjetsko in avstralsko poslaništvo sklenili, da zmanjšata število svojega uradništva, ker se bojita komunističnega napada na Phnom Penh,
EGIPT BRANMO SOVJETI
Izraelske vojaške oblasti so objavile, da vodijo egiptska le tala pri obrambi notranjosti Egipta ruski piloti. Prvi očitni dokaz so dobili Izraelci 18. aprila, ko se je skupina 8 egiptskih letal pognala proti dvema izraelskima izvidniškima letaloma.
zvezni tajnik za šolstvo, zdrav stvo in socialno skrbstvo.
Uradna politika Nixonove vlade se je obvezala boriti proti se'
.	J-i x i -L Vv IN j U. V_,.   J'-	V	UUilbl piUll fcC-
rambni tajnik M. Laird upa, da negaciji šol le tam, kjer izvira
? ^ogel letos število vojaških v Veznikov, ki bodo poklicani
l5naSk° službo- zmanjšati na p.’000-Postopno upa, da bo moto število zmanjšati na nič. gtNa eni strani hoče zmanjšati moštva v oboroženih si-na 2.4 milijona, za nekako
da Ck1	na drugi Pa upa,
nil bodo povišane plače priteg-e dovolj prostovoljcev.
Izraelsko orožje v Sudanu
kj^^NTUM, Sud. — Zahodnja-, ’ ki so bili v zadnjem času v ^nern Sudanu, kjer se domače v. ° Prebivalstvo upira vladajo-večini s severa, so vi-2o + ^ uPorrdkih izraelske br-stjelke “Uzi”. Sprašujejo se, k0mod nai bi te prišle k upomi-
Pfek VSe;i verietnosti 50 Prišle jgv 0 Ugande, kjer izraelska vo-W*,a, misija vežba tamkajšnje sreclS e sde- Uganda je nepo-s ma soseda upornega predela uaana.
Muslimani
Po
v Washingtonu
gl Uradnih podatkih živi v mestu ZDA ok°ii tisoč Usllmanov.
Vremensh
prerok
g^l pran:
Ueln0
bp^?°St neviht. Najvišja tem-t^atura okoli 82.
oblačno in soparno.
ukrenile nič, bodo izgubile mesto prve vojaške sile na svetu, s tem pa tudi dober del svoje politične moči in vpliva. Evropa in ta iz predpisov in nekdanjih Azija se v takem slučaju ne bo-pravnih določil, ne pa tam, kjer sta več ozirali proti Ameriki,
je nastala zaradi načina naseljevanja.
Olje vodi
DALLAS, Tex. — Olje je vir 65% vse energije v današnji dobi v naši deželi. Poraba energije je od leta 1850 porastla več kot desetkrat.
ampak proti Sovjetski zvezi. Predsednik Nixon je pokazal, da bo osebno storil vse, da bo Kongres njegov predlog za razširitev obrambe pred raketami odobril.
Priporočajte A.D. tem-ki jo še nimajo!
Javne stanovanjske hiše bodo gradili v predmestjih
WASHINGTON, D.C. — Pomožni pravosodni tajnik Jerris dijo egiptska letala pri obrambi Leonard je,razkril, da ima zvez-'pred izraelskimi sovjetski piloti, na vlada namen graditi v bodo- Doslej so se ti zadrževali proč če javne stanovanjske hiše ne|od meje in posebno proč od področja Suškega prekopa. Prvo
WASHINGTON, D.C. — Položaj na Srednjem vzhodu se znova zapleta, ko posega Sovjetska zveza vedno globlje v izraelsko-arabski spor. Doslej je arabskim sosedom Izraela dobavljala le o-rožje in vojaške svetovalce. Pretekli mesec je poslala v Egipt nove SAM-3 rakete za obrambo proti nizko letečim letalom, te postavila okoli Aleksandrije. Kaira in Asvanskega jeza ter jih upravlja in varuje z lastnim o-sobjem. Sedaj so začeli ruski piloti voditi tudi egiptska letala pri obrambi notranjosti Egipta.
Ko je predsednik Nixon v preteklem februarju podal poročilo o mednarodnem položaju, je posebej poudaril, zaskrbljenost za Srednji vzhod. Izrazil je upanje, da bo Sovjetska zveza pomagala ohranjevati na tem področju mir s svojim vplivom na Arabce in z omejitvijo dobav novega orožja. Nixon je v zvezi s tem začasno odložil reševanje izraelske prošnje za nove Phantom lovce. Sovjetsko zvezo je predsednik ZDA tedaj posvaril, da ne bo mirno gledal, če bo hotela Sovjetska zveza prevladati na Srednjem vzhodu.
Vse kaže, da se je Moskva odločila prav za to pot, za ta cilj.
Izraelske vojaške oblasti so objavile uradno danes, da vo-
več v središčih mest, ampak v predmestjih. To bo samo po sebi privedlo do mešanja belega in črnega prebivalstva v predmestjih, ki so sedaj še pretežno čisto bela.
Zvezni tajnik za stanovanja in mesta G. Romney se je že dalj časa zavzemal za tako rešitev, ki naj bi pomagala revnim črnim
ruski letalci, vendar je nemara le vprašanje časa, kdaj se bo tc zgodilo.
Nov položaj na Srednjem vzhodu skrbi vlado Izraela, ki se boji, da bi nova sovjetska podpora Egiptu premotila Naserja da bi le sprožil novo vojno upanju, da bo mogel s sovjetsko pomočjo pregnati Izraelce z zasebnega področja. Egiptsko le talstvo, ki je bilo doslej dosti oprezno in boječe, je v zadnjih dneh postalo napadalnejše. Izraelci sodijo, da je sovjetski prevzem obrambe notranjosti Egipta sprostil najsposobnejše egiptske letalce za ofenzivne nastope proti Izraelu. To je se veda bistveno spremenilo razmerje med obema letalskima silama. Egipt ima namreč tako in tako več letal kot Izrael manjka mu le sposobnih pilotov. Ko mu je te sedaj poslala Sovjetska zveze, je izraelska prednost izginila.
Včeraj so izraelske letalske sile, kot poročajo iz Tel Aviva sestrelile dve egiptski letali Suhoj 7, ko sta s skupino drugih egiptskih letal napadali izraelske položaje vzdolž Sueškega prekopa severovzhodno od Sueškega zaliva.
jasno srečanje z Rusi sta doživeli dve izraelski izvidniški letali 18. aprila. Ko sta bili
egiptskih letal so Izraelci od
družinam do boljših stanovanj tedaj vedno znova ugotavljali, v bolj zdravem okolju namesto j Doslej se Izraelci še niso v mestnih getih.
V uniji prevoznih delavcev - Teamsters - je treba napraviti red
CLEVELAND, O. — Položaj v uniji prevoznega delavstva — Teamsters — je sledeč:
Unija je že v marcu sklenila s transportnimi podjetji novo mezdno pogodbo, ki daje unijskim članom povprečno 30 7f/ povečane prejemke, poleg tega pa še toliko obrobnih koristi v zavarovanju za starost in bolezni, pa tudi u-godnosti pri zaposlovanju, da boljših pogojev nimajo člani nobene druge unije. Vsaj tako trdijo unijski voditelji.
Zato je tudi večina unijske-ga članstva odobrila novo mezdno pogodbo. Nastali so posamezni “otoki”, kjer so u-nijski člani začeli na svojo roko divje štrajke. V Clevelandu in ohajskih mestih se taki štrajki vlečejo že od 1. aprila, bodo torej kmalu stari mesec dni.
Vzroki za divje štrajke so unijskemu vodstvu znani, tudi povodi zanje niso tajni. Vodilni član unije W. Presser jih je takole orisal: V lokalnih unijah volijo člani tudi “poslovne agente”. Kandidatov ne nabirajo po strokovnih sposobnostih, ampak po zve-
zah, politični pripadnosti itd. Ti poslovni agentje so postali za centralno vodstvo prava mora. Gledajo, da so pri članstvu dobro zapisani in se mu hočejo čim večkrat prikupiti. Zato mu tudi vsiljujejo pretirane zahteve in obljubljajo, da jih bodo dosegli, če ne drugače, pa z divjimi štrajki.
Tudi sedanji divji štrajki so posledica unijske taktike poslovnih agentov, ki gledajo le na svoje in na lokalne unijske koristi, za koristi celotne unije se pa premalo brigajo. Presser je že izjavil, da bo takoj, kakor hitro bodo končani divji štrajki, začel pometati v lokalnih unijah. Je samozavesten in prepričan, da se mu bo to posrečilo.
Do tu je vse prav in v redu in čez Presserjevo namero ni kaj reči. Ne gre nam v glavo tole:
Divji štrajki trajajo že skoraj ves mesec. V začetku jih ohijsko gospodarstvo ni čutilo, zadnjih par tednov se pa posledice čutijo vsak dan bolj. Kogarkoli vprašaš, trgovca, gostilničarja, banko, povsod se vsi sprašujejo, kdaj bo te-
ga konec. Sedaj so tudi nekatere tovarne napovedale, da bodo morale kmalu začeti odpuščati delavstvo za nedoločen čas.
Voditelji divjega štrajka se za vse to ne menijo, javna u-prava jih pa pri tem še podpira! Dokler delavci štrajkajo “legalno”, imajo možnost, da dobivajo nekatere vrste podpore (v hrani) ne pa v denarju. Sedaj dobivajo nekatere vrste podpore tudi delavci, ki uganjajo divje štrajke. Tega naša javnost ne ve. Ako bi vedela, bi se verjetno močno razburila. Zdi se nam, da delavci, ki ne poznajo unijske discipline in nastopajo proti njej, nimajo moralne pravice do javnih podpor. Saj jim novih mezdnih pogodb ni vsilila javna uprava, pogodbe so si priborili sami, jih ni nihče silil v to.
