Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 131. V LiDillODi, v nedeljo dne 12. junija 1921. Leto XLIX. »SLOVENEC« velja po pošti iu vsa strani Jugoslavija ln v Ljubljani: M oelo isto naprej . K 240-— m pol leta „ .. u 120*— ssa četrt leta „ .. , 80-— u en mesec „ .. , 20-—. Za iiosamatvo oeloletno K «)!!♦!. 5 Sobotna izdaja: Za oelo leto.....K M lnossmstro » , » „ 55 — Unostolpns potltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat ... po K Odposlana Itd. . . po K 9"— Pri večjem naročilu popust Najmanjši oglas 59/9mm KIS. Izhaja vnalc dan Izvzemši ponedeljka ln dneva po praz-sika ob 5. ari zjatraj. OTT Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štsv. B/1U, Rokopisi se ne vračajo; nefrankirua pisma se ie sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, opravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. rn.rmmffii.irri« Uprava je t Kopitar javi ul. 8. — Račun poštno hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino ln št. 349 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 25.511, bosn.-hero, 7563. Gouor dr. Korošca na shodu HPS v Ostieku. Danes smo prejeli hrvatske liste, ki prinašajo govor dr. Antona Korošca na velikem shodu HPS v Osjeku, na katerem je bilo navzočih tudi mnogo pristašev drugih strank. Govor prinašamo v celoti. Dr. Korošec je izvajal: V znamenju zlate internacionale. Velespoštovani gospodje! Politika gleda vedno naprej. Ona je podobna mlademu človeku, ki gleda pred seboj svet bodočnosti. Vidimo pred seboj silno borbo, katero moramo prebiti, kakor zmagovalci, a uspeh naše borbe bo internacionala. Danes se vsa gibanja zvršavajo z internacionalo ter imamo že rdečo, črno in najnovejšo zeleno internacinalo. Našo internacionalo imenujejo črno, boje se, je od sile in ne vidijo, da obstoja danes še ena in to najmočnejša internacionala, ki ogrožava tudi našo mlado državo. ;To je zlata internacionala, internacionala zlatega teleta. Ta internacionala je najhujši nasprotnik naše mlade stranke, zato se moramo pomeriti s tem velikanom. Kapitalizem — zlata internacionala «— ima velik interes na tem, da se naša država ne uredi. Ako je velika draginja, zlato tele raste, ako so v deželi nemiri, si nabira iz njih korist. Pod vplivom kapitalizma se vodi naša notranja in zunanja politika. Zlato tele ima velik interes na tem, da hodi cela naša zunanja politika po krikih potih. Namesto, da bi se sklepale z velite in sporazumi miru, ljubezni in solidarnosti, se sklepajo zveze za oboroženi napad. Ljudska stranka, ki je stranka pravičnosti, ne gleda na naše sosede kot na sovražnike, ona želi dati vsakemu svoje, dočim so sovraštvo in oboroženi spopadi politika kapitala. Naša mlada država se je pretvorila v silen hram zlatega teleta. To je tudi razlog, da se izvršuje agrarna reforma na splošrio nezadovoljnost ljudstva. Ljudska stranka je za najradikalnejšo rešitev agrarne reforme, ker je njeno načelo, da obstoja sreča države v sreči malih družin, dočim vidi kapitalizem rešitev države v tem, da se obogate ministri. Zemlja se mora razdeliti in ta razdelitev mora ustvariti mala družinska kraljestva. Kdor dela proti temu načelu, ta je protidržavni element. Nam zaradi našega radikalnega socialnega programa v Belgradu očitajo, da hočemo ustvariti katoliški komunizem. Mi se tega ne bojimo, mi bi bili tudi komunisti, samo ako bi bilo to na srečo države in naroda, ker se ne strašimo gospodarskih sistemov, ampak