1*4»
édi im

Ml Hoüémj*
PRO
VETA
I,____GLASILO SLOVENSKE: NARODNE podporne U ED NOTE	_M
leto-year xvh. »titst F^ttjrzčrz:^v^r/^n*^ chicago, ni, torek, 3. junija <june 3),	uk m00 stev.-number 130.
UrWaMki io «pfavaUU pr« •Uri: mr a Lowrtala «t.
Offlee of pol 205T «o. Uw.áoU aro. | T.l.phone i Uwidil« 4IU
ew^g »» «n«kl reto oí potlogo »—etdodjfae te mciIoo 1101, Aet of Oot. I, lil?. ootUHeeé oo J««» 14, ttlft.
kongresna od-
GODITEV 7. JUNIJA NEGOTOVA.
Pred par dnevi ao kongresni voditelji govorili o odgoditvl, done« ae pomenkujejo o začasnem pre. kinjenju kongresnega zasedanja.
SMOTER LA POLLETTOVE STRATEGIJI JI 8KLI0A-JI JE KONGRESA KA O-REDNO ZASEDANJE.
Washington, D. 0. — Kongres jc nastopil končni teden pred konvencijami. In pred ssbo ima Se toliko predlog v rešitev, da je le malo upanja na odgoditev dne 7. junija, ki pade na prihodnjo soboto.	»
Predloge za denarna dovoljenj«. Modele Shoala, vprašanje o« t roškega dela, železniške predlo ge, kmečka odpomoč in reklama-eiiske predloge pa zadeva s ve tovnega razsodišča, vae to leži na mizi pred zveznimi postavodajal ei, ki morajo ali potisniti dosti zadev na stran, ali pa ostati le nadalje na rednem zasedanju.
Pred dvema dnevoma so vodi telji govorili o odgoditvl, sedaj pravijo, da bo kongres najbrž le začasno ukinil svoje zborovanje, a se sešel zopet takoj po konvenci-jab. V senatu se boje opozicije, ki se utegne posluliti zavlačeval ne taktike.
Povratck senatorja Roberta M. La Folletta v Washington je pre eej pripomogel k izpremembi te ga položaja. On nc bo rad pritegnil k kongresni odgoditvi, dokler nu ne bodo izpolnjene njegove politične Želje. '
Att guftvu pa je to", dTmulTh nc bo izpolnil kongres. Kongres
bi jako dobro služil njegovi plat formi in njegovim političnim težnjam. In to je, kakor se zdi, del njegove strategije.
Nočne seje so se pričelo v senatu včeraj, kakor je to naznanil senator Charles Curtis.
"Izkušalt bomo odgoditi kon-gres. Ali moramo pa poprej spre jeti predloge za denarna dovolje nje, rešiti vprašanje otroškega dela in «praviti zadevo vladnih na prav Muscle Shoals s poti," je «kel. "Nihče ne more reči vnaprej, kaj vse se še lahko pripeti."
0	predlogi glede otroškega dela je senator McCormick povedal tole:
"Amondment, oziroma rezolu eija zanj bo sprejeta g veliko ve •'no. Glasovanje bo prineslo u-«pešen konec kongresnemu prizadevanju, ki je stremilo za tem, as bi bila dana zvezni vladi ob-'»«t ščititi otroke. Boj, enkrat dobljen v kongresu, mora biti za-"'»en pred državne poetavodaje. »tnoge se bodo prcccj obotavlja-odobriti dvajacti amendment k zvezni ustavi."
Poročilo o vladnih napravah v Muscle Shoalau bo zahtevalo tu «ii končno akcijo v kongresu.
''rev malo izgleda je za polje-|bl<ko odpomočno postavodajo, kl bi prljala kmečkim organiucl-j«m. McNarj-Haugenova predlo.
bo gotovo poražena v poslaniki^ zbornici.
( > bo ta predloga vršena v koš.
^nator Norrie iskušal apravi-' Pod streho predlogo, ki bi u-»'anoviU $ 100,000,000 korporacijo *e nakupovanje in prodajanje ""'kih pridelkov. Senator Cur-» namerava uvesti predlogo sa ......ITstivno trgovanje.
1	«>d« železniške delavske pred-v- jc negotova. Na glasovanje
Pnde v obeh zbornicah. Senator "•«•dmg bo poizkuial spraviti 1 streho svojo resolucij, ki meddržavni komisiji teme-J"'» preiskavo želesnilko propa 2*nde.	.
skupioa selo merodajnik ljudi f »^U kongres« pismo, v ka-"n zahtevajo akcijo o vpra *«ju mednarodnega raaaodilča
Pregled dnevnih dogodkov.
Amerika.
Voditelji kongresa bi radi zaključili zasedanje v soboto, če bo šlo.
Coolidge in Hughes pripravlja ta odgovor na japonako rioffc.
22 oseb zgorelo v dekliški soli pri Los Angelcsu, Cal.
700 Italijanov pred New Volkom se ne sme izkrcati.
Morilca Frauksovega dečka 1-mata miljoue dolarjev sa obrani
Inozemstvo.
FrancoJlci parlament otvorjen; radikalci zahtevajo, da mora predsednik Millersnd odstopi.
Mala enteutu ima 10. junija konferenco v Pragi glede rusko-rumunskega konflikta.
Vladna kriza v Nemčiji ic ni končana.
Japonci bojkotirali ameritke misijonarje.*
Ameriški letalci zapustili Japonsko.
Kitajska jc priznala sovjete in Mongolija je dobila svobodo.
Stavka rudarjev v Porurju končana s kompromisom.
Seipel, ministrski predsednik Avstrije, v kritičnem stanju.
Japonci bojkotirali ameriško misijonarje.
Ameriški metodisti v Tokiju ob-voščeni, da niso ved potrebni — Harakiri v znak protesta. — Amerika odgovori v prijateljskem tonu.
Tokijo, 2. jun. — Bojkot proti amerifkim misijonarjem so ic za-?eT v "Tainagati, Taurugaokf^in drugih krajih. Ameriški učitelji na vodilni motodistični misijonski šoli v Tokiju ao prejeli pisma s pozivom, naj zapuste Japonsko, lter Japonci lahko izhajajo brez ameriških protikrščauakih idej.
V soboto jo neki Japonec isvr-šil harakiri pred ameriškim poslaništvom v znak protesta proti izključitvi jsponskih imigrantov iz Združenih držav. Uarakiri jc japonski ssinomor, ki sc izvrši us ta način, da si samomorilec razpara trebuh. Aovinistični listi povzdigujejo ta dogodek kot "izraz narodnega čuta japonskega ljudstva" iu zahtevajo, da ae samomorilcu priredi javen pogreb, ki naj bo celokupeu narodni protest proti Ameriki.
Wasbiagton, D. 0., 2. jun. — Coolidge in Hughes proučujets japonsko protestno noto. Odgovor bo odposlsu šc ta teden. Državni department previdno molči o vsebini odgovora, priča kuje pa se, da bo odgovor v kolikor mogoče prijateljskem tonu pobijal ugovor japonske vlade.
San Franeiaoo, Cal., 2. jun. — Med 512 paaažirji na parniku "Sibcria", ki jc priplul včeraj v San Prancieco, jc bilo ato japonskih deklet, ki so se pismeno zaročile g jsponskimi naseljenci v Kaliforniji. Do 1. julija, ko stopi novi zakon v veljavo ,je pričakovati na tieočc japonskih priselili-kov.
FRANKSOVA MORILCA DOLŽITA DRUG DRUGEGA.
Francoski parlament je otvorjen.
devica zahteva ostavko predsednika Millcranda. Ovacije Her. riotu v zbomioi.
Sloviti pravnik Olarenoe Darrow bo zagovarjal mlada morilca ter ju iskušal *«iiti smrti na vislicah.
ZDRAVNIŠKA IZVEDENCA STA BE IZJAVILA, DA STA MORILCA PRI ZDRAVI PAMETI.
Chioago, Dl. — "Milijoni pri
pravljcni za obrambo." to jc odmevalo po pisarni državnega pravdnika, ko je javnost zaznala, da se že pripravlja boj xa prav nlškl zagovor, s katerim bodo naj boljši odvetniki izkušali rešiti smrti na vislicah Nathana F. Leopolda in Kicharda Loeba, ki sta prostovoljno prixnala, sta u morila štirinajstletnega Roberta Franksa,
Prvi korak v to svrho jc Šu sto ril sloviti čikaški pravnik Claren ce I)arrow, ki je prevzel vodilno vlogo zagovoruištva v tej Žalost ni in grozni drami. Zahteval je pravico do tega, da sme imeti posvetovanje s fantoma, kl sta kar iz pustolovstva umorila štiri-najatletncga dečka.
Naslednji korak jc bil to, du jc sodni načelnik John H. Cavcr ly dovolil Darrowu in Benjaminu Rachraehii vložiti predlog sodno povelje habcas corpus.
Darrovvu je država prekrižala prve račune. Odvetnik jc mislil opirati svojo obrambo nu molno blaznost mladih morilcev. Ali državni pravdnik je že dal preiaka ti fanta zdravniškima izvedencema, kl sta izjavila, da sta mlada milijonarska pameti.
Iz pisarne državnega pravdnika je prišla tale izjava:
"Čc ima vaš oče $10,000,000, bo gotovo rad porabil pet milijo, nov za to, da vas reši vislic. Očeta teb dveh fantov imata Nkupaj okoli $15,000,000 premoženja. Zato menimo, da bo več milijonov proti amrtni kazni."
To jc pojasnilo več reči — naglico, previdnost in delo ponoči in podnevi. Pojasnilo je, zakaj ao prepcljavall morilca zdaj sem, zdaj tja celo noč. In čeprav sta morilca obtožena v eni največjih kriminalnih obravnav, sta vendar pomagala državi prostovoljno.
Mladi Leopold, ki je sin mili-jonarskega tovarnarja, je uver-jen, da ae da z denarjem doseči vse.
(Dalje na 3. strani.)
Pariz, 2. jun. — Francoski par luiucut .ki jo bil Izvoljen 11. maja, je bil danes otvorjen med velikimi ovacijaml, ki ao bile prirejene mogočnemu bloku levice in voditelju radikalnih aocialistov Iterriotu. •
I Poincare, ki je dve leti iu pol vodil usodo Franoijc in vplival despotično na tok rssvoja povojne Evrope ,je odšel včoraj v privatno življenje. Njegov zadnji akt je bil, ko jc a svojimi ministri posetil predsedniško palačo Kly. sees in formalno podal oatavko, katero jo naznanil takoj po volitvah. Kakor poročajo, bo Poincare zdaj pisal politično članke v "Matinu".
Istočasno so imelo stranke levi-cc, ki Štejejo 3ft0 poalanccv v novem parlamentu, konferonco, na kateri ao zaključile, da nc «prejmejo vlade iz rok predecd« nika Millcranda. To pomeni, dn se bo Francija nahajala v vladni krizi toliko časa, dokler M lile-rand ne odloži predsednistva.
Socialistična stranka je včeraj otvorila svojo konvencijo, na ka teri sc ima rešiti vprašanje, da II bodo njeni člani sodelovali v vladi. Do tega trcnotka to vprašanje šc ni rešeno,
Konferenco bloka luvice so so udeležili lierriot, ki zastopa 142 radikalnih socialistov • v novi zbornici, Leon BI um, ki zaatopa 102 mednarodna socialista in Briand ter Painleve, ki vodita 44 republičanskih aocialistov, 40 rs
morilca pri zdravi}^	* neodvisnih soaiali
«tov. Komunisti, ki imajo 2# po slsncev nn skrajni Icvici, ae niso udeležili konference.
Prvo sejo psrlamcnts jo otvo-ril najstarejši poslanec, *2 letni profesor Pinard, kot začasni predsednik, ki jc dejal v svojem govoru:
"Zadnja zbornica, izvoljena ob url zmage na bojišču, ni mogla prineati miru. Franciji, ker Je storla veliko napako a tem, da je pozabila, da so nam do zinage pripomogli naši zavezniki iu prijatelji. Francija je opravičena do odškodnine, toda njene zahteve bodo uslišane šelo tedaj, če bodo z nami naši zavezniki iu prijatelji in • kadar liga narodov odobri naše zahteve. Mi zahtevamo pravico, ampak pravico a prepriča njem, ne s silo."
Jugoslavija se meša v rusko-rumunski spor.
Paite, ki je zopot n« krmilu, pojdo 10. junija v Prago me-Šetarit s Bratianom in Benešem o stališču male en« tenle napram pretečem konfliktu s Ruaijo. Ceiki delavci v Skodovih tovarnah ao uatavili pošiljanje atreliva v Rumunijo in na Poljako,
London, 'A jun. — Oehoelova-ška vlada jo v aoboto sklicala nujno konforcuco male entente. Konferenca so vrši 10. junija v Pragi in na duevuem redu jc vprašanje vojue, ki preti iabrult-niti med aovjetsko Rusijo in Rumunijo radi Desarabije. Romunski ministrski ' predsednik Hm tiuno in jugoslovanski ministrski predsednik Pašič sc udeležb konference; saalopana bo tudi Polj-ska.