Odprto je še zmeraj vprašanje divjih štrajkov. Taki štrajki ne uživajo nobene javne zaščite, divje štrajke torej lahko vsakdo krši, ni se mu treba bati, da bi ga oblast radi tega gledala po strani. Da držijo voditelji divjih štrajkov
Wurf in Meany zahtevata za javne uslužbence vse unijske pravice
WASHINGTON, D.C. — Meany je predsednik AFL-CIO unij Wurf je pa predsednik na j več j e unije javnih uslužbencev. Oba sta javno zagovarjala stališče onstran Sueškega prekopa, se je naj imajo javni uslužbenci, or-nenadno pognalo proti njima 8 ganizirani v unijah, pravico dc egiptskih letal s piloti, ki so gtrajkov. Nista tudi ugovarjak govorili med seboj rusko.	! stališču, da imajo iste unije tu-
Ruski pogovor med piloti ^ pravico do divjih štrajkov
Res je, da jih zakonodaje prepovedujejo, toda kako malo so take prepovedi vredne, so poka-spopadli z letali, ki jih vodijo zali zadnji divji štrajki med po_
štarji.
Moramo torej računati, da bodo iz naše zakonodaje izginile vse prepovedi za javne uslužbence, da ne smejo štrajkati ne po naročilu unij ne na “divji” način. Seveda ne bodo prepovedi hitro črtane. Ostale bodo v besedilu, toda pomenile ne bode nič, dokler ne zarogovili naše javnost, da ne bo trpela, da pod okriljem “dovoljenih” ali toleriranih divjih štrajkov nastaja kaos, ali pa kar naravnost anarhija v naši deželi.
svoje somišljenike “na liniji”, imajo na razpolago le prepričevanje, če pa to ne zaleže, pa grobo silo, nože, revolverje, napade iz zasede itd. Tudi to se dogaja, pa javna uprava take stvari rada prezre. Tudi tu je treba napraviti red. Odnose do divjih štrajkov morajo torej revidirati vsi, naj-prvo unije same, ki so najbolj zainteresirane, da jih ni. Zoprni morajo biti tudi organom javne varnosti, saj so izredno ugodna prilika za kršenje miru, reda in zakonitosti. Treba je pa, da tudi javnost podpre unije, varnostno službo in javno upravo. Javna u-prava se rada izmika, je v rokah politikov, politiki pa vidijo v “divjih delavcih” tudi volivce, zato tako radi zatisnejo oči. Lahko bi trdili, da je tudi trenutno pomanjkanje zanimanja pri oblasteh za sedanje divje štrajke treba deloma pripisati dnevom, ki v njih živimo. Smo pred volitvami v maju in se noben politik noče zameriti volivcem, tudi takrat, kadar grobo kršijo dolžnosti, ki jim jih nalaga naša politična svoboda.
Tega bi ne smelo biti!
Portugalski konzul odide iz Rodezije
SALISBURY, Rod. — Na pritisk Velike Britanije je Portugalska sklenila pozvati domov svojega konzula iz Rodezije v Afriki. Predvidoma bo odšel iz Salisburyja v nekaj dneh.
Tam bo ostal tako v bodoče samo še zastopnik Južnoafriške unije. Vsi zastopniki drugih držav, tudi ZDA, so zapustili Rodezijo že pred tedni, ko je prekinila zadnje zveze z Veliko Britanijo in se oklicala za republi-
k°- ' <,'11!»
------o-----
Skoraj vse v bolnišnicah
Sedaj se rodi v bolnišnicah nad 90% vseh otrok v naši deželi. Še leta 1937 se jih je rodilo v bolnišnicah le 37%.
j Iz Clevelanda
r
in okolice
Ujel je glas—
G. Jože Zelle z Addison Rd., mani radijski strokovnjak, ki je leta 1957 kot pravi Amerikanec (privatnik) ujel radijske signale ruskega Sputnika L, je preteklo soboto ujel tudi signale prvega kitajskega umetnega satelita.
‘La Traviata”—
Sinoči je Metropolitan opera, ki gostuje ta teden v našem mestu, podala v Public Hail znano Verdijevo opero “La Traviata”. Poslušalo jo je preko 3150 gostov, približno enako število kot večer preje otvoritveno predstavo.
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Zastopnica Viet Konga Mrs. Binh je včeraj izjavila tu časnikarjem, da bodo Victkongovci in Severni Vietnamci pomagali v skladu z dogovorom vodnikov Pathet Lao, Severnega Vietnama in Viet Konga s princem Siha-nukom temu v boju proti vladi Lon Nola. Sestanek se je vršil pretekli petek in soboto po vsem sodeč v južni Kitajski nedaleč od meje Laosa in Severnega Vietnama. Izjava Mrs. Binh pomeni prvo uradno rdeče priznanje navzočnosti severnovietnamskih in vietkonških vojaških sil v Kambodži.
WASHINGTON, D.C. — Vesti iz Bele hiše trdijo, da se predsednik Nixon ukvarja z nasvetom Pentagona, naj bi v Kambodži pomagale vladi Lon Nola v boju proti rdečim ameriške letalske sile.
DJAKARTA, Indonez. — Zunanji minister Adam Malik je pozval ZDA, naj ne pošiljajo Kambodži orožja, da ne bi s tem otežile mednarodne konference za varovanje kambod-žanske nevtralnosti, ki je sklicana za prihodnji teden v Djakarto.
WASHINGTON, D.C. — Ameriška odvetniška zbornica je izjavila, da je sodnik Harry A. Blackmum strokovno in karakterno na višini, kot jo dežela pričakuje za člane vrhovnega sodišča. Senat bo danes začel razpravo o potrditvi njegovega imenovanja. Trdijo, da utegne Senat imenovanje potrditi soglasno že v nekaj dneh.
HOLLYWOOD BEACH, Fla — Sinoči je tu podpredsednik
ZDA Spiro T. Agnew govoril zbranim republikancem, ki so plačali po $250 za večerjo, o položaju na naših univerzah. Odločno je obsodil popuščanje univerzitetnih oblasti proti radikalnim študentovskim skupinam. Kdor se ne drži predpisov in določil ter hoče motiti redno delo na naših visokih šolah, ga je treba s teh pognati, je izjavil Agnew.
WASHINGTON, D C. — Padanje tečajev na borzah v naši deželi in v Evropi je vznemirilo del gospodarskih krogov in široke javnosti. Predsednik Nixon je včeraj zatrjeval, da je gospodarstvo naše dežele
trdno in ni treba v tem pogledu imeti preveč skrbi. Položaj se bo izboljšal in umiril, inflacija bo popustila in gospodarstvo bo zopet začelo rasti, četudi ne v taki meri kot v zadnjih letih.
/iMERliKA DOKAOVIIVA

fill? c’*. Clair Avtaue — 431-0&28 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
i'ublishf'd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
< »
NAJtOCNINA:
Združene države:
$15.00 na leto; $8.00 i* pol leta; $5.00 za I meaeaa 4s Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month* ^»nada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 month* Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
~~33
No. 84 Wed., April 29, 1970
temna. Vse se peha le za življenjski standard in za oblast. Tisti idealisti, ki bi radi kot kaplan Čedermac kaj naredili za slovensko mladino in za slovenskp kulturo na deželi, ne smejo, ker nimajo “moralno-političnih kvalifikacij”.
Ali bo zato kaplan Čedermac moral še enkrat na kve-turo, toda ne v Videm, ampak v Ljubljano?
jsmmzs*
BESEDA IZ NARODA
tm
]
kmalu poletijo zračni ptiči proti lo težko sledili ker nismo še va-
Brniku.
Vabi in iskreno pozdravlja Joseph Okorn,
1096 East 68 Street Cleveland, Ohio 44103
MISIJONSKA SREČANJA IN POMENKI
Kakšna je verska svoboda v Sloveniji
V Gorici v Italiji izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas” je 16. aprila letos objavil uvodnik pod gornjim naslovom, ki se nam zdi, da je zanimiv in poučen tudi za čitate-Ije našega lista, zato ga tu ponatiskujemo.
Drugi vatikanski koncil je v Izjavi o verski svobodi postavil tudi naslednje ugotovitve; “K verski svobodi spada še to, da verskim skupnostim ni zabrajeno svobodno o-pozarjati na posebno učinkovitost svojega nauka za urejanje družbe in za oživljanje celotne človeške dejavnosti. Končno pa iz človekove družbefie narave in iz samega značaja vernosti izhaja pravica, da se morejo ljudje po nagibih svojega verskega čuta svobodno shajati in ustanavljati vzgojna, kulturna, dobrodelna in socialna združenja” (Dignitatis humanae št. 4).