se najbolj bojimo krivično-sti in nepoštenosti. Zato stoji naša stranka na stališču so-cializiranja velikih podjetij, ki se morajo izročiti v roke države, občine ali korpora-cije. A zakaj je tako težko prodreti s socializacijo? A kako se naj pa ta izvede, ako g. Pašič dobiva od borskega rudnika milijone. Mi smo komunisti, ako zahtevamo, da imej od premogovnikv koristi ves narod in ne samo gg. Pašič in Waiiert. Ali se more po naši želji že sedaj rešiti stanovanjsko vprašanje, ko bi bili pri tem najbolj udarjeni belgrajski ministri, ki imajo v Belgradu na vsakem vogalu svojo hišo? Ne, to ni v prilog politiki zlatega teleta. Bankirski kapitalizem ubija našega podjetnika, obrtnika, pa tudi kmeta. Danes obrestna mera v raznih oblikah ne do-seza samo 12 in 20 odstotkov, ampak presega že 30 odstotkov. Ako zahtevamo, da se ta kapitalistična podjetja postavijo pod državno nadzorstvo, tedaj smo komunisti, proti katerim je treba uporabiti obznano. Ruska socialna revolucija je dobila največ pristašev tako, da je takoj sociuli-zirala bankirski kapitalizem. S tem jc postavila ta podjetja v službo ljudstva in jih iztrgala iz oblasti zlatega teleta. Kapitalizem — tega škodljivca in pa-rasita na narodnem telesu mora Ljudska stranka izkoreniniti. Proti njemu smo dolžni iti v boj, ker so v naši stranki tisti, ki trpe, ker je naša stranka stranka trpinov Cirkus Pašič § Comp. Belgrad, 11, junija, (Izv,) Današnja seja konstituante se je pričela ob pol 10, uri. Po preČitanju zapisnika prejšnje seje so zemljoradniki in komunisti protestirali proti njemu, češ da je nepravilen. Predsednik je dal poslancem Odaviču, dr. Sta-jiču in Nežiču ukor v zapisniku, radi tega, češ da so povzročili, da je seja bila predčasno prekinjena. Dr. Stajič in Rista Oda-vič sta se namreč sprla in je dr. Stajič tekom prepira dal Odaviču zaušnico. Dr. Stajič je izjavil, da ne more vkljub ukoru garantirati, da se v bodoče ne bo kaj takega pripetilo v slučaju izzivanja. Za tem je govoril komunist Filip Filipovi č in je dal v imenu kluba komunističnih poslancev sledečo izjavo: Komunistični poslanci so vložili 5. t. m. na vlado sledeče zahteve: 1. Da se prekliče »Obznana«. 2. Da se odpro delavski domovi. 3. Da se dovoli delovanje vsem organizacijam. 4. Da smejo zopet izhajati komunistični listi. 5. Da se dovoli vrnitev vsem, ki so bili izgnani. Ker vlada tem zahtevam ni ugodila, smatrajo komunisti za odveč, da bi še naprej sodelovali v konstituanti. Ker nočejo trgovati z narodnimi interesi, zato bodo zapustili konstituanto in odšli med narod in med njim agitirali tako dolgo, da bo končno tudi sam spregledal in zadal okosteneli reakciji zadnji sunek. S klici: Doli reakcija! Doli z Obznano! so zapustili MffSSIIHIIIMIMSIMIIiIlHIlHilllMIMiHmiimil h' i'i I iHilnl Hi'HNi Ii in bednikov, za koje se moramo zavzeti in krščanske ljubezni in pravice, katere prapor mi najviše dvigamo. Kdor se noče boriti proti kapitalizmu, za tega ni mesta v naši stranki, ker mi ne potrebujemo tistih, ki se bore za veleposestva, mi ne potrebujemo hišnih kapitalistov. Proti hegemoniji. Toda naš boj se ne omejuje samo na nove svoboščine. Mi moramo skrbeti tudi za to, da čim se borimo za nove, ne izgubimo starih. Mi smo sodelovali pri ustvarjanju te države, ona je sad naših želja, Zato hočemo raje vsi poleči nego dovoliti, aa v tej državi ne bi bili s Srbi ravnopravni tudi Hrvati in Slovenci. Ako pogledamo današnjo upravo in