Kakor javljajo u Prage, bo mala en4enta skušala doseči dogovor gledo besarabskegu vprašanja. Uumunija bi rada, da ji Jugoslavija, Čchoalovakija in Poljska pomagajo v slučaju vojno z Ruaijo,
Istočaauo je prišla vcat ii Bukarešta, da je sklenjena defenzivna alijanoa med Rumunijo, Poljsko in Turčijo, Alijauca je naperjena proti Uniji aovjetakih republik.
Praga, Oehoslovaklja, 2. jun. —-Intenzivna aktivnost v velikih Skodovih municijskih tovarnah v Pilznu, ki so Ic od premirja pod kontrolo francoskega sindikata, kateremu načeluje magnet Bchnleder, je v soboto nanagloma prenehala. Celi vlaki streliva ln orožja ao dan za duovoui odhajali iz teh tovarn na Poljsko in v Rumunijo, v soboto so pa čeho-slovaški delavci, organizirani v komunistični stranki, izjavili, da no bodo več dovolili nakladanja tnunlcijc na vlake. £c dva dni ni niti ena granata zapustila ftkodo-ve tovarne. Delavski odbor pravi, dn jc strelivo nsmenjeno za vojno z Rusijo in de I m ve i nočejo hiti zavezniki rumun^kih In poljskih imperialistov.
Seipel nevarno ranjen veled napada.
Avstrijski miniatraki predsednik ranjen na pljučih, toda adrav. nikl upajo, da okreva.
Dunaj, 2. jun. — Ignats Seipel, ministrski predsednik avstrijske republike in jesultaki duhovnik, jo bil včeraj napsden in nevarno ohstreljen, ko jo šel lualevat v neko vsa v dunajski okolici. Kari •lavorek, Železničar iu uiladi češki komunist, jc oddal tri strele ns Sei|>«le, ko je zadnji izstopil na Železniški postsjl. Dve krogli sta posneli kolo na roki in licu, toda tretja jc prodrla v pljuča in Seipel jo padel tetkn ranjen. Od* poljali ao ga v lailnišnico in mu vzeli kroglo iz pljuč. Zdravniki so mnenja, da morda okreva ,ali boje ae komplikacij, ksjll Seipel boleha Že štiri leta ns siadkomt bolezni,
Napadalec Je lakoj obrnil revolver proti selil s namenom, da sc usmrti. Zdsj umira v bolnišnici težko ranjen.
Dogodek je povzročil veliko razburjenje, Klerikalci no sinoči priredili demonstracije pred M-nišniee, v kateri leftl ranjeni Seipel/Policija meni, da ima Ja-vorek sokrivce in bati se je Izgredov med komunisti in krščanskimi socialci.
DE Bi V SANITARIJ U
CRaioago, ni. — Kugene V. Deba, ki je bil petkrat predsedniški kandidat ameriške socialistične atranke, ae zopet nahaja v aani-tariju v Klmhurstu težko, tode ne neverno bolsn. Zdravniki pravijo, da ima arčno hibo. ki se je poslabšala zadnjo jesen, ko jc Dcbs potoval po deleli in govoril ns mnogih javnih shodih. Njegovo glavno zdravilo je absoluten mir, če hoče okrevati, pravijo zdravniki. Mol je eter 63 let, Bolezeo al je nakopal v atlantski jetniš niči, kjer je bil dve leti rsdi znanega govora proti vojni.
Rusija dala svobodo Mongoliji.
Kitajska priznala sovjetske republike v novi pogodbi s mo skovsko vlado.
Peking, 2. jun. — Rusko-kitsj-ska pogodba je bila sprejeta v soboto ns konferenci z ruskim zastopnikom In takoj nato podpisana. Pogodba določa, da ae vzpo stavijo vae dipiomatične vezi med Kitajsko in Ruaijo. Ruaijo izprazni Mongolijo v dogledn<*m času a pogojem, da dobi Mongolija samovlado, liokserake odškodnine, katero jc plačevala Kitajska
22 žrtsv v požaru dekliške šole.
Los Angelee, Cal. — Dvaindvajset ljudi je izgubilo Življenje v ognju, ki je v soboto zvečer vpejMlil dekliško šolo llope De velopment Sehool v nshrežncin mestecu Plsys Del Rey, k I Je o seinnsjst milj proč od tukaj.
Devetnajst trupel ao istovetili v nedeljo popoldni*. Osemnajst de. klet Iii dva ognjegasca so odpe-Jjell v bližnjo bolnišnico, ki je v par milj oddsljcnem mestecu San la Monies. . Njihno zdravstveno stanj»» je krltičho.
Oaeminstirideart otrok, atarih od 4 do Iti let, je bilo v leaencm poslopju za z.aklenjenimi durmi
stari Rusiji, ni več. Vzhodne ki , tajsks železnica pride pod skupno!"' /sprtimi okni. Neksj jih je rusko kitajsko upravo, ker po poskakalo raz oken, druge so re-meni, da Rusi izpodrinejo upravo ševalcl |Kim»tali venkaj skozi raz. francoskih delničarjev. To so Ml« okna. Otroci ao šli spat, ko glavne točke pogodbe. — Kitaj- |jf f'r,M" Kor#ti-ska je prva večja sila na daljnem vzhodu, kl je prizanala sov j( tako vlado.
London, 2. jun. — Ruski dele gatje v Londonu poročajo, da jc Mongolija poetala n< odvisna re
McADOO DOŽIVEL PORAZ V MINNESOTI
Chicago, ni. Strahoviti |m| raz, ki ga je MeAdoo doživel na
Italijani okupirali grške otoke.
Carigrad, 2. jun, ~ T*l« grem iz Angore aporola, da so Italijani •go in okollea t V eredoi Izkrcali čete na grškem otoku Uhki različni vetrovi. Rhodes v Sredozemskem morje
P'rat ura v zadnjih 24. urah: ob*
blizu jufnozapadoe olaale
Azije Tri ali Iliri polki o
Kal« t se *s-
publika na temelju pogodbe m«-d mmueaotski državni konvenciji, aovjetsko vledo In Kitajsko („|vn I kandidatu vaako upanje Mongolei bodo v kratkem obdrl.ie nominacijo za predsednika, ka tavali veliko ljudsko skupl^-ino v kor menijo illinotški demokratski Ogi, na kateri Izvolijo novo vla-1 p«»glavarji.
do fh novega "živega Budo *. Ka aredoj^m *apedu je imel verskega predstavnika. Boljše- HiAd«* »«likn «toolo. Pogorel je viki bodo poraegali Mongole»*»« y IP motati, Wiaeonsinu in Minne urediti drževo in organiziral	In to je ravno njegova naj-
700 Italijanom zabra» njen vetop v Ameriko.
New Vork, N. T, — 700 Lahom jc bil zahranjen vstop v to deželo, ker Je zvezno nsj višje sodišči* pred krst kini preklicalo sklep priselniškega departmenta, ki jc Idi dovolil, da amejo naj« bližnji sorodniki tukajšnjih inu. «einecv priti v to deželo. Prvo noč so morali ostali na parniku, potem pa so jih odvedli na prišel* nitko poslsjo.
Dvesto laških izseljencev, ki so bili namenjeni v Kanado, sc ni smelo izkresti v Jlslifssu.
Sodni sklep je bil izdan, ko je bila ladja x omenjenimi izaeljcn ei že na poti v Ameriko. Lahi so bili obveščeni, ds morsjo počakati preiakave na Kllis Islsndu, ker je laška kvota že izčrpana. Tisti, ki jim je položsj znsn, ps prsvljo, ds jih bo večins morala nazaj v laško domovino.
VLADNA KRIZA V NEMCU I
Mar« ne more reorganialraU kabineta.
Eerlln, 2. jun. — HtreiM-mami ae le \«d»i»J
arm s do.
Kakor izyl'da .»topi v. I ni jo *<#vj«4efctb ra-

%c.'*ja neoreče, kakor mislijo urude uolitk-nesa kolo vodi« Breo-

Dr.lMsr* In /«man |
trudna ,da bi reorganizirala kabinet na temelju koalicije srednjih strank. Soeialiati m» »»dr» kli s»»de lo vati je, ker ne marajo Iti v ko* lieijo z industrijalci. Naelonalistl, kl vidijo sliako atarih koalicijo* nai< v, »o iH*»|vojlli aiic za osvojitev vlade,
IENTPAVEL0KA KONVENCI JA SE »O VRilLA
•t Peel, Mian — Odbor min-nea»« take kmečko dele v »k« federacija je sklenil Iti i delom za kon-rem t jo. kl se ima vrihtj dne 17, joiiija v tem «Metu, kljub temu, da je »coeter La Kollette svetoval stojim prists!*m, naj »e os vda
Ameriški letalci zapustili Joponoko.
Imeli io majhno nesgodo. — Portugalca spet v tekmi. — Dolsy
v Mukdenu.
KuAimoto, Japonska, 2. Jun. Trije ameriški tekmovalci na po* letu okrog sveta ao danes zapu* stili Kušimoto. Njihovs prihod* uja postaja in zadnja na Japonskem -- jc Kagošlma na otoku Kjušu.
Američani ao dospeli v Kušimoto včeraj predpoldno a tokij« skeVIHl*ju Kasimugaiire, kjer so poči vsi i osem dni. Prilli so v gosti uiegli valedčesar niso videli suhe zemlje in spustili so se na morje, Amcritki rulilee "Pope", ki j« bil k sreči v bližini, je po-brsl letelcc na krov Iii preprečil morebitno nesrečo, Slovo na to-kijaki postsjl je bilo hladno. Klicev "hsuzaj", ki so sprejeli Amerikami pred enim tednom, ni bilo ališatii le par Japoncev je bilo navzočih, ko so let aid sedli na letala in ee dvignili v zrsk.
Mukden, Mandžurija, | jun, -Francoski letalec Doi*y j« dsnes popoldne dospel v Mukden it
Pekinga
fciagaj, Kitajska, 2. jun, ~ Reuter jeva brzojavk« sporoča, da sta portugalska letalea, bi |H>ti|* j«*ta It Lu»bone v Ma<ao, Kitajska, dospela v Allahabad v Indiji.
Praaeoekt duhovnik v emoll
Psrlz, 2. jun. Jean Viollet, duhovnik iu član vrhovnega sveta department)! Natality, Je bil aretiran, ker jc raztrgal plakat zuosj n« k> ga gb dalil/-«. Ns plakatu Je bil« na.likati« it«g« ženska Duhovnik j» »lejal magiatrat-»temu «»Mlnibu, d« ae je namenil raztrgati vs«ko tako sliko, hj^r jo vidi. Sodnih mu je pe odgovoril« "Vsak« žensk«, p« naj s« oblači kakor hoče, Je zmotna ato riti vee «a /ar»el kakor pa vi ee||. luita rji".
Danska vlada loll oorkev od
driava.
Kopenhagen, 2. jun. — Daneka sociailsin-na * la<la 'namerava lo-
FKOSVETA
TOIEK. ». JLMJa i«.
PROSVETA
SLIKE IZ RASEIIIR.
_____ Wala, katere
fhiznl tudi jaa ■ vaata. ki »aa ja poslal aa rojaka Naglica v Krajas, Pa_,
iatfastrij
Catar
daroval
■•».Iowa ia Ulitau«.
Il*j> o£ «mi __	Main*,
tBiirtU	Vast aa * zh.^
é0¡mm Wmklii'tz. <w
',oslih, ▼
Doatikrat aa uogaja, ds « prin pa ssniajM, ka-i arljenee. nova priledKI * jAsm- U« im CUüMs aa za:*,;
ramo tak
TIOSVETA"

j i la aJfljil par let, je sapet aü-'ra dsasrias ia fotoro fte v sprem-
«THE ENLIGHTENMENT" rete. PrietopOo ia vač vriik de ara. ker ie redna trdi uprari-
klet ia nekoliko iraa. I «taij dru ulj zavoda. da ai normalen koda
»ra je rajak Rudolf Pleleriek iz arefti toliko re*ji. Trditev o ne Bridgevilla. Pa. kakor ae vidi, sa aormalnoeti Gantarja je »ajr>ri perei ia perke jaka meti in na- rated tega, ker ae nprara uaaoboi rdnimi sa povadigo finske. Le aiee boji, da bi bile isdane tajno-

__Večina laniftl tadjsdsl*
-— P»«wčoU, kar razaser* u> braaa raaU nikakar ne zadasta- sta r drugo, napoti rama tak	M nakajnja r državah sVj|
P™r ja za pakritje raek strslkor. K-r kraj. kjer a» njegova izurjeaos*	»ey, Pennaylvania CafiiU
Prrska dmizro. katera je »pa- b« Gantar ssarnl odpatorati r sta- ali izkušnje r kaki posebni str©-	W«hington in Krv Tort
ki prar asalo pomaga. Bektriear	Glama sredmea za kaao adt
s* morda poda k sorodniku, ki	arijo » dalač narazen ^ *VfrT1 jo farmar na zapadn; kmaln je|se nahajajo ▼ držama
taka naprej, ker iauta za sabo «ti. kaka pastafaja s stana miki ^ Yorkn ali Ckieagn. ker nekoliko j^d pomik ¿lanar, ki'ter bi asorda imela ie kake npri težko tekmovati s r etiko zalogi» bodo pomagati nasiti financ- like pri odpnatn jetnika. Znani neizurjenik dela rear. Sploh re-
AL1 JE PRIČELA PROSPEJUTETA SEP ATI?