To, kar je koncil izjavil za vsa verstva, velja pač tudi za katoličane, tudi ti imajo pravico ustanavljati vzgojna, kulturna, dobrodelna in socialna združenja. To pravico jim priznavajo povsod tam, kjer uživajo resnično svobodo. Tako imajo npr. v Italiji Slovenci svoje katoliške vzgojne zavode, kulturna društva in pevske zbore, dobrodelne in socialne organizacije, v katerih se nemoteno zbirajo in s tem utrjujejo poleg verske tudi narodno zavest. Kaj pa v Sloveniji, kjer tudi trdijo, da verske skupnosti uživajo svobodo? Kakšna je to svoboda nam priča odgovor, ki ga je dal Lev Modic, rektor ljubljanske univerze, v Delu 27. marca. Tam nekdo vprašuje, ali je prav, da režira igro župnik, ko tega nočejo delati učitelji, mladina pa bi rada igrala. Na to vprašanje odgovarja omenjeni partijski voditelj med drugim takole: “Področje delovanja cerkvene organizacije je pri nas določeno z zakonom, ne zajema pa kulturne, športne in podobne dejavnosti. Ne sme jih torej opravljati. Posameznik pa mora za vsak primer takega delovanja dobiti dovoljenje po presoji njegove sposobnosti in moralno-političnih kvalifikacij.” Iz tega sledi: 1. Z zakonom je v Jugoslaviji kršena tista verska svoboda, ki jo koncil priznava vsem verskim skupnostim, saj v Jugoslaviji cerkvene organizacije ne morejo segati na polje kulture, športa in podobnih dejavnosti. 2. Izjemo lahko tvorijo tisti zastopniki cerkvene organizacije, ki imajo potrebne moralno-politične kvalifikacije, to se pravi, ki uživajo zaupanje partije.
Potem nadaljuje isti avtor: “Necerkvena dejavnost duhovščine na Slovenskem se množi in posega na vsa področja: kulturno, športno, socialno itd.... V njej ne vidimo religiozne, marveč politično voljo.” Torej slovenska Cerkev, ki sledi nauku koncila o verski svobodi, uganja politiko. Tako vsaj menijo slovenski partijci. Zato zaključuje Lev Modic svoje modrovanje: “Pri oceni te izvencerkvene dejavnosti nasploh ne moremo mimo nekaterih dejstev, kot so: oficialna Cerkev na Slovenskem še ni obsodila belogardističnega izdajstva in duhovnikov, ki so ga zagrešili, marveč vzdržuje zvezo z njimi in jim daje celo visoke položaje (npr. Kunstelj). V laičnih apostolatih se marsikje združujejo ljudje, pri katerih zapažamo manj verske in več politične zavzetosti. Za verski tisk na Slovenskem bi težko rekli, da je resnično verski, vse bolj poskuša izražati svoja posebna stališča mimo in proti humanističnim težnjam naše družbe v domači in mednarodni politiki.”
Slovenska Cerkev naj torej obsodi “belogardizem”. Toda ali bi ne bilo to vmešavanje v politiko? In kje naj bi začeli? Mar pri Jožetu Javoršku in raznih partizanskih komisarjih, ki so jih obsodili v Sloveniji v dobi stalinizma? Ali pri Kocbeku in tovariših, ki so padli v partijsko nemilost? Ali pri nadškofu Vovku, ki so ga komunisti v Novem mestu hoteli zažgati? Mar pri nadškofu Pogačniku in njegovem pomožnem škofu Leniču, ki sta oba presedela več let na prisilnem delu? Ali pri tistih desetih tisočih neoboroženih domobrancev, ki so jih v juniju 1945 pobili širom po Sloveniji?
Ali bi ne bilo za slovenske komuniste najbolje, da se v to dobo ne vračajo?
Slovenski verski tisk je “proti humanističnim težnjam naše družbe”. Morda takrat, ko obsoja kontracepcijo in splave, kar vse ogroža sam biološki obstoj slovenskega naroda? Saj danes pišejo o tem bolj strogo kot Družina komunisti sami. Ali mar zato, ker svari mladino pred raz-vratnostjo, samomori, literarno plažo? Saj so o tem razpravljali v samem slovenskem parlamentu, da ne omenjamo slovenske'televizije in raznih člankov v„ revijah.
Človek ima vtis, da slični očitki zoper sioVensko Cerkev skrivajo le nemoč slovenskih komunistov spričo težkih mladinskih in moralnih problemov, ki so se zgrnili na sedanjo slovensko družbo in ki jim komunisti niso več kos. Na deželi zamira nekoč tako cvetoče kulturno življenje, mladina postaja zmeraj bolj nihilistična, družinsko življenje se drobi in krha. Moralna podoba Slovenije je iz leta v leto bolj
PRINCETON, N. J. — “Kuj me,, življenje, kuj . .sem si ponavljal in veliko premišljeval po obeh operacijah od božiča dalje. Indijskega pesnika Tago-re-ja tri pesmi sem bral z globoko tolažbo. Naj citiram nekaj posameznih misli: “To je bilo komaj oni drugi dan, ko sem prišel na tvojo zemljo, nag in brez imen, z javkajočim vpitjem ... Gospod, Tvoja ljubeča očetovska skrb mi vsak dan o-hranja življenje ... Tvoja moč daje polet mojemu delu, zato bo vedno moj cilj: v vseh svojih dejanjih razodevati Tebe, Gospod ... Danes je moj glas vesel, ker stojiš Ti, moj Gospod, ob strani in mi napraviš prostor, da napolnim svoje življenje .. (Iz pesmi “Ljubim to zemljo” in “Tagorjeva molitev”).
božjemu ljudstvu. Zaradi tega se mora to ljudstvo, ki ostane eno in edino, razširjati po vsem svetu in skozi vse čase, da se spolni sklep božje volje. Cerkev hkrati
Zahvala Misijonske znamkarske akcije
CLEVELAND, O. — Na Cvetno nedeljo je Misijonska znam-karska akcija, ki jo je ustanovil č. g. misijonar Wolbang in ki uspešno deluje že več let, priredila kosilo v korist slovenskim misijonarjem. Pred kratkim je g. profesor Sever v Ameriški
moli in dela, da bi ves .Domovini lepo opisal uspeh tega v polnosti prešel v božje dogodka. Res, tako priprave kot
svet . x- -	___ x	. ,
ljudstvo” (Vat. koncil II v Kon-J udeležba pri kosilu so pokazale, stituciji o Cerkvi).	|da imajo ljudje veliko smisla za
Dosedaj smo bili navajeni pre-. naisijone. Zato vsakdo, ki je na puščati misijonsko delo onim v misjonih. Sedaj nas Cerkev vse obvezuje, da postanemo misijo-
narji in misijonarke. Vsak po svojih močeh, kjer živi in gara ter božje kraljestvo širi. Iskreno vabim vse čitatelje teh člankov, da mi sporočajo ob čitanju svoje misli, kake lepe ideje, posebne želje. Morda želijo kake infor-
kakršen koli način pripomogel k uspehu kosila, naj prejme prisrčno zahvalo.
Ko sem poklical Mrs. Mary Otoničar in jo naprosil, da bi prevzela skrb za kosilo, mi je takoj z veseljem obljubila in požrtvovalnimi sodelavkami pripravila res dobro in okusno kosilo. Predolgo bi bilo, da bi vse
macije o tem ali o onem, ki bo o ’našteval, ki so pomagale v ku-njem poročano. Ali bi želeli te- hinji, saj jih je bilo čez 15. Hva-mu ali oni na katerikoli način la vsem!
Po dobroti in blagohotnem1 pomagati. Bom tudi rad uporab- Nadalje hvala dekletom, ki so pristanku ‘Ameriške Domovine’,]Ijal v teh člankih koristne misli pripravile mize in stregle, hvala s tem začenjam v našem uglednem in splošno razširjenem slo-
vnskem dnevniku priobčevati redno misijonsko gradivo. Urednik Vinko Lipovec o zamisli takole piše: “List vedno rad ustreže vsakomur, če le more. Za splošne dobre namene mora biti še posebej odprt. Med te je brez dvoma treba šteti misijonsko delo. Radi smo priobčili vse, kar je bilo v zvezi s tem, to bomo delali tudi v bodoče. Mislim, da bi Vi brez vsakega pomisleka lahko redno pisali o teh vprašanjih v AD, v kolikor Vam seveda čas dopušča.”
V primeri z drugimi zanimivimi tedenskimi prispevki v AD, bodo moja poročila in razmišljanja govorila o vseh 70 slovenskih misijonarjih in misijonarkah v mnogih misijonskih deželah, na raznih kontinentih. Misijonski prijatelji bodo dobivali ob branju vedno globlji vpogled v misijonske probleme Cerkve, ki jih rešujejo slovenski pionirji in pionirke, duhovniki in r dovni bratje ter redovnice, pa tudi vedno številnejši laiki v svojih miši jonskih delokrogih. Vsak bo upoštevan in s katoliško, to je vesoljno ljubeznijo se bomo pozanimali za še tako skritega na terenu, ki mnogi zanj niti vedeli niso. O vseh bomo skušali poročati kar moč življenjsko in vzpodbudno. Zanimali se bomo za njih delo, uspehe, načrte, skrbi, težave in probleme, potrebe in želje. Objav-
kateregakoli misijonskega prija- rediteljem in vsem dobrim že-telja izmed številnih duš božje- »em, ki so spravile toliko vstop-ga ljudstva slovenskega. Tudi’™ med ljudi že v predprodaji, sem prepričan, da msgr. Oman Mrs. Agnes Leskovec je
za to
in škof dr. Rožman našemu načrtu želita ves božji blagoslov. Misijonarita gotovo z nami.
Rev. Charles A. Wolbang CM St. Joseph’s College Box 351	• . .
Princeton, N.J. 08546	,
Kvala vsem, ki so pomagali pri prireditvi
CLEVELAND, O. — Društvo Slov. protikomunističnih borcev Tabor (DSPB Tabor) je imelo svojo tradicionalno pomladansko prireditev 4. aprila 1.1. v Clevelandu, ki je nepričakovano lepo uspela s polno dvorano v Slov. domu na Holmes Ave.