zakonodajstvo, vidimo, da so Hrvati in Slovenci popolnoma zapostavljeni. V upravi brez bajonetov ni Hrvatov in Slovencev, a upravi z bajoneti se ne smejo niti približati. Srbi, Hrvati in Slovenci imajo kot re-prezentanta regenta. Toda v njegovi okolici ni niti enega Hrvata niti Slovenca On sodi naše razmere samo pod vtisom informacij, ki jih dobiva od srbske okolice. Mi Hrvati in Slovenci moramo zato povzdigniti svoj glas in zahtevati, da pridejo v njegovi okolici do izraza vsa tri plemena. Zakonodajna oblast je v rokah srbskega plemena. Ko bi to pleme bilo državniško, bi iskalo sporazuma z drugima plemenoma, ker je v sporazumu temelj sreče in zadovoljstva v tej državi. Toda srLski državniki so danes v pijanem stanju. Mi jim ponujamo sporazum, oni se pa kakor pijani smejejo vsakemu sporazumu in žele s svojim centralizmom podjarmiti Hrvate in Slovence. Naša stranka vsekakor ostane zvesta tej državi, toda vodila bo v njej najostrejši boj, da bodo Hrvati in Slovenci s Srbi samo bratje, ne pa njihovi sužnji. Centralizem je gotova stvar. Toda srbski politiki naj nikari ne mislijo, da bodo s sprejeto ustavo naše želje pokopane. Mi bomo tudi po tej ustavi dvignili nov prapor z našimi starimi željami in z ! najostrejšim bojem zahtevati revizijo usta- ' ve tako dolgo, dokler ne pademo ali ne zmagamo. Med nami je dovolj idealizma, dovolj sposobnosti, da program, ki ie edino sposoben ustvariti skladnost v te; državi, popolnoma izvedemo. Toda nam za zmago ni treba samo kvalitete, nego tudi kvantitete. Priporočam vam, da vzamete v roko zadnjo statistiko hrvatskega naroda, pči boste vH"': da je razen srbskih državnikov še er veliki sovražnik, ki se imenuje nearav konstituanto. Za njim je v zmedenem in brezmiselnem govoru odgovarjal na ta izvajanja ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je mrmral nekaj o kapitalizmu in socializmu. Njegovim izvajanjem so se smejali celo lastni pristaši. — Ko je Pašič ves vznojen končal, je v imenu zemljoradnikov dr. Moskovljevič protestiral proti postopanju predsednika, ki je zaključil sejo, še predno je bil izčrpan dnevni red in s tem in drugimi dejanji na prav grob način kršil poslovnik. Nato so vsi poslanci zemljoradniškega kluba glasno protestirajoč zapustili dvorano. — Za tem se je prešlo na dnevni red, toj je na debato o VIL oddelku ustave. Prvi je govoril r a d ik a 1 e c dr. Perič, za njim pa dr. R e b a c , ki je v imenu Jugoslovanskega kluba plediral za politično in ekonomsko zbornico v smislu predlogov Jugoslovanskega kluba. Po kratkih govorih.dr. Vošnjaka in Etbina Kristana je bila seja zaključena in odrejena prihodnja za ponedeljek. Belgrad, 11. junija. (Izv.) Kriza ustavo-tvorne skupščine se širi vedno bolj in bolj in se nahaja že prav v akutnem stadiju. Predvsem je temu vzrok postopanje dr. Ribarja, ki po nalogi Pašiča šikanira na vse mogoče načine opozicionalne poslance. Število Hrvatov je od zadnjega ljudskega ,,štetja padlo na korist Nemcev in Madjarov v Sremu. Zato se vi vsi, ki ste prijatelji Hrvatov in Slovencev, ki ste sobojevniki za enakopravnost vseh treh plemen, prizadevajte, da se Hrvati okrepe kvantitativno, a to se bo zgodilo, ako se ljudstvo vrne k zdravi nravnosti, v kateri je najmočnejše jamstvo za naše kulturne in politične zmage. Samo v njej je jamstvo, da ne bomo sužnji. Za svobodo šole in cerkve. Ko smo se pogajali na Francoskem in v Švici, so nam zastavili srbski državniki pošteno besedo, da v