Za predsednika je izro- «a nam ze taki slnčaji ia mnago-1 jen Joa» p Sedata k. tajnik Jaka krat osa ie ¿¡tali. kaka postopa Bobnar, blagajnik Anton Slano ja z nesrečniki po aličnik zaro-• rié. Člana in ¿lantee torej kitten».'dih.
da greda i taa rnema dalja s 0a-l Zadeva reiitve je ie do mali
Poročila v časnikih pripovedujejo, da se število brezposelnih delavcev množi Spomladi se delo navadno odpre, posebno v mesecih aprilu in maju. Letos je bilo ravno narobe v teh mesecih. V mnogih industrijah so pričeli počasi dajati delavcem neprostovoljne počitnice. Taka znamenja spomladi ne obetajo nič dobrega.
Časnikarji, ki ne pečajo s finančnimi vprašanji, menijo, da so dremanje v industriji zakrivile kongresne preiskave in slabo vreme. Ampak taki vzroki, akotudi so resnični, ne morejo povzročiti takega učinka. Kongresne preiskave lahko naganjajo industrijalce k večji previdnosti Odslovijenje delavcev v industriji pa pomeni, da ponehavajo naročila. Industrijalci producirajo, ako dobe naročila. Ako naročila prično pone ha vati, tedaj omeje produkcijo in prično počasi odpuščati delavce.
V	rudniški industriji se je letos pojavilo ponehavanje naročil na premog veliko preje, kot druga leta. 2e to je bilo nekakšno znamenje, da industrija ne bo oživela v tako velikem obsegu kot lani. To pokazujejo zdaj tudi razna dejstva.
Na pr. podružni tovarni United States Rubber kom-panije naznanjata, da bodo letošnje poletne počitnice precej dolge. Poročilo rezervne banke v Philadelphiji za mesec april pokazuje, da so znjžali število delavcev približno v tisoč tovarnah in podjetjih v Pennsylvanijl Tedenske mezde se je izplačalo v Pennsylvaniji okrog enega odstotka manj, v New Jerseyju pa kar za tri odstotke.
V	Pennsylvaniji so bile prizadete razne industrije. Najbolj je bila prizadeta industrija, ki izdeluje izdelke Iz usnja, takoj za njo pa pohištvena industrija.
Iz Detroita, San Francisca, Thompsonvilla, Conn., Bostona in drugih mest na vzhodu tudi ne pñhajajo dobre vesti. V srednjem zapadu tudi še ni depresija tako velika, kot na vzhodu, ampak depresija je tukaj. Tak je gospodarski položaj, ki obeta prav nič dobrega.
Trajno obratovanje v industriji je v sedanjem gospodarskem sistemu nemogoče. Današnji gospodarski sistem se imenuje profltarski. V današnjem gospodarskem sistemu se ne producirá zaradi ljudskih potreb, ampak zaradi profita. Taka produkcija pa prinaša od časa do časa gospodarske krize. Ako bi imeli gospodarski sistem, v katerem bi produdrali za íjudske potrebe, bi bile gospodarske krize nekaj nepoznanega. To je tako jásno, kakor da je trikrat ena tri in ne ena.
In prav trdo bi morali delati, da bi saj deloma preskrbeli vse ljudi s potrebščinami. 0 tem se prepričamo, ako stopimo na ulico. Videli bomo bose otroke in siromašne ljudi, ki |K>trebujejo čevljev. Izdelati bi morali več mfljonov parov čevljev več, kot jih izdelamo sedaj, ako bi h<*eli vse ljudi preskrbeti s čevlji Ker je pa gospodareki sistem profitarskl, Izjavljajo čevljarski industrijalci, da izdelamo več parov čevljev, kot jih potrebuje trg. Z oble-ko je tako kot s čevlji.
Na tisoče ljudi prebiva v bornih kočah. Zopet drugi tisoči ne lastujejo še bornih koč. Iz industrijalnih mest prihajajo pritožbe, da je Htanarina zaradi pomanjkanja stanovanj izredno visoka fn pretirana. To je dokaz, da je treba zgraditi še veliko tinoč hiš, da bodo ljudje prebivali v človeških bivališčih.
Prepričamo se lahko, da je veliko ljudi lačnih in da delavska deca hodi v dosti krajih spat brez večerje. Na-obratno so pa skladišča zvrhana z najrazličnejšimi živili In čakajo, da bodo prodana s profitom. Na eni strani stradanje, na drugi preveč živil in samo zaradi tega, ker pitKluciramo zaradi profita.
lom. Porabimo za redna nase ns-fere razprtije in aorraitro radi političnega prepričanja med nami in dajmo sknpna delarati Postavimo ta nora pevska druitvo s prrorrstnimi perei ... Ta lahko storimo in tudi ne potrebnjeaso ree drugega kot sloge. Pozabiti ssaraaso tadi staro ukoreninjeno napfko — neroičljiroat napram bližnjemu. Ce to storisso, sem prepričan, da sa bo pozneje ▼ nate druitvo tudi lahko rpeljala dramatika, katero bomo lakko izpopolnili. ako bomo aloino delo-rali c polju.
Vsa pogoje ituaaso za obstoj takega društva. Vzemimo si za rzgled tukajšnjo alorenako "A-leksander" godbo, ki obstoja kljub relikim stroškom ie od leta 4916. To je enn najboljiih godb r zapadni Penni. Vadimo, da je ated godbeniki prijateljstvo in rsajemnost. Moja relika ielja je, ds bt se godba in perei združili, ker naii eilji so edini in tudi r združenju -je moč. Ako bomo zdrtiieni, bo nai obstoj toliko laž-ji in uspešnejše bomo delovali zs dosego ciljev, za katerimi kot dela vei močno hrepenimo.'
Tukajinje druitvo "Postojnska jama", it. 138 8. N. P. J. bo dne 4. julija slavnostno praznovalo dvajaetletnieo naia mogočna S. N. P. J. Ta dan bomo pevei nar šega druitva prvič pokazali svoje zmožnosti, kajti na slavnostnem programu ja eno uro pevski in godbenl koneert. Torej udeležencem na tej slavnostl se bo nudilo veliko duievnega vžitka. tipamo velike udeležbe od strani bratskih društev in drugega občinstva. Torej na veselo svidenje v Cannonsburgu dne 4. julija! — John Koklich
Irwin, Fa. — Kmalu bo preteklo leto dni, ko sem piasl v Pro-svetl, dsli je že kdo premiiljeval o položaju, r katerem bi se na-hsjsl človek, sko bi bil živ sako-pan. Naznanil sem, da se v takem položaju nahaja nai rojak Joseph Gantar, ki je član druitva it. 41 v Trwinu, Ps. Poročsno je tudi že bilo, ns ksk nsčin je priiel v u-mobolnico ter da sem gs šel obiskat in pronaiel, da ni bolsn ns umu, psč pa ds je postsl žrtev vsled strahu pred kasni jo, ki jo je Imel prestati v zaporu, za de-jsnje, katerega je bil obdolžeu. Vaega tega. ker je bilo že enkrat poročano, ne bom več opisovsl.
Omeniti hočem, da sem po prvem obiaku obvestil druitvo, katerega član je on, ter skuial društvo oz. njegs članstvo pripraviti do tega, da bi storilo potrebne korake, ds dobi brata is umobolnice. ITspeha nisem imel. Zakaj se druitvo ni zavzelo za nesrečne gs člana, ali jc imelo vsroke, to vpraianje mi ie danes pride po-gosto ns misel, Jods ne ssorenh gs reiitl. Vsled tega M bilo pri poročljivo, da bl druitvo podalo, izjavo, zakaj nl.podvzelo korskov sa interes« svojegs člsns.
Vsakomur mora biti znano, ka dar pride ksks zamotana ssdeva zs reiitev, ds jo ja veliko laij« rešiti skupini kakor ps poeamez niku. Kavno tu je alučaj, ako bi ae bilo druitvo zavzelo za Ime
norsnegs brata, da bl bil fa »vo-
Take razmere ostanejo, dokler ontane sedanji gospo- ,Kn,rn- ^ v**no M
2rki "it:.-. wsffr ^"rr^tr-z x^iï^rS*?:
bo v socialistični človeški družbi produciralo zaradi ljud- u« , Kreynu. l»s.. ksteregs člsn ski h potreb in ne zaradi profita. To je tista velika razlika «tvo ae j« zavzelo na proinjo, oz med sedanjinr in socialističnim gonpodarskim sintemom, hr"u Kr*nk* Ntgltaha, ksteri m se vsi nazadnjaki boje in zato skušajo sedanji gos- ^L^^ 'TŽročZZ arski nistem z vsemi njegovimi napakami pridržati Gantarja. Tu, se vidi, kje j« za janjem ljudstva od »poznanja resnice.	vedn<*t, kdo ljubi svobodo in
periteta Je pričela šepati in šepala bo še večkrat	"dovoljen z iskoritfa-
m gospodarskem ^doklir ss sedanji gon- "^ * *	M wu
pod a rak i nlstem ne nadomesti s socialističnim.	(birani pmpevkl «a
ga reéeaa, a povzročila V velike »t roške zlasti, ker bo moral Gantar r stara domovino. Vsakdo ve, da so kritični časi za vse, a denarja, ki bi bil ravno zdaj potre-
liko neuspehov izvira iz okolščine, da ni človek tam, kjer ja ajegovo delo najbolj potreboo in kjer bl imel priliko vporabljati svoje znanje. Priseljence gre večinoma tja, kjer mu je kak prijatelj ia sorodnik; da li je ravno tam pravo mesto za njega, ja druga vpraianje. Dostikrat ae koča preseliti tja, kjer bi bile *nj boljie pri-ben. ni. V nujni potrebi torej ras- like za delo, in vprai% prijatelje
pšanjemo prošnje na vsa druitva & N. P. J-, da nam priskočijo na pomoč, da reiimo panterja iz jetniitva, r katerem je že tri leta in pet tednov. V njega imenu bi prosil, da se druitva odzovejo z malimi darili, kadar prajasejo prošnje od imenovanega brata. 8 tam bomo storili le svojo dolžnost
nearačnegs proletar-ea. Kakor želimo sami svobode in se zanjo borimo, tako skuiajmo osvoboditi svojega brata, ki pro si reiitve.
Končam dopis, ki vem, da ne bo vsem po volji, ker je v njem preeej kritike, ali kritika je u-pravieena ter naj ae kdo iz nje Česa nauči. Pokažimo malo ve! ljubezni do'bližnjegs.
Pozdrav članom 8. N. P. J.!— i srne j Kokelj.
Hartakama, Okla. — Ker je Prosveta delavski list, nsm je ds na priliks, da ▼ njem lakko razpravljamo o delavskik razmerah. Razmere tu so zelo alabe. Stavka mo od 17. marca. Drtubs nas namreč hoče prisiliti, ds bi rabili električne svetilke, čeprsv posta va Oklahome zahteva, da ne sm« biti nobenih plinov r rovu. Dr žavni rudniški nadzornik je z ns mi. Izrszil se je, da se je največ letoinjih eksplozij po rudnikih pripetilo, ker rsbijo električne svetilke.'»
Dsndsnes se gospodje kspitsli sti ne zmenijo dosti za zakone. Tukajinja družba jc izposlovala "imlžunkšen" čez držamega rud niikega nadzornika, kateremu plsčujc država čez $4000 na leto in ima poleg njega dihava ie itiri namestnike, ki dobivajo čez $2000 na leto. Njih glavni smoter je pregledovanje rudnikov, kar je pa družbam zoperno in kot taki naztavljenci so jim trn v peti.
S pomočjo 'indžunkina' je drui bs izposlovala, da -imsjo rudni iki nsdsorovslel zavezana uata Menda bi bilo dobro, da bi dala država izdelati rudniikega nad zorniks iz lipovega lesa kakor svetega Florijana s posodo votle. Država bi potem take malike ns-stavljsla po rudnikih, da bi gasili. In prihranila bi skorsj $12,-800 ns leto.
Moj glavni namen tega pissnjs je, da opozorim rojske, naj ne hodijo za delom v naic kraje. Sliši ae, da druiba oglaia. da potrebuje delavec. Nekaj stsvkokszov že imajo ter se izgovsrjsjo, ds po sedanji pogodbi ne moremo stsv-ksti. Stvar pa ne apsda več pod pogodbo in je v rokah drisvnih oblssti, os. rudniikegs nsdzorni-ka. Vseh stavkarjev nas je čez tisoč, ksteri smo ssposleni pri Ročk Izland premoga niki družbi.
Z društvi amo na trdnem. Kar nas ja tnkajinjib rojakov, spadamo pod okrilje 8. N. P. J„ ki je najboljia slovenska organizacija v Ameriki. — Anton Packar.
tn držanja daftaika —
Zanimiva so "znanstvena raziskovanja" nekega lulijana. ki aku-ia iz drianja dežnika sklepati ns susčsj dotične ienake. ženska, ki drii razpet dežnik, če ramo je presekalo deževati, ja dobra ia varna gospodinja. Ona. ki zaprr deinik. čer|vno ie prit, je brezbrižna ia površne in ne bo nikdar srečas. Ravno tako je pa povrfos tadi tiata. kl gs ne odpre, ko prične rosi t i. ženaks. iti aoai dežnik pod pasduho. je veselega značaja, če ga pa uporablja za palica je lahkoiivka in navadno nesvasts. po-^ Najslabša pa je ienaha. ki visi» avoj deinik ss seboj
za nasvet; ta nasvet.utegne bit dober ali ps ne. Zato asalo poznavanje amerükih industrijalnih razmer ra zlasti nekaj pojma o industria In i geografiji Združenih držav je jako na asestu.