Največ Slovencev je bilo iz Clevelanda in okolice. Velika u-deležba je bila iz Kanade, ker so igrali s svojim orkestrom na dobro pripravljeni, muzikalični, pevski in šaljivi višini “Veseli Pomurci” iz Hamiltona. Orkester je dal prireditvi pravo, veselo in razpoložljivo veselje, da so se ljudje zadovoljni razhajali...
Za uspeh prireditve so odbor DSPB Tabor zahvaljuje v imenu domobranskih invalidov in podpirancev (ki prejemajo pod poro), kuharicam, ki so pripravile okusno večerjo, gospodi-|njam za darovano pecivo, vsem
priliko naredila veliko čokoladnih dobrot in ves dobiček darovala za misijone. Ga. Breda Lon-čir je poklonila doboš torto in g. John Prosen je prispeval v prodajo cvetlice v lončkih. Mnogi so ob tej priliki tudi denarno prispevali ža misijone. Vsem iskreni Bog plačaj!
Kosilo ni bilo samo dokaz, da si ljudje želijo misijonskih prireditev, kof so to mnogi izrazili ob tej priliki, ampak je prineslo tudi lepo vsoto $617, ki bo razdeljena med slovenske misijonarje.
Prvo nedeljo v avgustu pripravlja MZA piknik na Slovenski pristavi in že sedaj lepo vabi vse rojake na to prireditev.
Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste pomagali pri kosilu, in vsem, ki so se kosila udeležili.
Rudi Knez
jeni filozofskega mišljenja. Dr. Trstenjak nam je v štirih govorih govoril: “O verodostojnosti verskega nauka ob napredku znanosti”, “O Cerkvi in njeni vlogi v svetu”, “O odnosih med fantom in dekletom” in “O praktičnem zakramentalnem življenju kristjana”. Vsem govorom je sledila diskusija. Vmes nam je g. rektor Kopening pokazal nekaj skioptičnih slik, ki so dale podlago za razgovor o posebnih naših mladinskih problemih. Višek nalših duhovnih vaj je bila sv. maša, pri kateri smo vsi prejeli sv. evharistijo pod obema podobama. Sestre, ki vodijo Dom, pa so nam izredno prijazno postregle.
Zelo sem hvaležen vsem, ki so na katerikoli način kaj pripomogli k tako dobremu uspehu naših duhovnih vaj. Prav posebej se moram v imenu vseh ude-ežencev zahvaliti g. dr. Trstenjaku, da je prihitel med nas in tako poedinstvenil naše duhov ne vaje.”
Kakor druga leta, se pravi, vsako drugo, tako bomo imeli letošnjo jesen tudi v clevelandskem škofijskem Domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd. slovenske duhovne vaje za može in fante. Kaj ko bi tudi naši tukajšnji slovenski dijaki že sedaj mislili nanje in se jih v kar se da velikem številu udeležili. Priložnosti za to bodo imeli, naše slovenske duhovne vaje v Clevelandu so predvidene za konec tedna ob praznovanju letošnjega Zahvalnega dne.
Janez Sever
Ijali bomo odlomke iz njih zani mivih misijonskih pisem. Skuša-j strežnicam, katere so delile veli jim bomo na vse mogoče nači-jčerjo in članom, ki so kakorkoli
ne pomagati, jim pomoč najti in pomagali pri prireditvi ter tudi posredovati, plemenite duše ro-l gostom) s0 se udeležili za-jakov na misijonsko molitev in bavnega večera in podprli mo-praktično misijonsko žrtev ob'ralno in gmotno
poročilih navajati.	j iveza DSPB Tabor podpira in
Katoliški misijoni ostanejo skrbi za ^ ki so vsled ver_
in bodo vedno povezovali vseiSkega in narodnega prepričanja icjcue ot misijonski mesečnik. Zgubdi svoje zdravje in ohranja Moja poročila bodo predvsem ideaIe) ki so jih nam zapustili poglobila v Ameriki in Kanadi,
kjer je AD redni gost, misijonsko ljubezen in pospešila razu-mevenje misijonov v mnogih čitateljih, ki KM sploh nimajo. Ali jih pa dobivajo v tem času naglih komunikacij mnogo prepočasi, da bi mogli slediti delu naših pionirjev, kot bi si sami
so J m nam pomorjeni domobranci.
S pozdravom
Bog, narod, domovina!
DSPB Tabor — Odbor
Pismo slovenskega dijaka iz Celovca
CLEVELAND, O. — Podobno kakor imamo v naši Cleveland skl škofiji vrsto Domov za o-pravljanje zaprtih duhovnih vaj v njih, tako imajo tudi naši slovenski rojaki v Avstriji, v Tinjah na Koroškem svoj Dom du hovnih vaj, v katerem se neprestano vrste duhovne vaje za može in fante, zdaj spet za žene in dekleta, odnosno samo za dekleta in spet samo za fante Zadnjo Veliko noč so bile v tem Domu duhovne vaje samo za slovenske dijake. V tem pogledu je zanimivo pismo, ki ga je o tem napisal dijak, ki je bil na teh duhovnih vajah. Takole piše:
Letna seja 'Naše zvezde'
CLEVELAND, O. — Dramat-sko društvo Naša zvezda ima 7. maja svojo letno sejo v SDD na Recher Avenue. Odbor vabi vse članstvo, da se te važne seje za gotovo udeleži in privede s seboj še nove, mlajše moči, da se vključijo v našo skupnost. Naša dvorana je prostorna, naš Dom velik in ima na razpolago tudi obsežen prostor za parkiranje avtov. Torej je vse na razpolago, kar zahteva današnji čas.
Naša naselbina je obsežna, v njej ne more manjkati rojakov in rojakinj, ki bi imeli veselje za kulturno delo, za nastopanje na odrih. Treba jih je le najti in povabiti v našo sredo. Važna je družabnost, tudi to gojimo pri našem društvu.
Ljudje se radi udeležujejo iger in koncertov. Veseli in zadovoljni ostajajo potem na družabnem delu takib prireditev. Dobrih prireditev ni nikdar preveč, žal postajajo že zelo redke, preredke. Stare moči pešajo, treba je pritegniti nove, da bo ostalo pri življenju vsaj še to, kar je ostalo doslej. Vsi moramo poprijeti, vsi sodelovati v lepi slogi in požrtvovalnosti!
Seja Naše zvezde je 7. maja ob 7. zvečer. Po seji bo zabava, na razpolago bo tudi prigrizek. Prostora bo dovolj, pripeljite s seboj tudi vse, ki bi se želeli pridružiti.
Jennie Hrvatin
Misijoni vabijo!
CLEVELAND, O. — V lepi in prostorni dvorani avditorija Sv. Vida na Glass Avenue vam bo to pot 3. maja od pol 12h do 3h popoldne priredil misijon iz Ekvadorja odlično kosilo, ki ga vso vnemo pripravlja gospa
Vesti iz Slovenije
Mary Otoničar s celo skupino požrtvovalnih in spretnih kuharic. Tudi sladkarij in vsakovrstnih pijač ne bo manjkalo. Za pecivo se seveda priporočamo našim vrlim gospodinjam, ki imajo rade misijone in ki rade pomagajo misijonom. Krofi, potice in... kaj bi našteval, vse bomo slastno pojedli. Vstopnice (tikets), ki so po $2.00 za odrasle in 1.50 za otroke, si pravočasno rezervirajte v župnem uradu fare sv. Vida ali na tel. 361-2624. Vedite, da s svojo udeležbo pomagate našim misijonom; pa pripeljite tudi svoje prijatelje in otroke. Ta dan vam ne bo treba doma kuhati!
Da vam ne bo dolg čas, bodo poskrbeli pristni ekvadorski Indijančki, ki vam bodo ob 12h, ob 1 in ob 2h zapeli indijansko pravljico in zmolili “Zdravo
Marijo” v pravem indijanskem
Bonn protestiral v Beogradu
Pred kratkim je zahodnonem-ški veleposlanik v Belgradu izročil jugoslovanski vladi noto v zvezi z afero Spiegelovega poročevalca v Jugoslaviji Hansa Petra Rullmanna, ki so ga bile jugoslovanske oblasti prijele, ker je menda dobival od nekega Jugoslovana tajne dokumente ter te potem pošiljal na Zahod. V svoji noti bonnska vlada protestira, ker ji doslej še ni bilo mogoče dobiti zveze z aretiranim ter da ji tako še ni bilo mogoče uporabiti svojih pravic v obrambo svojega zahodnonem-škega državljana. Kakor stoji v noti, je zahodnonemško veleposlaništvo v Belgradu že štirikrat zaman prosilo za to.
Kar so bile jugoslovanske o-blasti Rullmanna prijele, je od tega že več kot mesec dni. P° jugoslovanskih zakonih grozi Rullmannu za njegove vrste špionažno delo smrtna kazen. Jugoslovanska vlada je bila o-pozorila tuje državljane, ki žive na njenem ozemlju, naj bodo v svojem ravnanju korektni in previdni.
(kechu) jeziku. Ostali čas vašega obeda pa vas bo zabavala originalna ekvadorska in južnoameriška glasba. Verjemite, da bo lepo in da boste zadovoljni.