novi državi ne bo hegemonije, nego politična ravnopravnost. A mi vidimo danes, da smo (zaplenjeno)... Doživeli pa smo še eno razočaranje (zaplenjeno) ... Mi smo sc bili dogovorili, da bodo vse vere enakopravne, toda danes ni niti v Afriki take države, ki bi imela lake nakane za preganjanje katoliške vere, kakor ;iti vsebuje naša ustava. Te nakane porajajo absurd, da more vsak državljan neovirano občevati s vojim azijskim suvere-nom, ako pa kak katoličan stori greh, radi katerega mora prositi za odvezo papeža, tega ne more storiti tajno — naravnost, ampak sc pošlje njegov greh diplomatičnim potom preko pravoslavnega ali muslimanskega ministra za vere! Nočem govoriti o kancelparagrafu, ker je njegova nevtcmcljenost in spačenost vsem znana. Dotakniti se hečem le konfesionalne šole. Minister Pribičevič goni iz sovraštva proti katol. cerkvi katehete iz šol in izroča katehizacijo lajikom, ki povečini nimajo za to ne sposobnosti ne sploh krščanskega duha. K-rtoliški stariši v Vojvodini vzdržujejo okoli 400 konfesionalnih šol, želeč da se v njih vzgaja njihova dcca. V tem pa pride minister Pribičevič, ukine vse le šole in zahteva, nai izroče stariši svoje otroke v vzgojo njemu. Katoličani, organizirani v Hrvatski pučki stranki, bodo vodili proti temu najhujši boj, ker oo otroci njihovi, a ne Pribičcvičevi in i'aši-čevi. Srbski državniki so šli v svojem sovraštvu puoti katoličanom tako daleč, da so zapostavili tudi njihovo duhovščino. Prispevki, ki jih daje država duhovnikom, so tako razvrščeni, da največ dobe pravoslavni duhovniki, potem muslimanski hod-že, a še-le nato katoliški duhovniki; kakor da bi katoličan potreboval manj nego pravoslavni duhovnik ali muslimanski hodža. Oni nc ljubijo naše cerkve, zato smo imeli tolik o neprilik, da smo mogli končno zadostiti splošni želji našega ljudstva in postavili škofa Aksamoviča. Ko sem bil jaz minister in je šlo za imenovanje kakega njihovega škofa, sem bil vedno tako takten, da dotičnim sejam nisem prisostvoval, kajti smatral sem, da ni oportuno, da bi katoličani odločevali, kdo bodi pravoslavni škof. Ko se pa gre za imenovanje katoliškega škofa, je pa po ne-uvidevnosti srbskih državnikov prišlo do te anomalije, da ga nameščajo ljudje, ki se sploh ne brigajo za naše potrebe. Ljudska stranka je napovedala vsem neizprosen boj in ona bo v tem boju ne neizprosen boj in ona bo v tem boju vztrajala in se borila za svobodo zapostavljenih stanov, za svobodo vere, cerkve in šole in za ravnopravnost Hrvatov in Slovencev, 5dhod primorskih poslancev v Rim. Gorica, 8. junija 1921. Danes zvečer odhajajo naši poslanci v Rim, Prvi, ki so prejeli nalogo od ljudstva, da odhajajo zagovarjati njih pravice, kar ne bo ravno lahka naloga. Odhajajo tiho, da nc vzbude suma, ker bi jih potem lahko sprejeli tudi fašisti. Vsa srca primorskih Slovencev pa so z njimi, vanje polagajo vsa svoja upanja, da jim skliicevaje se na zakon, ki jc kršen na vseh poljih, olajšajo težek položaj. Tudi Italijani mislijo na naše poslance. Saj bodo v marsičem, če bo odločilna pravica, ki jo ima poslanec kot tak, odločevali tudi kar se tiče njih. Vsem je posebno na srcu avtonomija. Ne vemo natančno, kaj nesejo naši poslanci s seboj v Rim, toda to vemo, da njih delo ne bo obstojalo samo iz borbe za nekatere jezikovne pravice, kot so hoteli razbobnati laški listi. Vprašanje avtonomije vznemirja v prvi vrsti vse Primorce. Naš cilj je narodna avtonomija. Te bodo