V naslednjem poda jemo kratek opis, itje ao glsvna srediiča ne Merili poglavitnih
industrij.
Pmnog se izkopom v več kot polovici zveznih držav. Trdi premog ali antracit, ki se rabi na vzhodu za kurjavo, se izkopava v Pennajlvaniji blizu Scrantona in Wilkeabara, Pa. Mekki ali bitu-minozni premog se nahaja slasti v sledečih držsvsh: Pennsjhra-nis, West Virginia, Illinois, Ohio, Kentnekj, Indiana, Alabaasa,
Colorado, Virginia, Wyoming in Iowa.
Rudniki hskvs. ae nahajajo v mnogih drŽavah, zlaati pa v t Montana, Arizona, Michigan, Utah, California, Tennessee, Colorado, Idaho, New Mexico, Wyoming in Nevada.
dtiri petine vse islama rude v Združenih držsvsh prihajajo iz pokrajine okoli Lake Superior, sggdajoče k državam Minnesote, Wisconsin in Michigsn.
Železo in jeklo ze največ izdeluje v držsvsh Pennsylvsnis, Ohio, Indisna, Illinoia in New York. Pittsburgh, Ps., i» Cleva-land, O., sta svetovnoznani sredi-iči železarstvs.
Tovarne za slaktričns strojs se zlasti nshsjsjo v mestih: Chieago, IIL, Cleveland, O., New York ,City, Philadelphia, Pa., Lynn, Mass. in Ncwsrk, N. J.
Središče avtomobilske Inda-strijj je Detroit, Mich. Za njim aledijo po važnosti Cleveland, O., Indisnapolis, Ind., in Chieago, IU.
Kjer se izdeluje največ poljs-dslsUk priprav, je Racine. Wiz.; drugi po vrsti je Moline, IU., in tretji Springfield, IU .
V industriji hrana, bakra In medi prednjači Wsterbury, Conn, in zs njim prihajajo Detroit, Mich!, New York City in Chicago.
flteldo se izdeluje največ v Philadelphia, Pa., Csmdcn, K. J., Pittsburgh. Ps., Newsrk, N. J., Milville, N. J. in Vincland, N. J.
Rafinerije petrolejs se nshsjsjo zlssti v ' d ris vi New Jersey, potem ps tudi v držsvsh Texas, California, Pennsylvsnis, Okls-homs in Louisiana.
Usnje se večinoma Isgotavlja v Philadelphia, Ps. Milwsukec, Wis., Chicsgo, 111., Ncwsrk, N. J.. Pcsbody, Msas., in Csmden, N. J.
Nsjbolj važno' mesto za čevljarsko industrijo je Brockton, Mssa. Za njim aledijo: Lynn, Mass., St. Louis,' Mo., Haverhill, Mass., New York City, Boston, Mass., in Msnchester, N. H.
Oumijevi ikornji is galais se izdelujejo zlssti v držsvsh Mssss-chusetts in Connecticut.
Središči industrije 'knvtaka (rubber) pa sta Akron, O^ in Trenton, N. J.
Velike klnvnfas ia skladišča mesa so zlasti v Chicago, III., Kansas City, Kana.. Omahs, Neb., New York City, Sioux City, Is., Indianapolis, lad, in St. Louia, Mo.
Industrija konssrr (rannine) aad preserving) evete v mnogih drfcv, slasti pa v California. New York, Maryland, New Jersey, Pennsylvania, Illinoia, Indiana, Waakingtoa. Maine in Oregon.
Indnstrijs masla, sirs Is kon dandraaags mlaka v velikem obsegu je poaajveč osredotočena v državah Wleeansin in New York, ali velika podjetja sa ta indastri-jo ae nahajajo tudi v državah
razočaran nad to daialo, ki maj lan, Oregon in WfcasnsbT^? baje nudi ssala prilike za zaalu jaga v državah Lsušnana Mm iek v njegovi stroki Dober polj* »ipp». Arkansas. Alabama ia delec se nasi sni ramo r New North Carolina.
— j« Največ papirja in lssns kak (pulp> se iadeluje r dri» *' York, Maine. Mas^-t jaetti, Wisoonain. Michigan. Penanh»! nia. Ohio In New Hampab::
Velika srediiče iadnstr.;« bon. brnim (cotton) je New Bedford, Mass. V izdelovanja bomb*i*vm sledijo potem postopno po vai&o-sti: Pall Rarer, Masa.. Pawtuek«!, R. , Lowell, Mass., Philadelphia, Pa, Lawrence, Masa. Pasu; . \\ J-, Uties, N. Y^ Baltimore, M-J, in Gastonia, N. C.
Podjetja izdelujejo plettai-na, se nahajajo zlasti r v Philadelphia, Pa., New York City, Reading. Pa., Milwaukee, WiL, Utica, N. Y^ Amsterdam N. Y., in LoweU ,Msss . Industrijalna srediiča za volas-so Lawrence, Mass.,
& L in Passaic, N. J.
Bvflsnina se zlasti izdelujejo t držsvsh Pennsylvania, New Jersey, New York in Connecticut. Psterson v državi New Jeney je slovito "svilno mesto'*. Xt«r York City in AUentown, Ps.. »u drugo od nosno tretja aredišet industrije.
Nsjvsžnejia podjetja za izdelovanje moških oblačil (vitevši ko-iuljc) se nahajajo r New York City, Chieago, IIL. Baltimore, Md., Philadelphia, Pa. in Roehe ster, N. Y. lanska oblaüla se is-delujejo slasti v New York Citr. Philadelphia, Pa. in Chicago, 111.
Za industrijo ovratnikov slovi mesto Troy, N. Y., ki gs zovej« "Collar Town".
Klobuki se izdelujejo največ r Dsnbury, Conn.. Philadelphis, Pa., io-New York City.
Važne lončarije se nahajaj r Trenton, N J. in Csmden, N. J.
Smotks in dgarsl« se izdelujejo zlasti v New York City, Rieh-mond, Vs., Tsmpa, Fla., in Phils-delphia, Pa.
Kar ae tiče poljadslstm, imamo jako mnogo tujerodnih fsrmar-jev. Prvs po vrsti glede števila tujerodnih fsrmarjev je držsva Minnesota, potem pridejo po vrsti Wisconsin, Michigsn, North Dakota, California, Iowa, Texs», New York, Nebraska. Illinois, South Dskota, Washington, Ksn sas, Montaus, Pennsylvsnis, Ohio, Colorado, Oregon, Mssts chusetta, Missouri, Connecticut, New Jersey, Indisns, Idsho, Oklahoma itd. Zadnje ljudsko štetje je naštelo čez 580,000 tujerodnih farmarjev. Izmed navedenih deiel njihovega izvora stoji Nemčija daleč naprej na prvem mestu, potem sledi}o postopno Švedsko .Norveško. Kanads. Ku-sija. Avstrija, Angleško, Dan*k", Italija, Pol jako. Irsko, Finske-dvtea. Mehika, äkotako in Ogr»k«.
Naii farmarji ao bržkone večinoma navedeni pod "Avstrijo". Žal. ni nikake atatiatike o nar»<l noati tujerodnih farmarjev, da h* doxnali število alovenskih, hrvst-skih in srbskih farmsrjev. — F. L L I
Mas. — Zelo valno je vprsla-nje. koliko prshu obdržimo pri vdihavanju prainega zraka v telesu in kam doape prah v notranjosti. Iz preiakovsnjs v tej sui> ri fledi, ds izdihamo le nekoliko odetotkov z zrakom rdihan»^a prahu. Približno 9b% prahu o»ta ne v telesu. Ako dihsmo skoz no«, ostsne več kot polovico vdihan?-gs prshu v njem in le pribli/. o 35% pride v pljučs in čreva Kn del prshu, kl gs pridrfi nos. Pf> de sereds ie pozneje lskko v žirslaik, iko pa deluje nos prs v lina, ae gs »nebi s močnim kthe njem. Sčaaoma pa izgubi »os sm jo občatljivoat in ne reagira več s kihanjem. Prašen zrak jc »'liho-krst najnevarnejši strup sa ks. posebno n. pr. prah svia«^ aega belila Tadi mineralni prati, ki nastane pri obdelovanja h»; m na. povzroča pljnčae Prahu se drir tadi bsktenje bacili. Is omcajenegs aled>. moramo dihati skosi ao» »a skosi asta. posebno valja to zs sebe. Id aa pri mora ne delati prašnih prostorih
r.'
JUNIJA. 1924. —
lasilja fašistov nad našimi volilci.
od našega
posebnega poročevalca.
faz in.
Sekcije it. 788, 789, 790,
(Dalje.) Čim so volilci iz paziuske občine prišli pred mesto so našli vse dohode zasedene po fašistih. W
krg« volilca. ki se jun je pridu «al so fašisti napodili nazaj, mno-„o jih pretepli, a vsem pobrali
volilne legitimacije
V	nedeljo zjutraj so se podali Diii volilci v Pičan, da prisoatvu-jejo tam jutranji maši, a potem da itvrie svojo državljansko pravi. ,.0 Cim p« »o priili pred uicsto, so jim zastavili pot vojaki ter po-*nali vse moške nazaj. Tako se .ie rbrala vetje gruča naših volilcev n» mostu pod Picnom, da se zopet vrnejo kasneje v mesto ter da bodo tam oddali svoj glas. Nukrat p, je prišel orožniški brigadir s 7 vojski ter vse skupaj odvedcl v zapor. Kake pol ure kasneje je zo-pet drug brigadir pripeljal v za-por drugo gručo naiih volileov. Tako w jih zaprli 27. Šele na razna posredovanja so izpustili čez štirinajst dni vso, ker je sodnija egotovila, da niso zagrešili ničesar. Tašisti pa so ta dan lovili naje volilce po vseh cestah okoli Piena, streljali za njimi in jih pretepali._
U vse pičanske okolice so gliT hO v ali samo 4 volilci, iz mesta pa kakih jO — 60. Uradni izkaz pa izkazuje: fašisti 252 glasov, a slo* vinska narodna stranko samo en gles. katerega je pred faiisti oddal učitelj Vojni«.
V	sekciji 792, ki je imela svoj Rtdež v Lindaru, so
imeli glaso- m;,lJe je bil zemljeknjizui urad
ter mu hotel na glasovnici prečrtati volilni odznak fašist ovske stranke. Mevrovič pa se je nad tem razsrdil, raztrgal pričo vse komisije glasovnico in odšsl ogor čen iz volilnega lokala. Po 2. uri popoldne pa ao faiistovski skru-tinatorji jemali is Ure bele glasovnice, zapisovali ujih številke v zapisnik poleg imen volilcev, ki niso glasovali, a reprezentant fa Šistovsko stranke Oiuseppe Dor-cich je prečrtaval na mizi volilne komisije na teh glasovnicah fa-šistovski odznak. Takih glasov jc bilo nad 400. Pri skrutiuiju sta se našli dve neizpolnjeni glasovnici — fašistovski reprezentant pa je vzel svinčnik in prečrtal na njih fašistovski odznak. Izid skruti-nija je seveda bil potem; slovanska narodua stranka 14 glasov, a fašistovska 528; vse druge stranke niti enega glasu. Predsednik volilne komisije je bil cav. Artu-ro Pilat, tajnik pa občinski uradnik Lenardon. Hkrutinatorji so bili: Oiovanpi Colombo, Emilio Penso, Ginp Mrach in Velioogna.
Bedel sekcije spremenjen v trd
njovo, t kateri ja aaprta volilna komisijo i fašisti.
Vodnjan. Sekcija št. 807, 808, 809.