Vabimo tudi naše prijatelje-pevce iz raznih slovenskih zborov: Glasbene Matice, Korotana, Slovana, Lilije, Planine, Trigla-
“Dvainštirideset dij a k ov — va, kakor tudi prijatelje iz Kre-
pretežno gojencev iz dijaškega'sa. Isti dan ob 4h popoldne ima
Še je čas
CLEVELAND, O. — Še ved-želeli. Tudi sem že leta slišal že-'no se vam nudi lepa prilika obilje, da bi več misijonskih pisem'skati vašo rojstno domovino ali priobčevali in KM zaradi daljših domovino vaših staršev( še to člankov tega redno ne zmorejo.' ^lo-
Vsaj sprat) ne.	j Čas beži- hitro naprej, zato j|e
"Cerkev stopa pred nas kot treba] da se priglasite Federaci-Ijudstvo, zbrano v edinosti Oče- ji klubov .slovenskih ameriških
upokojencev v Clevelandu, če
ta iz Sina in Svetega Duha, da oznanjuje in vzpostavlja Krištu-božje kraljestvo med
sovo in
ste sevčda njen član ali članica. Pišite za pojasnila, rade volje
vsemi narodi. Vsi ljudje so po- bomo postregli in uredili vse po-
klicani, da pripadajo novemu trebno. Ne odlašajte, ker kaj
internata Družbe sv. Mohorja v.Triglav svoj koncert v Sloven-Celovcu (bivši hotel Haimlin- skem auditoriju na St. Clair, pa
ger) nas je začelo velikonočne bomo šli kar od dobrega kosila
počitnice v Tinjah. Tja smo se pri St. Vidu na njihov koncert, podali, da bi se udeležili živ-j Tudi vašim prvoobhajancem Ijenskega tečaja. V veliko vese- bomo lepo postregli. Pripeljite
Ije domovega rektorja smo docela napolnili Dom duhovnih vaj.
Dolgo smo upali in se bali, toda končno se je naš sen le uresničil:	našemu povabilu se je
namreč odzval ljubljanski ,uniy. profesor dr. Anton\Trstčnjak.: ki je kljub svojim"obveznostim in
jih. Naj bo nedelja 3. maja lep in prijeten dan v znamenju misijonske misli!
Dr. Jerko Gržinčič, misijonar iz Ekvadorja
Uspešnejše delo
WASHINGTON, D.C. — Pov-šibkemu zdravju prišel med nas prečni farrnarškj; delavec v ZDA
in vodil naše duhovne vaje. Da' je -pospravil' pridelke,TetaU?80 z so nas govori znanega sloven- 21 akrov površine, leja 1950. je skega filozofa zadeli v živo,- mi obdelal in pospravil pridelke g ni treba pisati — norhen est povprečno 47 akrov, lani pa že z ponudili dovolj za trg. Cena je omen. Včasih smo mu res le ma- 80 akrov
Draginja jih mori
Nad draginjo tožijo povsod p° svetu, tudi pri nas v Ameriki s£ stalno pritožujejo nad njo, p°' sebno zadnji dve leti. V Sloveniji so se cene leta 1965 po začetku gospodarske reforme nekaj ustalile, lani pa so zopet začele divjati in jih kar ne morejo U' staviti.
Lani so v Sloveniji narastle cene za hi'ano za 14%, za obleko in obutev 10%, za stanovanja 6.6%, za higieno pa 8.6%. Skupna podražitev življenjskih stroškov od pomladi 1968 do letošnje pomladi znaša v Sloveniji nekaj nad 19%.
Uvoz fižola, masti, čebule.-*
Zvezna vlada je po pisanj11 časopisja uvozila večje količin6 'ffeojla, masti, mas(a in čebule, d® .bi' preprečila povišanje cen tab nujnih hranil. Poskrbeti hočejo tudi za uvoz večjih količin ri^3’ ki ga je lani primanjkovalo.
Letos ne ho treba uvažati jajc; ker so jih domači proizvajali
določena na 55 par (nekako 4c)*


Miklova Zala
SPISAL DR, JAKOB ŠKET
Proti jutru so se šele spravljali starci in žene pod skalnati krov. Zdaj so se čutili zopet varne in
vsi so poveličevali Zaliko; saj so videli v njej svojo rešiteljico.
Almira ni iskala pred hudim dežjem zavetja. Sla je tja na rob, kjer ji je bil izpodletel strašni načrt. Tu je slonela vsa obupana. Gledela je, zbegana kakor morilka, v prepad. V srcu jo je peklo. Prsi so se ji stiskale.
Zdelo se ji je, kakor da bi ji kdo z žarečimi kleščami trgal drobovino. Preklinjala je neob-čutni kamen, ki je zaprečil njen ttarnen. Rotila se je proti mrtvi prirodi, da ni pospeševala nje-nega merilnega načrta.
Iz tega mučnega stanja vzdrami deklico zamolkli glas, ki je tužno udarjal iz prepada na njeno uhp:
“Almira, Almira! Moja glava!
Pog mi pomagaj!”
Tak klic in stok se je slišal iz globočine. Deklici zastane sapa,
2ačuvši svoje ime. Nepremično zre v temni prepad. Iz njega odmeva zopet jok in stok, in drugič se sliši ime: Almira!
Deklici stopijo lasje po koncu.
Groze in strahu trepeče na vsem životu. Glas ji je bil znan, n vedela ni, kdo jo kliče. Naposled se opogumi. Polagoma zleze Po strmini navzdol v prepad.
Tu so stokali ranjeni Turki in klicali na pomoč. Temu je bila skala odbila nogo, onemu roko. Ta je imel prebito glavo, drugi zopet prsi vdrte. Tukaj je eden ravnokar dušo izdihnil tam so se drugi borili s smrtjo.
Huda je bila žetev, katero je kosila kamenita kosa, a to je bila šiba božja za krutega nevernika..........
Med ranjenci pa je najbolj eden vzdihoval, i Ta je klical neprenehoma po Almiri, naj se ga usmili, naj mu pride na pomoč.
Deklica se je trepetaje približevala mestu, odkoder je prihajal obupni klic. Prišedši do njega. pa se je zgrudila na prsi ~~ svojemu očetu.
Kakor da bi ji kdo porinil °ster nož v srce, jo je speklo v duši. Pomislivši, da je bil prvi lužni glas iz njegovega grla, je sPoznala, da je sama s kamenom Prebila glavo — lastnemu očetu.
“Glej, Almira, to je plačilo tujemu početju!” jame z zamolklim glasom Tresoglav. “Na-2aj ne smem, ker sem kristjane *zdal, a k Turkom si zopet ne uPam, ker jim ne morem izpolniti svojih obljub.
Mislil sem, da vzamemo nocoj ta nepristopni tabor, ali zastonj.
Sreča mi ni naklonjena. Prvi kumen, ki je priletel s strmine,
1° zadel mene, in mnogim dru-gifn je odbila nocoj zadnja ura.
M>vsod okoli se razlega jok in stok. Kdor ni ranjen ali ubit, pa Je zbežal v turški tabor, pustivši mene in druge brez pomoči na
mestu.”
Hči izpere očetu rano in mu jo obveže s krilom svoje obleke.
Tako je vsaj ustavila kri, ki mu Je tekla iz glave.
“Predno se stori dan, oče, morate iti odtod,” povzame nato Almira. “Tudi jaz moram še Pred svitom priti v svoje skri- dišču, katerega ona ljubi. Mirko vališče. Nihče ne sme vedeti, se je sicer že oženil na dan va-kjo sem bila in da sem govorila šega prihoda, ali njegova Zala,
morava in hočeva dovršiti. Jaz Vem za skrivni podzemeljski vhod v Svetnah. Vse mi je povedal in pokazal Mirko takrat, ko mi je še bil vdan. Njegove last ne besede mi dado moč in oblast nad njim in njegovo nevesto.” Izgovorivši, zasliši od daleč peket konjskih kopit in prestrašena umolkne.
“Beži, beži!” ji reče naglo Tresoglav. “Turški konjiki jahajo, da ugrabijo mene in spravijo ranjence v varno šatorišče.” “Prihodnjo noč ob tej uri me pričakujte, oče, v tem-le rovu! Povedati vam hočem vse tajnosti o vhodu in vam dati ključ za tajna vrata.”
Po teh besedah je zapustila Almira naglo očeta. Za skalo skrita, je še opazovala, kaj počenjajo turški vojaki. Njenega očeta in druge ranjence so položili na nosila ter jih odnesli proti i-urškemu taboru.
Sama pa je splezala skrivši na oni rob, kjer je prej sedela, m se je zopet vtopila v svoje grešne misli in naklepe.
Ko se je storil dan, jo je našla Zala še na tistem mestu slonečo ob skalo. Ali ta se je prestrašila te čudne prikazni: Almira je oila bleda kakor stena; tresla se je na vsem životu, kakor šiba na vodi. Globoke črne oči so ji oile napete, ustne in roke okrvavljene, mršavi lasje so ji divje padali po licu. Almira je bila Kakor človek, kateremu pretresajo morilne misli dušo in srce.
Žalika poprime nesrečrio dek-ico in jo odvede v skalnati dom r svojim tovarišicam.
Dvanajsto poglavje.
Turškega poveljnika je razlju-ilo poročilo, da mu je izpod-:etel nočni napad na tabor pod Rožčico. Na mestu ukaže, naj poiščejo Tresoglava in ga pripeljejo k njemu v šator. Ob glavo ga hoče dejati, ako se obotavlja izpolniti mu svojo obljubo.