težko še dali. Toda do tedaj si bomo poizkusili priboriti vsaj avtonomijo celega Primorja skupaj. Vsi pa so prepričani, da so pokrajinske avtonomije v prejšnjem obsegu gotova stvar. Gre samo za to, kako bodo izvršene. Nekateri se hočejo že pogajati na ta način, da bi imeli Slovenci v bodočem deželnem zboru enega poslanca manj kot Italijani. Če bi to molče dovolili, bi bili v obraz dejstvu, ki se je pokazalo dne 15. maja, da je večina dežele slovenska. Na vsak način je to vprašanje, ki nas bo v bodoče pretresalo najhuje. Zanimiv slučaj se je zgodil zadnjič. Če se nc motim, je idrijski komisarijat dal nalogo županstvom, da naj kupijo italijanske zastave z grbom v sredi, a brez plavega ovoja (okrog grba), kar sicer z ostalimi barvami harmonira prejugoslovansko. To je smešno in žalostno obenem. Kmalu bodo poljskim cvetlicam prepovedali modro cve-sti. Ali ne vedo, da je tak ukaz proti zakonu? Seveda, če je radi tega Italija v nevarnosti.., Zanimivo je tudi, da so se bali rdeče-bcle zastavice, ki so jo bili izobesili otroci nekje v Brdih. Sneli so jo in prinesli italijansko, katero so nasadili na drog, pri tem pa grozili s samokresom in klofutali ljudi. Na zadnjem prazniku (»dello Statulo«) so v Sežani prisilili izobešanje zastav; g. učitelj Pahor je pa moral govoriti ob tej priliki. Tudi po Postojni so rogovilili in zamazali poslancu Lavrenčiču hi.šo. V Vipavi so baje prisilili župana, da je razobesil zastavo. Kakor smo že kratko poročali, je angleški minister za kolonije Churchill v Manchestru govoril o potrebi sporazuma med Francijo, Anglijo in Nemčijo, cla se svetovni mir ohrani. Ker je govor jako važen, podamo tu kratek izvleček. Mister Churchill je izvajal: Čeprav Nemčija zaveznikom dolguje velike vsote, se v gospodarskem oziru na-splošno nahaja v veliko bolj ugodnem položaju nego zavezniki. Razmere ji dovoljujejo, cla razvija svoj izvoz, kar ji pridobiva veliko odjemalcev na svetovnem trgu. V kolikor ta izvoz pripomore k temu, mirovni pogodbi prisojene Mažarski, V teh krajih posluje srbska administracija. Interpelant želi pomirjenje glede tega, da se te Mažarski pripadajoče občine v smislu trianonske pogodbe postavijo pod mažarsko administracijo. Interpelacija se odda ministru za zunanje posle, — Posla-ncc Somogy opozarja na stiske, katerim so izpostavljeni mažarski državljani v na-sledstvenih državah. Govornik vpraša ministrskega predsednika, če je vlada pripravljena mažarske državljane napram nepravičnim in protizakonitim odredbam v nasledstvenih državah, ako treba ščititi potom retorzij. Interpelacija se izroči ministrskemu predsedniku. 1 slabi n&silia m brezpravnosti. Kako se izvaja agrarna relorma. V občini Žužemberk je naša deželna vlada ustanovila turški vilajet. Tukaj ne drži nobena postava več, naši pristaši so postali brezpravni. Državni uradi so postali le izvrševalni organi liberalne klike, ki se skuša z nasiljem, ovajanjem, tožbami in podkupovanjem ohraniti na površju. Ljudstvo je na milost in nemilost izročeno tej kliki, vlada jo podpira, ker skuša s tem rešiti vsaj zadnje ostanke liberalizma v tej občini. Ta klika in vladni organi ljudstvo naravnost izzivajo in žalijo. Vsako vpošte-vanje ljudske volje ji je tuje. Brez razlogov in protipostavno so ljudstvu vzeli avtonomijo občine in na čelu občine postavili za gerenta moža, o katerega preteklosti raje molčimo. Pri zadnjih občinskih volitvah je ljudstvo z veličastno manifestacijo