V sekcijah Št. 808 in 809 so i meli glasovati izključno le naši volilci. Nu, zato pa no faiisti posvetili tirna dvema sekcijama vso pažnjo. V prvi so imeli glasovati volilci iz Marčane, Krnice, Mut vorana, Malih in Velikih Vareš-kov, Peruškov, Šegotieev, Maru-rov, Pavičenov, Cvekov, Cokunov in Prodola. Predsednik volilne ko-
nik iz Vodnjana Vittorio Birat-tari, a zastopnika fašistovekc stranke občinski delegat v Mar-čani Oiuseppe Ronan in Oiovanni Deprato pok. Antona iz Marfiane. Za zastopnika slovanake kandidat ske liste sta bila imenovana Ante Šeiota in Josip Škabid, Čim sta naša zastopnika hotela iti v volil ni lokal, so ju na vratih napadli faiisti, oklofutali jih, a nato zapodili. Zastopnik Segota je odšel iz Marčanc dimov, a čim so videli volilci, kaj se dogaja, so tudi oni kompaktno odšli, ne da bi bili glasovali. Pač pa so kasneje prišli volilci iz "Marčane, Krnice in Prodola. Ob vhodu v volilni lokal je pa stal ves čas znani mar-čanski fašist Antonio Radolovich, obkoljen po vodnjanskih fašistih. Ti so na poedini njegov nffg pretepali naie volilce in jim zapre-li dohod na volišče. Mnoge so precej težko ranili, odvzeli jim volilne legitimacije, a nato jih vrgli po stopnicah doli. Nu, ker je bilo vendarle premalo fašistov, je vendarle uspelo kakim 400 naših volilcev, da so glasovali. Čim so to videli fašisti, so poslali v Vodnjan po ojačenja. Kako uro zatim se jc pripeljal s kamionom nek karabinjerski častnik z več karabinjerji. To je bilo okolo pete ure popoldne. O-rožniki so raztirall naše volilce, nakar so se fašisti s komisijo vred zaprli v šolsko poslopje, kjer je imela svoj aedeŽ volilna komisija. Kamion s karabinjerji je nato odšel. Od tedaj naprej ni mogel glasovati noben naš volilee. Faši-sti so ostali s komisijo zsprti do polnoči. Po polnoči je prišel iz poslopja nek fašist, ki je šel pozivati po vasi ljudi, naj gredo prisostvovati proglašen ju skrutlni-ja. Izid skrutinija pa je bil: fašisti 4«0 glasov, a slovarska narodna stranka 30. "Odšlo" je te-
vse komisije, naših zastopnikov in Butkoviča glasoval na Butko-vičevo ime sa fašistovsko streu-ko. Fašist Anton Uuarnieri i« Vodnjana je privede! v volilni lokal troje naših volilcev, spremil jih v kabino ter zahteval tu od njih, da glasujejo sa fašistovsko stranko. Na protest našega zastopnika Macana, so mu odgovorili: "Mar ste prišli aemkaj vohunit TI" Volilee Jure Cukarič is Roverije je predal svojo legitimacijo v svrho ugotovitve, da je vpisan v volilnem imeniku, podpredsedniku Bearzu. Ta pa je dal meato Cukariou glasovnico navzočnemu fašistu Belciju, ua-kar je ta glasovsl na Cukaričevo ime za fašistovsko stranko. Ponovni protesti naših zastopnikov so podpredsednika Bearsa tako razsrdili, da je dal oba naša zastopnika s silo vroči iz volilnega lokala. Ravnotako kakor a Bu-tkovičem se je zgodilo z našimi volilci Antonom Orllčem pok. An tona, Jurijem Orllčem pole. Širna, kateremu so iztrgali iz rok legiti raacijo, zapodili gu, a nato glaso vali na njegovo ime. Ivaut Butkoviča pok. Antona so povrh vsega ie pretepli. Ravuotsko *.> nnpra vili s Jurijem Kaleioem pok. Mi-se, Mihu Boranu pok. Ivana, Iva nu Pečinu, Martinu Bona* itu, I-vanu Bonašinu, Rošn BonaAaui in našteto drugim.
Medtem ko se je to dogajalo v volilnem lokalu, je Dalmatlnec Mazzoeco, geometer v Vodnjanu, jemal s silo našim volilcem na vratih volilnega lokala volilne le gitimaeije ter jih obenem na naj-nedostojnejši način psoval v hr vatskem jeziku. Antona Zupaniča je ie povrh oklofutal. Kako; ie prej omenjeno, je dal podpred sednik Bearz okolo poldne naše zastopnike vreči iz volilnega lo kala. Tedaj so se naši-volilo!, ki so do tedaj kljubovali vsem na vslom, kompaktno odstranili i volišča. A še ni bilo fašistom sa doiti; šli m ie za njimi in jih po potu izzivali. Nali volilci pa so o-stali mirni in disciplinirani.
(Dalje prihodnjič.)
Pustolovski ronan v Balgradu
Slovesih Narodna
U»t«a«*ljaaa e. aprila 1904.
Pred nekaj tedui se je odigrala v Bvogradu iu okolici redka pustolovščina, ki apomiuja na krimi- GLAV*I STAN: BIT B SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLINOIS.
BW
Podporna JedntU
Ukor*. IT. »valja 1407 * JrUvi llllaoi..
STAVKA
V POBUBJU KOV ÖAHA.
Budarji dobili patoditotni povt
šek, izgubili pa m osemurnik.
Berlin, jun. — Poroča se, da da je 300,000 rudarjev v Porurju odglaeovalo za končauje protest nc stavke in sprejetje kompromisa, ki določa, da magnatje povl šajo rudarjem mezdo za pet od stotkov, toda rudarji morajo delati osem ur pod zemljo lit devet ur na površju. Stavka je povzročila magnetom okoli sto miljonov zlatih mark škode.
f.
je,
Izvrievalni odbor:
UPPRAVNI ODSEIti Pro4.o4aik VImmi Caiakar. p*dpro<UoJaik Aolraw VUeUk. R. F. D
......... »•« ai, Jtliiil««*, P«., .1 ulotk Mottkow Tork. lajaik kolaUkoao »MU
uIhAKa IT BU*	«I. blagajnik Jok» Vo.rUk, o,.4ntk «U.IU Jol« ZavoHatk,
•¿UÄib01/7|«eravU«IJ (Utile Fifip G«dlaa.
POROTNI OD S LIC Joka UMwwmí Pro4.o4olk. 407 W. H., St.. SprlagfUld, IB., Martlo t.U.a.k.r. Bo. ara, B.rkoeioa. OkU. Fro4 A. VUae. B«» «TS. 11?. MU4„ Jobn TortolJ, Bos II, IU«Jor.oo*illo, P. , John Goeéok. 414 W. Hay tU
VZHODNO OKROŽJE« ZAPADNO OKROŽJE.
vati Lindarci in Zarečani. Zanašajoč se, da bo volilna svoboda, to se nsši volilci podali v nedeljo, dne 6. aprila, polnoitevilno na volišče. Žal, da so bili tako kruto varani! Kake četrt ure hoda pod Lindarom, ntf križpotju pri Ora brovu se je izkrcala iz kamiona okolo 8. ure zjutraj gruča fašistov Prri o<tdelek se je podal po eesti, ki vodi proti Žminju, dočim dru jri proti Oračiiču. Po onej so imeli priti volilci z lindarskega polja v Lindar, a po drugi volilci iz Miloticbrega, Batluka, Sv. Križa itd., ki so imeli glasovati v Pa-zinu. Čim so se naii volilci približali, so fašisti navalili/ nanje, pretepali jih, a nato začeli streljati iz pušk. Težko so pretepi Sre.-kn Gojtanica, Ivana Jurčiča Boža Stihoviea in Josipa Jugov-ea. V soboto pred volitvami pa so fašisti težko petepli in poškodovali našega representante J)ru ž**tiča ter mu odvzeli volilno legi-niacijo,
Okolo fl. ure se je posrečilo našima volile» ma Ivanu Jedrejčiču in .lustu Zidariéu priti pred vo lilni lokal. Tu jih je z grožnjami "dtfnal občinski pisar Zuliani iz 1'azina. Havnotako se je zgodilo drugim volilcem, katerim se je rendarle posrečilo priti pred vo lilni lokal. V* Zulianijevo povelj»' so jih došli fašisti pognali v heg. Med fsšisti je bil tudi znani fašist Uottsrdis. Ob tej priliki so i udi pretepli našega volilca Ivana K leno vara. Osebe, ki so ves «lan opazovale, koliko volileev jc «lasovalo. so nsitclc vsega sku psj kakih 30 volilcev, ki so ili v volilni lokal — dočiui pravi urad-ni izkaz: fašisti 291 glasov, a slo-»»»»ka narodna stranka 7 glasov N,u*' 'astopniki seveda z drugim volilci popnali v beg. ^¡j* 790.
V nedeljo, takoj po 9. uri, ae je predstavilo po vrati kakih 30 vo-1¡lcv. ki ho vsi v redu glasovali. M dt.m pa so faiistovaki repre Mitmit in ukrutlnatorji videli Pr«ko lukenj v kabini, da glasu-J"J" V ni ti volilci za slovansko fta-rodno s) tanko. Radi tega ao vse ki ao ae vsled dežja zsdr-"li v hodniku, potireli ua prosto. r« M» fašisti razstrelili dve bom-" a nato navelill na Volilee ter J'h pogatU po brdu za selečem ^kcij« Ko j nal o pa v» prišli fa-i pred volilno komisijo ter g1»-K'L 1 legitimacijami našib vo-1 sko »o glasovali med 1ru--"ni fašistit (vaneieh, Marivn, ^'itonieh, Deek. Mario Htupar
nlat-Toaitl». Kenizza, Ettorc l4«edu, ter je zat<^ glaaovalo kakih Mvesaiško reperaeljako komisijo ¡ k-brov Urjj m ^ ^„.^iy g. ft^ih viHmV. Prvi Ineid« nt fll fMMhÉM. ki s« je dogod l, je bil sledeči .«kJ
nalno-detektivskc filme in romane. Olavn! junak pustolovščine je bila še zelo mlada ženska.
Neki Mihajlo Štefanovi« vzel pred par tedni v letno Natalijo llič iz Kalenlča, katero je uamenil za ženo svojemu sinu. ki je pri vojakih. Slišal je namreč, da je Natalija proeej ¡^"■.'("^""'ilf bogata, da ima precej semlje in | dote. Pred par dnevi je prišel sin na dopust, videl Natalijo, se zaljubil in se zmenil s očetom, da jo poroči. Ker pa se jo hotel oče prepričati, če jo Natalija še nedolžna in vredna njegovega sina, jo je |>oela) k zdravniku, ki jo izjavil, da je Še devica.
Toda drugi dau se je zgodilo nekaj, kar je pokvarilo vae Štcfa-novičeve načrte. Oče iu ain ata šla po opravkih in ko sta so vrnila, sta našla hišo odprto iu brez Natalije, ki je isginila s sinovo obleko vred. Štefanovih je odšel takoj na policijo in naznanil, kaj se je zgodilo. Natalija je odnesla poleg sinove vojaške obleke tudi precej ženskih oblačil.
Medtem so se približno'viistem času godile še bolj čudne stvari v bližini neke opekarne. Ko je mizar Dimitrije Jovanovič šel alu-čajno mimo opekarne, je opazil v neki jami mlado iensko, ki se je slačila. Mizar j« bil silno radoveden in je na vsak način hotel vedeti, kaj naj to pomeui. Skril se je v drugi jami in pričakoval . . . Kmalu je pomolila iz prvo jame ženska svojo glavo. Mizar je bil silno vznemirjen. Čez nekaj časa jo je videl v sami srajci, pozneje pa celo brez nje. Mizar je Čakal v svoji jami celo uro, ko je prišla mimo ujegove jame neka druga lenska. Mizar jo je prosili "Idi naprej iu ako najdeš kake nika, ga pripelji sem l" pogledala okoli, pokazala
BOLNIŠKI ODSEK, i OSREDNJE OKROŽJE. BU. Hm—k. peedaašalk, IflT-t» t*. La»»4*U A», CkU»s*. III.
J.ceb Amkr«ti¿. Bo. m, Mtu, Bu«. Pa. Joka Groielj, 14411 P«*p«r A v*, CUvaUttd. O. A »lo* t «Ur, Bo. 104, Gr««*. Kam., a« |«««a«p«A Moa Mae«, R«. 144, Boki, Ml««* a« wurmp>š Mik« t«c«l, 8453 S. Wm.ko.ier St., M«rMy, Utafc
Nadiorni odbor:
St.
Slttov,
k l« «M, II
, 4404 St.
Fr« «k
CUlr
Protiveraka propaganda med ruskimi kmeti prepovedana.
Moskva, 2. jun. — Kongres ruske komunistične stranke, ki je bil zaključen 31. maja, jo sklenil, med drugim, da mora prenehati protiverska propaganda v vsaki obliki med kmeti. Resolucija določa, da »e protiverska propaganda nadomesti t razširjanjem naravoslovne znanosti in umnega kmetijstvs, ki naj poduči ruske ga kmeta, da dobra letina zavial od naravnih zakonov, ne pa vsled naklonjenosti kakegs svetnike.
Civilna vojna v Albaniji
Rim, 2. jun. — Civilni konflikt v Albaniji še ni končan. Okrog je pričel streljati za beguncem.
a orož-ena je z roko
proti prvi jami in odgovorila: "Glej orožnika tam v jami!" In res je videl mladega vojaka s šajkačo in z vso vojaško opravo. Mizar je Vzkliknil: "To hi orožnik, ampak lenska!" Ko se je ženska oddaljila, je padel iz prve jame revolverskl strel. Prestrašeni mizar jc videl nenavadnegs vojaka z revolverjem v rold. Ko je čez nekaj čssa pokukal U jamo, je videl, kako ae ta vojak napravijo na pot. Mizar je urnih krač tekel v ulico kralja Alekaan-dra, kjer pa ni mogel dobiti nobe. nega pravega orožnika. Poklical je s seboj prva dva človeka in ju pozval s seboj. Ko so prišli do one jame, iz katere je streljal vojak, so našli v njej samo razno Šenako obleko, ki ao jo pobrali in nesli na policijo.