“Poslušaj me, mogočni gospod!” jame pred poveljnikom govoriti Tresoglav, z dlanjo si glavo podpirajoč. “Glej, moj poveljnik, ni nesreče brez sreče! Mnogo tvojih vojakov je res ubitih in ranjenih, ^udi jaz sem skoro prišel ob življenje. Toda to je bili pot, katerega nam je vaš prorok Mohamed sam pokazal. Ta pot vodi edina do zmage in plena. Že prihodnjo noč pride Gradišče v naše roke. Zaupaj mi, visoki poveljnik!”
Turški četnik se je zavzel nad tako odločnimi besedami. Zatorej se je pomiril in rekel: “Govori, žid, kje in kako! Ako lažeš, si ob glavo.”
“Poglej mojo obvezo na glavi! To je kos ženskega krila. Moja hči Almira je v onem nepristopnem taboru. Slišala je moj klic, prišla do mene ter mi izprala in obvezala rano. In glej čudo! Ona ve za tajni podzemeljski vhod, ki vodi iz vasi na Gradišče. Prihodnjo noč mi razodene vse in izroči tudi ključ od skrivnih vrat.
Za vse to pa izpolni moji hčeri le eno prošnjo: Pri življenju ohrani poveljnika na Gra-
Walter F. Lineberger Jr. na čelu Society Corp.
nocoj z vami. Sicer je vse izgu-bljeno, jaz in vi.”
najkrasnejša ženska v vsej okolici, bo najpripravnejši dar tvo-
“Vse je izgubljeno, ako mi ti jemu velikemu carju in gos-
rie moreš pomagati,” odvrne Tresoglav. “Tri dni in tri noči sn že bijejo Turki z Rožani na Gradišču, ali tabora se niso Polastili. Poveljnik in jaz sva Iskala tudi skrivni podzemeljski vhod, ki vodi iz Sveten v globoko klet na gradu, a , nisva , ga mogla najti nikjer. Ako mi tedaj ti ne veš pomagati, moram bezati v gore, da si rešim življenje, sicer sem ob glavo. Tako mi je zažugal turški poveljnik.”
‘Ne bojte se, oče! Začeto delo
podu.”
“Ugodim njeni želji, ako se uresniči tvoj obet; sicer ne boš videl drugega dneva.”
Ves dan so se potem turški vojaki pripravljali na boj. Prihodnjo noč so imeli zopet na vseh krajih naskočiti ozidje na Gradišču.
(Dalje prihodnjič)
i Walter F. Lineberger, Jr.' J, Maurice Struchen
CLEVELAND, O. — Upravni odbor je izbral za načelnika Society Corporation Walterja F. Linebegerja Jr. On je postal tako glavni izvršni organ te korporacije, kot je tudi načelnik in glavni izvršni organ Society National Bank, vodilne banke družbe.
J. Maurice Struchen je od po-slevodečega podpredsednika napredoval na predsednika Society Corporation, ostal je tudi predsednik Society National Bank. Richard C. Garretson je bil izvoljen za prvega podpredsednika, William H. Low pa za nadzornika. Izvoljeni so bili ponovno na svoja mesta tudi vsi ostali vodilni uradniki.
Society Corporation ima večino delnic v petih bankah v Ohiu, med njimi je na prvem mestu Society National Bank v Clevelandu. Korporacija je imela 31. marca letos skupno $947,614,497 denarnih sredstev.
AD
v državni poslanski zbornici v Columbusu, ima precej skušnje v zakonodajnem poslu.
Volivce-demokrate poziva, naj ga 5. maja ne pozabijo, naj glasujejo zanj.
V. O.
Frank M. Gorman za okrajnega komisarja
1	j
/w.'w \
Howard Metzenbaum hoče v zvezni senat
CLEVELAND, O. — Howard M. Metzenbaum je znan odvetnik, poslovni človek in znan političen prvak v našem mestu in v okraju. V preteklosti se je zavzemal za izvolitev predsednika J. K. Kennedyja, njegovega brata sen. R. F. Kennedyja, prav posebno pa za izvolitev sen. S. Younga. Ko je sedaj ta odločil, da ne bo več kandidiral zaradi visoke starosti, se je odločil za kandidaturo Howard M. Metzenbaum.
Pri primarnih volitvah 5. maja se bo potegoval za demokratsko imenovanje za kandidata v zvezni senat. Uživa precejšnjo podporo v liberalnem krilu demokratske stranke, poteguje pa se močno tudi za podporo demokratov v narodnostnih skupinah. Ker je bil 4 poslovne dobe
Begunski problem muči mednarodno politiko
Begunski oddelek pri Združenih narodih ima po vsem svetu 29 uradov, ki skrbe za begunce. Trenutno je največ palestinskih, nato pa različnilh v raznih delih Afrike.
CLEVELAND, O. — Frank M. Gorman je član okrajne komisije skupaj s F. R. Pokornym in H. A. Corriganom. Njegova sedanja poslovna doba je pri kraju in kandidira ponovno na demokratski volivnici 5. maja. Njegov tovariš v okrajni upravni -komisiji F. R. Pokorny ga volivcem toplo priporoča.
Germanovo kandidaturo podpira tudi Kozmopolitanska de-makratska liga in več drugih skupin in organizacij. Večina njegovih podpornikov poudarja njegovo skušnjo, saj je v okrajni komisiji že od leta 1958, ko je bil prvič izvoljen, preje je bil več let v državni zakonodaji.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Res je, da je svet že pozabil na prve valove beguncev, ki so preplavili svet takoj po drugi svetovni vojni, toda beguncev je še zmeraj dosti. Najboljši dokaz je Oddelek ZN za begunce, ki ima še danes polne roke dela, pa premalo denarja, da bi pomagal vsem prizadetim. Podpor more deliti le malo, zato pa se je vrgel z vso vnemo na obrambo pravic beguncev.
Braniti jih mora skoraj v vsaki državi, kajti vsaka javna u-prava se rada znaša nad prebež-niki, večkrat upravičeno, toda velikokrat samo z namenom, da se jih znebi. Komisar ZN za begunce ima vsaj formalno' v svoji oskrbi še skoraj milijon beguncev, največ jih je v arabskem svetu. Zanje skrbijo le nekatere države, ki so se v ta namen združile v neke vrste konzorcij, kamor je pristopila tudi naša dežela. Komisarijat ZN za begunce ima po vsem svetu raztresenih še 29 uradov.
Primeroma največ beguncev ima sedaj Afrika. So begunci iz republik Nigerija, Togo, Niger in Gornja Volta. Največ jih je iz Gane, od tam jih bo pa še dosti prišlo. Vse novorojene afriške republike so si namreč postavile cilj, da odganjajo iz svojega ozemlja vse, kar utegne pomeniti gospodarsko tekmo za domačine. V Gani je do 2 mili-
pomeni navadno le selitev plemen, ki hočejo živeti vsa le tam, kjer imajo njihovi rojaki večino ali pa vsaj zajamčeno ravno pravnost.
Tako je Afrika postala kontinent preseljevanja narodov in plemen, kar ne bi bilo potrebno, ako bi bile kolonialne države bolj smotrno ustanavljale nove afriške republike.
Frank M. Gorman je poročen 'I°n0V. taki1h “^Jcev” ki živijo - - -	- r"	tam ze cele rodove.
in ima štiri otroke.
V. O.
Gertrude W. Ponahey
CLEVELAND, O. — Za državnega zakladnika Ohia na demokratski volivnici kandidira Gertrude W. Donahey, pomočnica senatorja S. Younga in člana strankinega državnega odbora.
Gertrude W. Donahey je žena pokojnega podguvernerja Ohia Johna W. Donahey-ja (1959-1963). Čuti se sposobno za mesto, za katero se poteguje in se vsem priporoča za volitve dne 5. maja. Ne zanima se le za politično delo, ampak sodeluje tudi pri vzgojnih in socialnih or-
Komisarijat ZN ima sedaj že sistem, kako pomagati beguncem. V prvi fazi skuša skrbeti za njihovo golo življenje, da imajo streho nad seboj in ne umirajo od lakote. Potem pride na vrsto vprašanje stalne nove naselitve. Komisarijat skuša organizirati skupaj z državami, ki pristanejo na dotok beguncev, promet, vodovode, kmetijsko orodje, primerno posebno seme itd. V tretji fazi skuša komisarijat pomagati beguncem do tistega življenjskega standarda, ki ga ima domače prebivalstvo. Prehod iz ene faze v drugo se pa navadno zelo zavleče.
Preseljevanje beguncev dobi večkrat podobo pravega preseljevanja narodov, posebno v nu- v. srednji Afriki. Tam se mora “tu-
Kitajska lobby odmira
Važnost čangkajškovc nacionalne Kitajske za ZDA naglo izginja.
WASHINGTON, D. C. — Še precej let po zadnji svetovni vojni je bila znana “kitajska lobby” vsemogočna v naši politiki do vzhodne Azije. Njenemu vplivu je treba pripisati naše zavezništvo s Čangkajškom, pa tudi naše stališče do Maove Kitajske. Še prva leta Eisenhower-jevega režima je kazalo, da se Maov režim ne bo mogel dolgo držati, pa je to upanje hitro odmiralo.
Kitajski narod je pozabil na Čangkajška, ki ni mogel ustvariti nobenega pomembnejšega protikomunističnega gibanj a v vzhodni Aziji. Na drugi strani so se kitajski komunisti utrdili, čeprav so delali velike politične in gospodarske napake. Povrhu so kitajski komunisti kmalu pokazali, da na morju ne pomenijo ničesar proti ameriški vojni mornarici, šele sedaj se pojavljajo napovedi, da bodo nekaj pomenili vsaj v zračni narodni obrambi. To vse je zmanjšalo politično vrednost zavezništva s Čangkajškom.
Med tem je ameriška javnost prišla do sklepa, da je treba na nek način urediti stike s Peipin-gom, kajti na Čangkajškovo zmago ni treba čakati. Da bo mera polna:. Amerika je proti Maovi Kitajski našla novega zaveznika, ki nanj ni računala, to je Sovjetsko zvezo.
Vse to je spravilo pomen nacionalistične Kitajske na nič. Dokaz smo doživeli te dni. Bil je narejen atentat na Čangkajško-vega sina, ki je prišel uradno na našo deželo. Naša upra-
porniki. Jih je že zmanjkalo kot kafre.
Nixon se ozira po mlajših ljudeh za sodišča
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon išče za zvezne sodnike sorazmerno mlajše moške in ženske, da bi imel kasneje več možnosti za izbiranje članov Vrhovnega sodišča, kadar bi bila za to možnost.
V Beli hiši so seveda prepričani, da bo Nixon leta 1972 ponovno izvoljen in da bo imel ponovno možnosti imenovanja članov Vrhovnega sodišča.
Moški dobijo delo
Moški dobe delo
Slovensko podjetje išče moške za pleskanje hiš in poslopij zunaj in znotraj. Za pojasnila kličite 946-8436.
(x)
Iščemo oskrbnika
Iščemo zakonski par za oskrbo večjega poslopja. Prosto stanovanje in plača. Za vsa pojasnila kličite SU 1-6469.	—(85)
Male Help Wanted
TRUCK DRIVER
22 foot van, experienced in handling furniture. Full time. Steady work. Union benefits. Vacations. Local, some out of town. Call Mr. Coppolino 791-9292	(85)
Female Help Wanted BAR HELP
For Slovenian Home. Send complete resume and references to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103, Box 241.	(86/
dob1
P"1
je prebivalstvo odseljevati, na meji se pa srečuje z begunci, ki se od drugod selijo kraje . Te vrste preseljevanje
ganizacijah in ustanovah.
Bob Lube,
načelnik kampanjskega odbora za 23. vardo
va se je seveda dostojno opravičila, toda javnost se za atentat kj v ,nI menila. Kako vse drugače ie bil° še pred nekai leti> ko Je obiskala ZDA Čangkajškova žena! Razlika med obema obiskoma pove več kot dolge politične razprave. Kitajska lobby je zapisana pozabi. Prvi, ki so jo že pozabili, so njeni denarni pod-
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Gospodinjska pomočnica
Potrebuje se tiha in zanesljiva oseba, ki bi parkrat na teden malo skuhala in enkrat na teden malo pospravila starejši osebi v st. clairski okolici. Plača po dogovoru. Kličite: 391-3710.
—(86)
Iščemo natakarico
Za Slovenski dom. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih služb in priporočil pošljite na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103, Box 241.	(86)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Lestnik prodaja enodružinsko hišo, 7 sob, družinska soba, klet s pršno kopel in stranišče, nov plinski furnez, zaprt porč, blizu šol, E. 156 in Lake Shore Blvd. Kličite 943-1629.
—(85)
Naprodaj
Enodružinska hiša naprodaj, da se uredi zapuščina, v okolici L. 185 St. blizu cerkve Marije Pomočnice. Pokličite 481-2612.
(x)
Naprodaj
Avtomobilska delavnica in popravljavnica, pop olnoma opremljena, dobro vpeljana z ugodno najemninsko pogodbo. Za pojasnila kličite: 431-4718.
—(86)
IZ TOPLEGA ZAVETJA — Jagnje je šlo pogledat iz varnega in toplega zavetja, ko mati njim na jarmi N at liana Winsa pri Monroe, Win.
■1\ ... ■ Va
gleda skrbno za
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo za 2 družini blizu cerkve Marije Vne-bovzetc, 4-4 sob vsaka, v dobrem stanju. Kličite 541-7011.
(17,24,29, 7,15 maj)
Stanovanjc se odda
štiri lepe moderno opremljene, z opremo ali brez, na E. 53 St. pri St. Clair Ave. Kličite IV 1-4649 ali 268-1129.
(24,29, 1 maj) V najem
4-sobno neopremljeno stanovanje zgoraj se odda v lepi okolici na E. 146 St. pri Lake Shore Blvd. za $80 mesečno. Nič živali! Kličite: 729-1155,	(86)
Martin Kačur
2IVLJENJEPIS IDEALISTA Spisal Ivan Cankar
“Ne oče, ne gospodar. Rejenka sem v hiši, v sorodu smo si. Teta je hudobna ženska, stric pa je pijanec in je že skoro vse zapil. Balo mi bo dal, drugega nič!”
“Kaj se misliš možiti, Tončka?”
“Rada bi se, ampak z gosposkim človekom. Takega bi rada, kakor ste Vi!”
Kačur je obstrmel, nato se je zasmejal naglas.
“O Tončka!”
“Čemu se smejete?”
“Ker mi je veselo pri srcu. Rad te poslušam, ko govoriš tako resno, in rad ti gledam v obraz, ki je tako čudno resen . .. Ni mogoče, da bi bil človek žalosten ob tebi. Nič ni v srcu, nego ljubezen in poželenje!”
“Kako lepo govorite!” >
Mračilo se je; sedela sta v globoki senci, v tesnem objemu. Kri mu je plala v licih, trepetal je in jo je stiskal k sebi.
“Tončka ... zvečer pridem k tebi!”
“Pridi!”
“Ko bo krčma zaprta... ko bo
noč!”
“Pridi!”
Nato nista govorila več; prižgala je luč in tudi njena lica so bila razpaljena.
Ko se je vračal iz krčme, se mu je zibalo pred očmi, žgalo ga je v licih in ustnicah in čelo mu je bilo potno. Zaslutil je — kakor da bi se bilo zasvetilo za trenutek iz teme — da so bile legle na njegovo srce že vse težke, umazane sence iz Blatnega dola; in izpreletelo ga je kakor strah.
“Ne pojdem! Pijan sem bil! Uročen!”
Iz vlažne zemlje, od polja sem, je žehtela zgodnja pomlad; vzduh je bil poln težkega, opojnega vonja; zemlja se je dramila in njen prvi dih je bil hropeč in soparen; pohotne, poželjive sanje so bile še v njem; veter, ki je prišel od onstran hribov, se je mešal z vzduhom iz Blatnega
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY transferred OWNER — NEW 3 bdrm. brk. bungalow. Full bsmt. Vic. of Armitage-Cicero, 2 car gar. 237-4745 aft. 7 p.m. Weds., Sun all day.	(84)
BY OWNER 2 flat brick, exc. cond., 2 car gar., stainless steel storms. Nr. Harlem Ave., shopping, schools, & churches. Income $335 per mo. Asking $32,000.	594-2767
(84)
AUSTIN — BY OWNER 2 flat brick 5 & 6 excellent income, on 40 foot lot. 2 gas fired hot water boilers, modern plumbing & kit. 3 car	gar.	Excellent	transportation.
By	appt.	only.	MA	6-7589.
.	(84)
BY OWNER — 6-4’s. 1 bdrm. each. Gas space ht., Corner bldg. Storm windows. 3700 W. 900 N. 30’s.
Call 772-4911
,	(84)
BUSINESS OPPORTUNITY
GRILL — BY OWNER Ideal for couple. Well est. business in very heavy traffic area. Open 6 days. Call 549-8746 from 7 to 5 p.m.
(84)
FLOWER shop for sale. Gross over $100,000 a year. Very good walk-in trade. Rent on store quite reasonable. By Owner 248-8900 & 248-8901
(84)
dola ip z nizkimi meglami in je bil omamljivo topel, kakor nečist objem.
“Pojdem! Kaj bi drugega v Blatnem dolu? Zakaj bi ne živel?”
In ni več videl, kako je zatonil lep spomin in kako so zavile težke ponočne sence ves Blatni dol in njega.
II.
Kačur je sedel v mračni krčmi; bled, prepadel in zelo ostarel je bil njegov obraz. Sredi izbe se je zibal gospodar na pijanih nogah, bil je s pestjo ob mizo in je kričal.
“Kaj takega se v moji hiši ne bo godilo! Moja hiša je poštena! Za lase bom vlekel vlačugo na cesto in tega prekletega škrica z njo!”
Debela krčmarica je stala med durmi, roke uprte ob boke.
“Kaj pa vpiješ nad njim? Saj je že rekel, kaj misli! Pusti ga zdaj na miru!”
Krčmar je umolknil, gledal je nanj z zakrvavelimi, neumnimi očmi.
“Kaj je rekel?”
“Glej ga, pijanca! Kaj ni baš vstal in se zaklel, da jo vzame, kakor je, brez dote in bale!”
Krčmar se je zazibal, širok nasmeh se je prikazal na upa-lem, neobritem obrazu, stopil je bliže, iztegnil roko preko mize ter prevrnil kozarec.
“Ce je taka, pa naj bo!”
“Naj bo!” je odgovoril Kačur s hripavim glasom in se je do-teknil mokre krčmarjeve roke; nato je vzel klobuk in je vstal.
“Kam pa? — Liter na mizo, stara!”
“Nimam časa!” je zamahnil Kačur in je stopil iz izbe brez pozdrava.
V veži je srečal Tončko, ki je bila objokana. Hotel je molče mimo nje, toda okrenil se je in jo je prijel za roko!”
“Tončka!”
Hotel je govoriti, toda ni našel besed, ustnice so se mu še tresle od razburjenosti.