Ker se je policiji ta zadeve rde la precej čudna, je poslala naj boljšega beograjskega detektiva M omčila «lovičiče, da poišče šen «ko v vojaški obleki. Detektiv je vzel s seboj mizarja in ona dva moža, toda nikjer niso videli no-benegs vojsks. Ko So prišli do vasi Mirjevo, je detektiv nsenkrat zagledal vojaku in vzkliknili "Oa že imamo!" Ko so se približali vojaku, je ta stekel na polje, toda detektiv j< klical za njim: "Stoji" Vojak se je naenkrat obrnil in ustrelil ne detektiva, ki
\ojak je Še nekaj časa tekel, po I ein pa je vrg»d revolver od sebe in zakIleal, de se prede. Detektiv
6000 nacionalistov, ki so oboroži ni z lahkimi topovi in strojnica mi, še bliža Tirani, glavnemu
, mestu. Vlada jc podala ostavko. Ig* jc ugrabil za roko, vojaku je daj preko 300 slovanskih glasov. VUJr|<, ¿|t4| katere vodi Amet r,„dls z glave šajksčs in po voja-V 809. sekciji ste 4le«ova!c Iw-|Zofu ¡n kj	3000 »ož, bodo kovi glavi so se vsuli dolgi š«n*ki
verija in Filipana. Volilna kooi»-|^^ |„.anit| Tireno pred na Usje. Vojak je takoj priznal, da ■Uk0i<	eionalieti, ki «potoma mobilizi ae Imenuje Natalija ter je iel mir
rajo moške v vseli va*f)i, zalite vajo brezpogojno podajo.
Fro«k Zalta, prodeodotk, 3434 W. I4ik Somrak, 4417 Pr««Mr Ave., Oovolaad. O.. WillUi | CI«eoU«4, 041«.
Zdrulitvtni odbor:
Pro4«o4olki Frook Aleš, 1114 S«. Cr.wl.r4 Av«.. CkU.fo. lit.
J«4ko O—m, 3434 W. S4tk Si.. Chl*«S«. IU.
Jm. Skok, 4404 Orl«« Ct.. Cl.voU«4, Okl«.
VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. F. J. Ker«, 4133 Si. CUlr Av., CI»*«U«4,a
POZOR I—Koro.poo J.o.o e gl. «4korolkl, kt doUJo v (Uvmm «ro4«. m »II talnbi
VSA PISMA, M •« «soolojo «a p««l« al. peol.oJolko se MaUvei Pr*4a«dsUtv« S. N. F. J., S4SV-S4 S«. Uwadalo Ae«., CkUa««. III.
VSI ZADEVE BOLNIŠKI PODPORE SE NASLOVEi BoUUko laf «Utv« S. N. F. Sh HI7>44 S«. Uw«4«U A»«.. Ckl««v«. III.
DENARNE POIILJATVE IN STVARI, kl •« tU«)e al. laeriorol«^ odkoro U jodaot« o«klo .« aa«Uvoi TaJaUtv« S. N. F. J., 1447-44 So. Lev«, dale Ars Cki.Ofo, lil.
VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI sajallljaj« m ««•Uri Megejalilte B. N« F. J.. 4447*44 S«. Lawadale Av«^ CaUaga, HI.
V«a arilolko aleda paalavaaia v gl. Uvrlaoalaam adkam «e aej pošiljale Froak Zalta«, prodtodalko eadaoraaga «dkor«, ligar a««lov je ag*raj.
Val prlalvl «a «I. parata! ad«ak «a aaj p«4il|oi« «a a««lovi Jaka Uedoe-mmmé, 407 W. Hay Si., SprlagfUld, III.
V«l dopl.l la dragi «piti, aaaaaalla, agía«!, aaralalaa U «pl«k vsa kae Jo v «vaal e glasllaai iodaalo, aaj trn paéilja aa aa«Uvi ^Fracveta", 1447-SO S«. Lawadala Ava^ CMsaga, III.
Tovariša v vlivanju očetovskih milijonov, sošolca' na Mkaikl u-nlversi, tovariša izxa otroških dni, pajdaša v vseh mladostnih neumnostih in sosarotniks ob snovanju in izvršitvi grosnego umora, enakopravna sokrivca najhujšega zločina sta sti zasovražila v nedeljo.
V nedeljo sta večkrat podala svojo izjavo, v kateri sta zvrača-lu umorltev drug na drugega,
Bila sta skupaj popeljana na razne kraje, ali vselej sta morala biti najmanj po dva detektiva med njima. Oba pa sta pomagala oblasti v iskanju dokazov, kl se še vedno kopičijo proti njima. To ata delala prostovoljno in brer vsakega odpora iu obotavljanja.
Radovednega ljudstva se je kar trlo vsepovsod, kjerkoli stu se morilea pojavila v nedeljo, Iu po licija jo morala večkrat ruzguati to radovedni množico,
Vsakdo uiora priznali, da se Je policija imenitno izkazala v tej izpočetka tako zagonetni zadevi. Ali vseeno ie ni docela utrjeno
Pove* "Jimmie IlffiBi" j4 zrcalo duše amertfkefa preleta rta ta ob čaan velik s vojB4. Dobi ie pri Xnjil4VBl matioi I, IT. P. J.
Glavobol jo Zginil. F roj «a ja kalaU gUva vsak dam
eu.it. bal pU« a. 0. M.n». Wm«I«r. O, I
"V.IOim boljo m l>o*uO«t »•I Mmv,
m»
H.I
■ »<lfc*r lMMl|«e> .1 *•« Soleta N«4 m l«mal B«a«-1ao.
(Nave
l'ietllltt |*B 4fll
S»lala r*4no vol 4«. ZJr.vatfc I m. m «I« t "bol r.4t «lablb MvMV,
i"v«|.
M «0.UUI •• bwiu Soétfi. «M« MW« •T»n. |mho.«. » l.blh .Im».Ith. Uta mal In hr.uha.1, »|«*l SleM, Wrl I.
.....i .|«n.«. »uwullr. j»lr.
lato«m In 4r«>
I.Imi 4.). allvl|»l"« aa mm
•Ton. Ja |am<an«. 4. v«. m-
mm ipnasj j.t.n n.*ln
In ur.vn«
mm Mae«. HM II,
4ovol|l «II u. 4«n.r n.».|. J.n»t(«*> no «t.blrnl«), Nu«.>Tan. nrl|M>m4aJo, ta a4ai.Jo «al lb.rn.ril, «II »O tm
it«r.vno«t m Nati..n»l l.bor.Urr, w.lwak Are. t'bl»«««. III.
Ja, lamtlj« |H»4UI»a «I
lili a
I A4«.)
prepričanje, izvršila umor,
, tu
sla fanta zarea
kor sta to pri*
sija je bila Andrea Hödel pok. Frana, pred sednik ( Basilio Bearz, podpredsednik; tajnik neki Buealetti i* Vodnjana. a skrutinatorji: Antonio (lollesieh, Giorgio Hansa, Luigi Cendritto in Horgarelli. Za-stOpnika faŠiatov: Simeone Pau letieh In Andrea Travan. Zaatop-
no na policijo, kjrr pričakuje avo-jo usodo.
Deportirani Belgijo! izgubili pravdo.
Ženeva. 2. juti. — 90,000 IUI-gijcev, ki eo bili med vojno silo ma odvedeni v Nemčijo, kjer «o
nika slovanske narodne strank-ij mttrtn (,priVljetl rosna dels, j
FKAMKfOVA KOBILCA DOL ZITA DBUO DBUOBOA
(Nadaljevanje s prva strani.) Par let mlajši l^»eb, ki je sin
znale in izpovedala.
Državna oblast je našla pa«, ki je zadnji delen Robertove obleke, kolikor je ni bilo sežgane. Obfast ima njegove čevlje, ki sla jih mo. rilca skrila v blato, nadalje čevlje iz kavčuka, ki jih je imel Le. opolil na nogah, ko Je deval dečkovo truplo v obcestni jarek, kjer je bilo vode za en čevelj globoko,
Držsvuo pravdnlšlvo ima avtomobil, ki sta ga rabila morilea, ter ve, kje je pisalni «troj, na kalereift je pisal |*o|»old Jakobu Fran k s u 'pismo ter zahteval v njem 410,000 odkupnine /u u* grabljiuegs bins.
"Videli bomo, da je to najiia tančneje zasnovan zločin, kar Jih Jc bilo še kdaj Izvršenih," Jo pripomnil pomožni državni pravdnik Savsg'-.
Kako re.nlčna je ia izjava, Je razvidno 1« tega, s kako preler*
nosijo j c rekel («eopold naeled* lije «tH\ke;
"N.., midva sva ae urila in vadil« v ugrabitvi ter preizkusila to delo najmanj trikrat. Izvedla sva ugrabitev do najmanjše podrobnosti, Manjkalo nama je la šo fanta ki ga nama j« bilo ugrabiti in umoriti."
In Loe h je brez t ««kršile v« ke*
sta bile! Anton Mecen in Jurei ijtf||W|0 totbo
ze
(»dškotliiino |K>dpred»ednika trgovske fvrdke »4«i» ^ odrešenja dejal iol
Smol jan.#	Ipred mešanim sodWem v ^iievi. .H. sr«, Boebuek «t i o., ni tako do;,	"
Neši volilci so polmištevilnoj piUj Morieud, Iviearski juriat, ki kraje uverjen, ali vendar pa goji ajKomolOI«. kjer je i»w
prišli no volišče. V začetku je lz-ij€ predsedoval aodišfu, je Isjevll,}veliko upanja	•'!! i ku.i «va ..a»L Isli
gledalo, da pojde v«e mirno in v di mortjo ^u1#,ji obrnili n« "Sej ve«te, da imamo duelled, »loet sva imela uh
... La .al« «lonnvoU ka k ill	-a« .Ab«, aanaraal iobat Uoini.iin kebrOV , ' je rekfll MlUdi lyotiold
(Mlatila V pokrito e vrant na o-
i«borno."
skrutinetorji pa so potrdili "krat njihovo Ulovetnost. a ' H«kokret in zodrugoma na raz- volilee Anton Mlšan iz Kilipane 'a imen*. Prvi j« glasoval ta-'j« vprašel predsednike, kako »e Gresta Ivaaeieh in «leer z le-! glasuje predsednik mu ne to m K»». "«se je uekefa Jakusa Do Z odgovoril, marveč iztrgal mu Ig kooferrnea l^ldne je prišlo glaerivati ka-' rok flaaovnieo ip mu pred vao ko «e I je vanju
Iaaalaiška konferenci v Blma
jun. —- Mednarodna o izseljevanju in na jc bjla zakljuAene v
je rek«d mladi Leo|iold m ne v« m, koliko mili jenov. Kako bi- bilo, M ae dalo i pr.dobiti z < Vier jem per porotM eikevf"
Državni prevdmk lUberl K.j
VABOCVIKOM IV BOJAKOM
v državi Illinois in Kauaa« n«f««* RkšOBl« da jih bod< obiskal« neš« aaatopliie«
in flamea Christina
Crowe, ne kogar j« bilo «tavlje- Omahi» ,ter felimo, da jI pomagalo tprašeoje, «e ja samo na te pri «gilseiji /« I »i I'» •«* in
IlO veliletv Volile« Blaž Ma-'misijo v oši naših zaetepnikov «oboto. Kdmi konkretni sa kiju ** »Z Keščcrve JC prejel «hI prečrtal fali.tovdli odznak Km+l** h ** ••	l
d«edaik4 volilne komuije gla- Iu zalim je iztrgal faštsi MapzJ» mednerodna orgemzoeija ki ae ter se po^al k kabino To »z Vodnjana našemu volilen Mar naj peč. e t< mi vprešanjr Pri je šel M nj m .krutinalor, t mu Bufkevi*« iz Boverije iz rok h.nlnje koof-reaea er v-"' »zel mu ia rok svinčnik, volilno legiUaueijo Ur vprlie' l«T.
BOH
»uteknil.
Med Leopoldom in prišlo do r«idora. Nič vol si ni-«»% prijatelja. Odkrita eovrelnlke leta «to a| m drug drugega dolJUia u
io Književno MaGeo, najprej bo Loebom je .obiskale naroJnik« in rojak« v Illinois u in petem pa i« v Kan«a en. H« priporoma, da ji greate neroli In pomagate Za uprevniltvo líete Proevrte —

^ ^..iA,	.ad

KNJIGE
BVJItBVBB MATICE
S. K. P. J.
Književna malica Hloveu< -ske narodno podporne jed« note je Izdala in ima v zalog! alsdeč« knjig« 1
Pater Malaventora, Spisal
Zvonko A Novak. Izvirna povest iz Življenja ameriških frančiškanov, t Izvirnimi slikami, katere je Izdelal Stanko 2ele. Kina trda vez» ba. Cena s poštnino vred $1.50.
Slovensko angleška slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezlm .Cena $200 s poštnino vred.
Jimmie Mlggini Spisal rptou Sinclair, po«lovenil Ivan Molek. Po vest iz življenja ameriškega proletarl-jata ta časa velik« vojne, Trda vezba. Ona $1.10 s poštnino vred.
Sajedalci Spi«« I han M o.
V k. Povest iz doalej akrite-ga koea življenja alovenakih dele ver v v Ameriki. , Trda fttbo < •"« $1.75 • poštnino vred,
Sakon btogeneiije. Spuel
llo«ar«l .1 Moor«, poslovenil J. M. /' I'» podučna knjigi, k I tolmeči mnoge nst urne zakone in pokazujc, kako ae splošni razvoj ponavlja pri po««mezniku fizično in duševno S slikam! Trda vezba. Cena $1 .Wl s |M>štnlno vred.