“Glej, morda je bilo prezgodaj ... prehitro ... preveč slučajno ... morda ni bilo prav — ampak bodi, kakor je božja volja: zdaj sva zvezana za zmerom! ...”
“Tako resnobno govoriš, da me je skoro strah. Kaj me nimaš več rad? Zdaj nič več?”
In bilo je v njenih očeh kakor upor in očitanje; takega pogleda ni videl prej in zabolelo ga je.
“Rad te imam, drugače zdaj, nego poprej! Zaklel sem se, da te ne izpustim, da ostanem pri tebi zmerom, ker sem prišel prvi večer, prvo noč! Jaz vem, da je nekaj med nama — sam komaj razumem, kaj — kakor senca, kakor jarek. Ampak to mislim, Tončka, da bova jarek že prestopila, če se bova držala trdno za roko ... Saj ne govoriva poslednjikrat... Bog s te-bo!”
Poljubil jo je na lice in je šel po ulicah počasi, s povešeno glavo, truden in bolan.
Čutil je globoko, da se je v kratkem času njegovo življenje popolnoma, do temelja izpreme-nilo in da se je sam izpremenil v njem. In kolikor bolj natanko je čutil in spoznal to izpremem-bo, toliko bolj jasno je videl v preteklost in v prihodnost. Stal je globlje, toda bolj trdno je stal nego kdaj poprej; teža je padala na njegove rame in z bremenom je rasla moč.
Zaklenil se je v izbo, luči ni prižgal; sedel je na posteljo, uprl komolce ob kolena in stisnil čelo v dlani. Podobe iz prejšnjih časov so vstajale pred njim
im nobena ni bila svetla; misli so se trgale iz teme prihodnjih dni in nobena ni bila sladka.
... Saj je še komaj par dni, par korakov do tiste dobe, ko je bil krepak in vesel in ko je napravljal na boj proti vsemu svetu! Komaj da je šele zašla zarja tistega solnca — in glej, da bi zašla za zmerom, da bi je nikoli več ne bilo nazaj! Ni mogoče! Tako kratek ni dan, tako hitro ne mine mladost!
... Da bi ga ugledal zdaj kdo izmed tistih, izmed slabičev, klečeplazcev, kruhoborcev, ki je gledal nanje nekoč s studom in zaničevanjem! Nekoč? Prizanesi Bog, še včeraj! Kako bi zardel, vztrepetal pred njim! Kako prešerno bi se mu smejal v obraz slabič, klečeplazec! “Ali še izobražuješ narod? Ali ga še rešuješ? Ali še deluješ? Peklu in streli in krajnemu šolskemu svetu na kljub? Ali si se hitro unesel? Boga mi, še jaz se nisem tako hitro!...” Kaj bi mu odgovoril? Povesil bi glavo ter molčal!
Vse je vzkipelo, se je uprlo v njem.
... Zakaj bi bil konec glorije? Kdaj, čemu se je bil odpovedal sebi in svojim visokim ciljem? Kdo je prestvaril tako ročno njegovo srce? Kdo je bil zaokre-
nil nenadoma njegove misli v drugo smer, s strmega klanca v gluho dolino? Kdaj se je to zgodilo in zakaj? —
“Ali sem jaz še jaz, kakor me je rodila mati? Ali sedi kdo drugi namesto mene in misli I namesto mene, govori in delaj namesto mene in proti meni?...” Premišljeval je mukoma, razgret in razburjen, toda ogibal se je spretno nečesa temnega, neprijaznega, ki je bilo čisto blizu. Tako gleda človek najbolj napeto, kadar ne vidi ničesar in kadar ne mara ničesar videti. Kakor v senci, kakor tam v kotu za durmi, je stala Tončka, čisto mirno je stala, on pa je obračal glavo v stran in je gledal napeto drugam, da bi je ne videl. Gledal je drugam in tam je videl pusto izbo in v izbi sebe in njo. Posegla je v njegovo življenje, udomačila se je tam z vso svojo šaro in ropotijo in priklenila je na verigo njegovo telo in njegovo dušo in vse njegove misli. Bil je sam nekoč; zdaj nima več ne svojih misli, ne svojih želja in še to klavrno telo, izmučeno, od skrbi in gnusa in srda izžeto, se bo zavalilo naposled na gnoj..'.
Zavzdihnil je; ob tisti uri si je zaželel prijatelja.
(Dalje sledi)
Za vodstvo... s skušnjo izvolite
ohijskega glavnega državnega pravdnika ZA DEMOKRATSKEGA GUVERNERSKEGA KANDIDATA
MARK
McELROY
Anthony Lysowski - Chairman 14806 Harvard, Cleveland, Ohio
:r^ « »
^3
4
•5
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
SAMO OBRIS — Na peščenem bregu Velike Britanije so odkrili ostanke nizozemske trgovinske ladje “Amsterdam” iz 18. stoletja. Arheologi bi radi ladjo rešili iz peska, v katerem je obtičala pred 200 leti in ki jo je nato pokril skoraj preko vrha.
Kako ureja Andre Duval Vaše lase po fako niiklh cenah!
KRASNO!!
V valovih ali kodrih ali gladko in pritisnjeno
S strokovno spretnostjo.
Z najnovejšim izgledom.
In vse to vrši v prijetnem ozračju s tiho eleganco.
Umivanje in česanje samo 2.45.
Ljubke Vanity Fair trajna Izredna opora, ki jo potrebujejo vasi lasje za trajnejšo pričesko. Jamstvo tudi zn tenke, suhe ali sive
lase. Skupaj .............
5.95
STRIŽENJE 1.95/BARVANJE IN FRIŽIRANJE 5.95/
RAZTECr-JIVE LASULJE S POČASI OŽEČIM SE HRBTOM Janke, pralne, trajno nakodrane. Najnovejše ....!. $24 50
AREAS EAST • Downtown, 781-3161; 406 Euclid, 2nd Floor
Znana $20 Vita Creme trajna
Mehki va’ovi in prirodni kodri, ki trajnjo in trajajo. Skupaj ........... 7 «95
Helene Curtis nenavita trajna
Nobenih navijačev!
Nobenih vlasnic! Nobene jeze več!
Vrzite proč navijače in se sprostite to poletje s tem kodrnnjem, ki ne zahteva večje nege. Ne potrebuje nikdar pričeske. Skupaj
10.00
vedno
•	clnIt°?itRdS0UthBate' 661-6346- 5304 Warrensville
•	Opposite Easttrate, 449-3435, 1443 SOM Center Rd.
•	Severance Center, 382-2600. 382-2569
•	Shoretrate, 944.6700. Lake Shore Blvd at E. 30r,th-
•	Mentor, 255-9115, Next to Zayre's, Mentor Ave.
PROGANJE IN FRIŽIRANJE 11.95
Pet., sob. pred prazniki pričeske, barvanje, trajne samo 50c več
AREAS WEST (EVE. APPTS.)
•	Opposite Westjtate, 333-6646 Center Ridite Rd.
c Opposite South'and, 845-3400. OffSS W. 130th St.
•	North Olmsted, 777-8686, 26406 Lorain Rd.
•	Parmatown, 884-6300
•	Midway Mali, Elyria, 324-5742; Lorain 233-8020

1883
1970
JVaznanilo in JZah-Vala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznan jamo, da je umrla naša ljubljena mama, stara mama, prastara mama in teta
JOSEPHINE POLIS
Zaspala je v Gospodu dne 29. marca 1970.
Rojena je bila 22. maja 1893 v Rakitnju, odkoder je prišla pred 56 leti.
Pogreb se je vršil 1. aprila 1970 iz Za krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv Vida, kjer je sv. mašo zadušnico daroval č.g. Jože Falež za pokoj njene duše. Potem smo
pokojnico prepeljali na Kalvarija Pokopali šče in jo tam položili k zemeljskemu počitku.
Pokojnica je bila članica Dr. Marija Magdalena št. 162 KSKJ, Podr Št 25 SŽZ Oltarnega društva pri sv. Vidu in upokojen cev za St. Clairsko okrožje.
S tem se iskreno zahvalimo č.g. Jožetu Faležu za molitve v pogrebnem zavodu in za darovano pogrebno sv. mašo. č.g. Arthur Zanutič je pokojnico obiskal v bolnišnici, za kar mu iskrena zahvala.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so ob oder pokojnice položili tako lepe venca cvetja, ki so darovali za sv. maše in za dobrodelne namene.
Srčna hvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, posebno članicam društev, ki jim je pripadala. Hvala vsem, ki so sc udeležili pogrebne sv. maše in, ki so pokojnico spremili na pokopališče, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Lepa hvala pogrebcem, njeni sorodniki, ki so nosili njeno krsto.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje in vsem našim dragim prijateljem, ki so nam v dnevih bolezni pokojne in potem v dnevih njene smrti bili na pomoči.
Hvala osebju Zakrajškovega pogrebnega zavoda za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost!
Ljuba mati, stara in prastara mati in teta, počivaj v miru v tej blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda.
Bila si nam vsem dobra in ljubljena mati, ki se Te bomo vedno spominjali z hvaležnostjo in ljubeznijo v naših mislil, in molitvah. Bog pa te bo obilno poplačal za vsa Tvoja dobra dela.
Žalujoči:
ANGELA ADAMOVICH in JOSEPHINE EICHER, hčeri WILLIAM POLIS in EDWARD POLIS, sinova vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje, nečaki, nečakinje in ostali sorodniki tukaj in v stari domovini Cleveland, Ohio, 29. aprila 1970