Zadnji dvs knjigi, naroč«. ni skui»aj. dobile ea tri do. larje
Naročbe, e katerimi je po-slatl denar, «prejeme
KNJIZEVHA MATICA, M07 M Bo UorBiolo A ve ,
m.
4
PROSVETA
TOREK, 8. JUNIJA,
Milan Pugelj
Lepota.
Oblačilo »c je. V ozračju j« ležalo nekaj težkega kakor v vročem poletju, kadar »e bili« nevih« ta. a pravzaprav je bila, dasi topla. vendar že po/na jesen. Potegnila je sapa. pozneje pii, ki je zavijal zdaj od leve ne deano, a za sani hip prav v nasprotni smeri z "tiako nilo. Popoldansko solnce je nekako zakrvavelo za oblaki, za-rumenelo listje je plesalo pred OČ-. mi in lovilo po deblih, vejah in koreninah, smrečje pa je pričelo liučati. In to butanje se je čudno »kladalo r. lajanjem in cviljenjem lovskih psov, ki so se podili po lovišču v jutah za divjačino. Htrele lovcev, ki so bili razpostavljeni po posameznih po*tujankah, jo bilo »<• komaj čuti v splošnem hrumu in čiimu.
Mene j«> bilo minilo že vse ve-sel je do lova, pri mladi grajski gospe pu je bilo ravno narobe. Kazvžigala jo je vse večja in ve-čju lovska strast in zlasti kadar se ji je zazdelo, da prihaja lajanje lovskih psov bliže, je narav« puiko in se obračala vsa vznemirjena v naglici k meni: "Ali so naboji v redu, ali je- vse dobrof «topite nazaj, za deblo, za deblo, srozdar Filip!"
"Vse je v redu!" — sem ji odgovarjal in ji naglo ustrezal. Odhajal sem nazaj v goičo, kjer sta bils privezana najina kogja in gl* dal od tam h pravim strahom. (Jraščak me jc bil opozoril, naj pazim nanjo, a graičakinja je bila vsa divja in me ni hotela po-sluiati. Zrak se je bil shladil, pil je postejal hladneji, ponudil sem ji mantiljo, a ona, stoječa v lahki, skoro prosojni letni obleki, mi jo je vrgla z ogorčenjem nazaj. Opozoril sem jo na nevihto,
utegne ikodovati njenemu zdravju, a zavrnila me je tako osorno, da sem dobil utis, kskor bi bila o-na moj ded in jaz otrok, ki mu brbljam neumnoati.
Pil je dobival večjo in večje moč in iznehada je udarilo tudi na ¡uho bližnje cviljenje psov, ki se je naglo in razločno približevalo. Ooeps Helcns je v liee zardela, dvignile pulko in kmalu tudi u-strelila. Skočil sem k njej, videl velikega jelena, kako je padel, a isti fenotek zopet planil na noge in bežel pred psi, ki so drveli za njim z odprtimi gobci. . ."Glejte!" — je kriknila goepe. "Ali viditef Krvav je. po hrbtu je krvsr! Za njim! —
Nisem videl ničesar, pa sem zmajal s glavo in menil, da ga bodo izsledili psi. Ali njej je šinile v glsvo drugsčns misel.
"Na konjel" je ukazala, takoj stekla v goščo in Čez par hipov je drvela pred menoj za jato psov in za jelenom, ki je kobalil doati daleč spredej v ogromnih skokih preko nizkega grmovja in tenkih belih brez globlje in globlje v dolino. Pričela se je divja gonja. Z brds v nižino, iz grspe ns holm, skozi vejevje, ki je smu kelo mimo glev in rok preko temnih gozdnih Inž, od koder je ikro-pilo po obleki in obrezu črno bla-to.
"Ustavite, ustavite, milostival" — sem prosil. "Oddaljujeva se, vse preveč se oddaljujeva I"
"Za mehoj. za menoj!" — klicala gospa in tepla kobilo a ten ko jaheiko šibo, da je napol epla-šena dirjala, kakor bi ne letela z nogami ampak s perotnicami.
Vse nebo so bili zastrli oblaki, od daleč je bučalo zamolklo grmenje in takoj nato so padle prve debela kaplje1/ Zdelo se je, kakor bi se podila ploha za nami in nam bila v hrbet s poševno letečimi
dni curki po mojem golem krbtu in od kolena dol po mečik v čevlje. Gospe spredaj so se bili stisnili svetli lasje ob vratu in aooeih, kraji njenega lovskega klobnka so se poveeili in spremenili seleno barvo v črno, bluze ee je sprijel» rok in šivots kakor tepka mokra cunjs
vsled teže moje premočene obleke v usta in nos. V drsčju istega brege, kjer sem bil skočil v potok, sem dohitel in prijel gospo Heleno in jo spravil na kopno. '
Zunaj je sedela na mokri travi, gledals me spočetks mirno, brezbrižno in široko odpirsla pri tem oči, pozneje je postajsl njen po-
"Obrnite, obrnite, rotim vas!" gled medel, truden in skoro zalo-
— sem ji klical, ali ona ni tula. Tepls je mlado kobilo in strmele daije na ogromnega jelena ki se
je zibel v divjem dim daleč pred nemi.
Pričelo je grmeti na vso moč, blisksti se in treskati, kakor bi se bližsl sodnji dsn. Bliski so kri-žsli črno nebo. kskor bi se pre-metavale po njem zlate palice in bobnenje gromov je udarjalo na uho, kakor bi se žogsli nekje blizu nebeški orjaki z gorami in hribi mokre in v nevihti trepetajoče pokrajine.
Od daleč sem zsgledsl gozdni potok in vstrašiPsem se, ko sem v hipu po njem razsodil, kako amo se oddaljili od lovišča in gradu. In še bolj sem se preplašil, ko sem videl/ da je plsnil vanj jel«4i. za njim psi in da je že tudi kobila z gospo Heleno stala na bregu in odskakovala.
"Stojte, stojte!" — sem zakričal. "Ali ne veste f Kobile ne sprat vite iprck vode, pazite 1" —
"Mora!" — je kriknila Helena, zavihtela bič in udarila kobilo z silo in jezo po mečicah in
sten. Govorila ni nič.
Meni je bilo v prvi vrsti za konja. Jelen, pai, kobila gospe Helene, vse se je bilo izgubilo nekem daleč v nevihto in dež. Svojega konja pa četa našel v bližnjem drevju, pripeljal ga bliže in hotel govoriti z gospo. Ali Helena se je opirela z rokami zadaj ob zemljo, povešala glavo na prsi, zapirala oči in dihala težko, kakor natih ulovih svojih zlatih las, je
kal" — In kmalu nato se je žc sama sebi smejala. "Kako me je etresla! Kar v krogu sem zletela s aedla naravnost v deročo vodo! In vi, haha, kaj ne, čop, ža mano!"
Sivor je prineael svetiljko in jo postavil na konce črne, stare mize. Izbe je bila atarinaka, zakajena in akrajno preprosta. Strop je bil leeen, ali tudi morda tako črn od dima, da sem zamenjaval. Po stenah so vlade slike svetnikov, ki so bili slikani na steklo fn so se v svojih kričečih barvah čudno svetili. Vmes so se stezali rožni venci z debelhni jagodami in velikimi, neprimernimi križi. Pogled na gospo Heleno, ki je le. žela na belem vzglavju in v avil-
bi spala globoko spanje.
Premišljal sem, pa ni bilo drugega storiti. Previdno in počaai sem posadil spečo in zamamljeno gospodarico na konja, pazil, da mi ne pade, in se spravil s težavo še sam na svojega rjavca. Ali kam sedaj ?
Konj jc pričel prestopati kakor iz navade, sam sem objemal in držal z levico gospo Heleno, z desnico sem oprijemsl ohlapno viseče vajeti in razmišljal. Grad je bil dsleč, vsekakor predaleč. Konj bi bil pritekel do njega ko-maj v treh urah. Kje bi bila blizu: "1 »spal. gorka izba, kje bi bila.	I Gospa Helena je bila menda
Ploha je bila ponehala, oblaki! preveč vznemirjena in zato ni za
sprcminjsl izbo in pohištvo v pravljico in sanje.
Jaz sem se bil v veži preoblekel v Sivorjevo nedeljsko obleko, ki je bila napravljena vi trdega domačega, platna in mi je bila povsod pretesna. Ogljai* je prineeel plahte in kožuh, jih razprostrl po klopi ob zeleni peči in mi od-kazal tam ležišče in prenočišče. Na mizo je postavil posodo z mlekom in tik nje je položil ie nens-čet hlebec domačega kruha. Želel jc lahko noč, zaprl vrata in hodil še dolgo po veži, predno se je umi-
Starec jc mežika? kel dim iz pipe in

"Vsako življenje ima to, tudi črvičkovo. tuli m2 vo! Tudi jaz imaui svojo dost . . . daleč za te ..." .
oo

vso
so se bili rsztrgali in razvlekli ali
sgostil ia se prelil kakor bi Vil «jen vrstnik in pri
ns dež, ns to, da naju lahko ne- j kapljami. Naliv je postajsl hujši
ko stare vrbe in pala ploskoma v rjavo in derečo vodo.
Skočil sem s konjs in planil za njo.
Z nekakšnim do takrat še ne občutenim sovraitvom. ki pa ni imelo nikjer svojih ciljcv, sem se boril z vrtinei, ki so me obračali zdaj na levo in zdaj na desno, z vejsmi, ki so ležale po strugi in in se mi zapletele med noge in s kalno vodo samo, ki mi je silila
Križev pot Petra Kupljenika.
Zgodovinska povest. Spisal Pastužkin.
(Dalje.)
, Bo tudi to ksk hlev. Klavrn hlev, čc sc pomisli, da je grajski. Tukaj da ao zobali oves tisti iskri konjiči, ki so jo tolikokrat tako fletno drobili skozi vasf Spoštovanje, ki jim ga je Jaka do-zdej iskasoval, je sač^o kopneti. He, tam raqji nekaj kosmstega skozi okno, kravji rep ali kalif Hušk! Jaka se jc stisnil k zidu in se plazil pp prstih proti oknu. Ko se jc toliko približal, da ga je ločiia od okns ssmo še razdalja enege ko-molea, je stegnil roko in — čep! zgrabil je tisti kravji rep in ga povlekel na vso moč proti ven. Pretresljiv javk mu je vdani v tistem hipu skozi okno na ušesa. Pogledel je bližo — kaajf Človek f In k rs v jI rsp — brada? Popustil je z roko in ob-stal kakor odrevcnel. Da, skosi okno je gledel Človek. Tema je bila okoli njega, a akosi pajče-vino in železje se je kradlo vendar toliko avetlo-be, da je bilo mogoče razločiti globoke razorje v izmučenem licu, in ko je dvignil glavo, je Jaka zegledal pod njegovim vratom kolar.. Morebiti sam gospod grajski ksplsnf — Tukaj T Jaka je boljinbolj zijal.
'Kaj si človek eli si zverina t" je oni za oknom bolj zestokal kakor za vpil. Otipaval si je zs-rdelo čeljusti in zobovje. Izpod levegs podočnika se mu je cedila črnikasta kri, ki si jo je brl-
sal z rokavom.
"Mislil sem, da je rep. pa je bila važa brada."
Pri vsej skeleči bolečini se oni znotraj ni mogel ubraniti lahkega usmeva spričo tolike prešer-ne odkritosti.
'Kod pa si prišel sem!'
"Tam skozi luknjo "
'In te nikdo ni videl T'	•
"Ne."
' Ve» /agotovot'
"K»lo me ho videl v h o» 11 in plevelu?"
"A iz pradu f"
"Okna nI videti tukaj nobenega razen vaše-
ff* "
Dečko mu je vedno bolj imajal, Te jasne, rjave oči so «ledalc tako naravnost, tsko odkrito. Oni sa lelezntml klini je n. koliko pomolčal. nato Je nadaljeval:
"<'egav si?" •
"Kolarjev. Doma nu pravijo Jaka.'*
"Jaka. ti «I dober dečko; stopi bliže, ne boj
t'»
se zdrsni »kosi; več. Se komolec
O saj se ne. "O ne. Komaj. koma j* sem k letu se gotovo ne bom nmgrl sem si obtlrgnil, glejte."
'Tvoj oče bi ne ntogrl %k«»ai?* "O ne, kr naša Tinlea ne. ki ima petnajst let "
Bradač, ki ga je Jaka gledal kakor čudy božje. se je /smisli!, nato je tačel znova t
"Jake. še bliŠe stopi t uj. ali poznaš goepo da kapelanaf'
"Kaj bi jih ne? fte zadnjo nedelje so mi dali podobice, ker tnam tako Irpo pri maši «treči, so rekli, in ao me pngiedili po laseh."
"Ti tudi pri maši strelci t To je lepo Jsks, ali bi šel do iroepoda kap« lana ln ga prosil, naj se potrudi priti s teb« do luknje?'• Zakaj ne?" 'Na tukaj imaš križec zs spomin. Stopi doli iu rvel. da želi go\oriti i ajias Peter Kupljceik Kako porečeš I*
"Dober dan, prečastlti gospod kapelan, V gradu želi govoriti z vami Peter Kupljenik in mc pošilja, da vas spremim do luknje v grajskem zidu."
"Da, tako mu poveš, toda natihem, zapomni si, ln da ne bo nikdo slišak Nikomur ne smeš praviti, da si bil tukaj in da si govoril z mano. Kakor hitro črbnei komu le besedico, se ti križec, ki sem ti ga podaril, spremeni v ostudno črno kačo, ki te tisti hip piči na smrt.'
Jaka je prebledel.
'Nate svoj križec. Če spi v njem taka strupen« kača, nočem raje nié."
"0, le potrpi, Jaka, to ni tako, kakor misliš. Tudi Če pustiš križec tukaj ali če ga vržeš od se-be, se spremeni v kačo, če le zineš o tem, kar si vMfcl ln slišal v gradu, na mah oživi, plane sa tabo, v hipu te dohiti in umori/
"Škoda, da sem prišel sem."
"Bodi psmeten, Jaks. Ali je tako težko molčati t"
"O ne, ni, pa vendar ..."
"Potolaži se. Glej. ako bo* molčal, ti da kri-žec tako moč, da te nikdo ne zmaga.'
"Saj me zdaj tudi ne. Sosedov Štefucelj se me še sdsj ogibs, odkar sem ga premikaetil, ker je lučal našega Kaatorja."
."Dobro. A križec ti da še več. Če ga boš nosil okoli vrstu, se te nobeden kačji pik ne prime, in tudi če boš plezal po nažagani veji, se ti ne bo vlomila. Vsi te bodo redi imeli, in česar se lotiš, se ti poereči. Ali hočeš?"
Jaka je prikimal.
'Torej pojdi, Wli previden, molči in stori, kskor sem ti rekel. Če boi priden, dobik darov od gospoda kapelana — s ds te živ krst ne vidi!'.
"Gospod, nsjboljc, da mi dsstç še en križec, ki mc stori nevidnegs, in enegs tudi zs gospods kapelana. ds bova bolj brez skrbi."
"Rad bi te uslišal, Jsks, a glej, potem t" tp-di gospod kspelan ne bo videl.'
"Saj res. Ksko sem zabit. Zbogom."
Peter se je naslonil ob železno ograjo in jc čakal. Zdaj se bližs torej urs, ki mu odvzame težke dvome, porojene snoči gori na oknu. Da se mu beg prsv lab ko izjslovl. ns to je bil pripre vi jen, to gs ni potrlo; s če bi bils oprevičens bojezen. ki mu je zslils srce tik pred Itegom, čs bi ae lis kszslo, da je resnica, kar mu je zsplesslo snoči, ko je glede) doli h kapelanu. samo kot grozna slutnje pred očmi, če bi — Peter ei ni upal misliti ne prej. ftkušsl s« je raztresti. A kako v tej ozki enoličnosti? Da bi imel vsaj kako knjigo, ev. pismo najreje. kakor včeraj. Kdp ve, morebiti leši kaj v kakem kotu. v temi ni videti nlčeear. Stikal je po kotih, zemen. Otipaval je le mokrot-nohladne. pri tleb s kosmato plesni jo prevlečene, stene, pajče vino, tuintam kakega hišnega ščar-ks. Vrnil se je zopet ns okno. strmel v nasprotni zid. skušsl šteti martinčke, ki se pokuka vali iz štev (laik razpok v sida, kodili drug k dragemu ne oblake in se podili gorindel po steni. Raztresa, nje ai bilo. redno in vedne se mu je vsiljevala skeleča misel kl se mu je snoči segoedita v me» S"ne, da mu je glave brenčala od nepoznanih ko-lečia. Kakor kečc-eeasča mu je kljavsU v srce la pila la pila Ht iskal se je ns levo stran okna. da hi » očesom dosegel luknjo v sida t bile je predaleč v stran Napenjal je uho. če je mi aidam veja udarila ob vej» sli če je kuUar premakail dno bea kamenček, še je mislil, da je Jaka; pe gs ai kile. Mele če« dobro uro j« tam na desni nekaj sere pot s le po travi so se aačell pridušeai k ore kl la pred okaom je etal Jaka.
ifefcsžs	prihoda*.)
v noč. Od drevja so padale kaplje, sicer je vladsla tišina.
Spomnil aem ae na gozdno kočo ogljarja Sivorja. Konja aem obrnil v tisto «mer in tako smo se premikali proti gozdu in po njem med dolgimi šibami obrobnega leŠčcvja in dalje med drobnimi debli mladih bukev in gabrov in med bodečimi vejami, ki ao jih molili v temu bori in smreke.
Nisem videl jaz, ni videl konj, tndi pota ni bilo nikjer blizu, zato smo prestopali počasi. Kmalu, ko se je odvlekel zadnji težki oblak in je pogledal po zemlji me« sec, nam je bilo bolje. Umikali smo se lahko deblom in vejam in nadaljevali pot hitreje.
Takrat sem bil mlad, neože-njen, in ko sem pogledal speči gospe Heleni v lice, ki je bilo v mc. sečini belo in lepo kakor cvet prve pomladanske cvetice, in ko sem se v hipni misli zavedal, da tiščim k sebi, da objemam s svojo levico njeno mlado in lepo telo, me je spreletelo* nekaj gorke-ga in srečnega. Raztrcsel bi se bil sredi dogodka in sredi nevarnosti, skoro bi bil prldržal konja, da bi tako par hipov dalje objemal iepo gospo Heleno |n gledal malo več časa v njeno belo lice.
Prijahali smo do Sivorjeve koče in pred zaprtimi vežnimi vrati sem doklical gospodarja. Starec je bil, samcat, od strshu je križsl roke in pomsgal jemati graičakinjo s konja. V1 izbi je pregrnil svojo posteljo s svežimi platnenimi rjuhsmi, letal s kota v kot. ponujal zdravilno žganje, obetal skuhati rože, ki preprečijo vsak prehlsd in vedno ponsv-ljsl: "Bog nas vari, Bog nas vari!" —
Gospa Helena se je zbudila, ko sva jo hotels nesti v sobe. Gleds-ls enskomerno okoli sebe in is-prsievsls. ksm sem jo zsvedel. Popile je čsio vročega mleks, od-ložils obleko, ki jo je rszobesil Sivor po veži okoli ognjiŠČs, legle v posteljo in sc še vedno zs-nimsle zs jelene. Ns kobili se jc jezile: "Kdo bi si bil mislil, da je taka! Vode se boji strshopet-
apala. Pogovarjala se je z menoj,
jatelj.
"Moj mož" — je rekla — "kaj mislite, ali mc išče?"
"Gotovo, gotovo!" — sem ji pritrjeval, ležal vznak na plahtah ob peči in sklepal roke pod glavo.
"Kaj bi bil počel" — se je za nimala gospa — "če bi bil videl prizor ob potoku?"
"Otrpnil bi bil od strshu viso korodni gospod!" — sem ji odgovoril.
"Ali bi bil tudi skočil za mano, kakor ste vi storili f*' In zssme-jala ae je: "Haha! Čop! v vodo!"
Po hiši in zunaj nje je bilo vse tiho in mirno. Iz veže se je čulo včasih smrčanje Sivorjevo, ki je spal menda v kotu pod ognjiščem. Skozi majhna nezaflrta okenca je sijal mesec in obseval rdečega svetnica, ki je visel nizko na ste ni in v mesečini žarel, kakor bi gorel.
"Gospod Filip!" — je poklicala gospa Helena. "AH veste, ds jaz ne znam plavati f" In za hip je.zgpct klicala: "Filip, Filip!"
"Zahtevajte samo, blagorod-na!" — sem se odzval in gosps je takoj dodala: "Stopite bliže!"
Vstal sem in sc ustavil ob skraj-nici njene postelje.
"Življenje ste mi rešili, ali mi ga niste?" jc vprašala.
"Moja dolžnost je bila!" sem jo zagotovil.
"Kakšno plačilo zahtevate od mene?" — je hotela vedeti.
"Nikakršnega!" — sem ji po resnici povedal in pri pogledu nanjo sem se ves raztrešči in vznemiril. Bilo jc v tisti mesečini, kakor bi gledal živo pravljico.
"Vi ate tako dobri, Filip, krepki ste, močni, nič mehkužnosti ni v vas, nič gosposkega" — jc hva-lila, kskor bi se rshlo šalila, e e e
Nekoč spomladi meseca maja je pravil to zgodbo,stari Filip Jug, ^skrbnik loškega prsdu. Solncc je sijalo, tiaoč rož jc cvetelo po grajskem vrtu in divja trta je bila žc okrasila vse grajske stene in strehe s svežim in bujnim zelenjem.
Je vnetje slepiča pt dedljivo?
Vprašanje o podedljivoni v*s tja slepiča sc je stsvilo 1* eeli sti zdravnikov. Odgovori *0 u zelo različni. Neki franka zdravnik pride pri 300 pacijent| do zaključka, da govori podeiffl vost dispozicije za to boleien odst. Neki nemški zdravnik prd pri 332 bolnikih skoro do imm števila in rezultata, namreč || 48%. Drugi raziskovulci zopet i girajo absolutno podedljivi Neki danaki zdravnik, (h,^ P. Verning ai je delal zapiske 1393 slučajih, ki so bili v kbj v Frederikebergu pri KodsnjuJ 292 slučajih se je brezdvomno k gnalo, da je nastopila tudi j drugih Člsnih iste rodbine, ker i p« ni moglo dobiti toencjsHi p» datkov od 611 bolnikov, je hkon gotovo, da je število v tem oi še večje. V eni družini sta oboli la oče in hči v presledku enc| tedna na tej bolezni, ta slučaj pa bil brez primere. V neki dri gi dmiini jc umrl na '' j '" lis oče in v večjih ali manjših pn sledkih še 4 do 5 otrok. Tu mri deni slučaji nam pa še nič ne di kažejo, ker je šc več drugih lezni, ki niso podedljivr in kiti rim zapade kot Žrtev več kot član kake drnžine.
Precej pomembno bi bilo vpn šanje po gostoti slučsjev v gos vih letnih časih. Dolgo se je slilo, da sta pomlad in jesen pi sebno ugodna za rszvoj vnetj slepiča radi velikih slučajev pn hlajenja posebno pri onih ljudi ki imajo za imenovano bolei dispozicijo. Tudi sc je obrni pažnjo na vpliv v jeseni običajn črevesnih katarjev. Vsi mnoi brojni slučaji in velik materiji so dali v tem oziru le negative rezultat. Dognalo sc je, da »o nekaterih letih slučaji enakoma no rszdeljeni ns vse letne ?aw, drugih letih zopet, da se kopiči) v manjših razdobjih. Določen v katerem bi redno nastopali.« ni mogel dognati. Končne rešit« niso podsli tudi poskusi dr. \tt ninga, toda marsikaj govori v» dar za to, da ni možnost pod<4 ljivoati izključena.
Nadaljna raziskovanja bodo p torvo prinesla tudi v tem vpraa nju več jasnosti.
Ali vsi, zakaj so tvoj d*k tako rad potopa s dragimi dsfll in uganja rasne "porednostil Odgovor na to ln mnoge ugiab ▼ obnaianjn otrok najde! v knjigi "Zakon biogenesije", ksUft dobil pri Književni matici 8NTJ.
DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PISIPONASE PRODUKTE.
imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor in vse drmre potrebščine. Po»ku»n« in se prepričajte, da le doma prt n» kuhani vedno le najboljii in nij* nejši.
Grocerijam, sladčlčerjem In » prodajalne ielecnine damo primeren P» pust pri večjih naročilih. Pilite P* informacije na:
FRANK OGLAR.
S40I Bupmrimr A ▼•*«•. CWv*l«n4. 0
il
Potujte "FRENCHi LINE" potom.
EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HA VRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO	BELGRAD — LJUBLJANA — ZAGREB
LA SAVOIE.........Jon« 7, My 1?
PARIS Jnell,Jdj2,Jilj23 FRANCE jnel8,Jdy9,jily30
CHICAGO .. LAFAYETTE ..
SUFFREN......
ROCHAMBEAU
• • • •
.June 21, Sap-24 Jim« 28, Aug. 16 .June 28, Aug 12
. . July5, Aug 6
bodo potovali s ve* , pessKs« fb> bo<l.
S« vmktit posebnih vlakih «e tolmači, ki gevere angleike is slovensko in ki I vso pot. Kvropski »a* m je Fr«o«h Um bodo pomarali vaM družini In m>rodr.ik<m potn# lim# I« vtseje ter uredili vse prevoen» aedev« hreiplsčno.	11U
Proetert dnegeg* h« treOge r««rvde ae jeko «do bo i, osmljeel s rrnni modernimi P^*"?1^, umivalniki, tekate voda v vaebma proetoro. potiva!**«. kedUnk«. brtvnk-a in pokrttl HSpieMW.gr: Mre« dvoma teme »«H voljni s epi«" « tnen* frsnroako kuhinjo, lahko pm dobif tsdl «veje priU«Hl«r* jedlle savno s ptjalo. ki rt« j* vsjeni. Godba, plsa, rodio In dršge vrete sehave.
Z• wSil»i» mifu» 'fril»<to mil» IMms nilinSi «s
FRENCH LINE 19 Štete Str—i, New Yerk