obsodilo nasilje vlade in vzdignilo na ščit može svojega zaupanja. Mesec dni je že minilo od volitev, povsod imajo že nove župane, pri nas pa nemoteno pašu:e dalje gerent in izziva ljudstvo. Če potrebuje kak naš pristaš podpis županstva, ga ta vladni ljubljenec dosledno odklanja v očiten dokaz, da smo v državi državljani dvoje vrste: eni, ki imajo samo pravice, to so liberalci, drugi, ki imajo samo dolžnosti in pa to pravico, da naj mirno in potrpežljivo prenašajo nasilja, krivice in izzivanja. To so pa naši pristaši. Državljane dvoje vrst so pač poznale stare azi ske države, v naši državi teh aziatskih manir pa ne bomo trpeli. Spoštujemo avtoriteto in majesteto ljudstva, zato zahtevamo, da oblasti, pa naj bodo katerekoli, spoštujejo zakon in pravice ljudstva. Zato se naj vlada ne igra več z ljudstvom in naj ne zavlačuje volitve župana. Politični oblasti je prihitela na pomoč tudi direkcija za agrarno reformo. Politično nasilje ni zlomilo 1'udske volje, poskusili so z gospodarskim pritiskom potom direkcije za agrarno reformo. Tudi ta državni urad se je vpregel v politični voz naših samostojnih liberalcev. V naši občini ležijo posestva kneza Auersperga, ki spadajo v agrarno reformo. V smislu naredbe o vza-kupodaji zemlje dobe zemljo v prvi vrsti mali poljedelci, ki jim zemlje primanjkuje, v drugi vrsti šele tudi obrtniki, ki se ba-vijo tudi z obdelovanjem. V smislu naredbe je naš agrarni odbor tudi najvestne;e ravnal in se je na vse opravičene kar najvest, neje oziral, Pravičen in dostojen človek mu ne more v resnici očitati niti najmanjše pri-stranosti. Nekateri podšuntani samostojne-ži so se pa kljub temu proti tej razdelitvi pritožili na agrarno direkcijo v Ljubljani, Prvotno je našla direkcija vse v redu in je pritožbo na splošno v celoti zavrnila, le v par malenkostnih primerih je korigirala razdelitev po žužemberškem agrarnem odboru. Po naredbi bi bila torej stvar končno-vcljavno odločena, prizadeti bi morali pri- ti postavno do svojih zakupov. Ko bi se to zgodilo, ne bi bili v vilajetu žužemberškem. Podžgani po znanem človeku so se nekateri znova pritožili na agrarno direkcijo, Dični agrarni poverjenik, o katerem bomo seveda primorani še natančneje govoriti, je postavil postavo na glavo in je zavrgel svojo prvotno odločbo. Izdal je nov fer-man, da naj trije kmetijski strokovnjaki končnoveljavno razdele zemljo med ljudstvo. V dekretu solzavo razklada določbe r.aredbe in zagotavlja, da bodo ti trije strokovnjaki strokovnjaško razdeljevali zemljo. Dopušča jim, da lahko vprašajo tudi zastopnike ljudstva za svet, odločitev pristo-ja pa le njim samim. Kmetijski strokovnjaki so res prišli in so tudi salomonsko razsojali. Preko določb svojega pooblastila so delitev zemlje izročiil popolnoma v roke našim političnim nasprotnikom. Pritegnili so dva samostojneža, potem milostno povabili še dva naša, na čelo so postavili pa »nevtralno« osebo, predstavnika liste JDS nekega Jeršeta. Tako je bila torej družba ; skupaj, ki je delala po političnih namenih i samostojnih liberalcev in trije famozni strokovnjaki so dajali temu političnemu delu svoj blagoslov. Sedaj pa čujte, kako so ti zaupniki ravnateljstva agrarne reforme kot ekspo-nentje liberalcev zeml;o delili in »popravljali« sklepe žužemberškega agrarnega odbora. 1. Marija Pehani je dobila od agrarnega odbora polovico njive. Sedaj so ji znatno navrgli, Dobila je nad 61 arov zemlje. Ta gospa pa dobi najemnine za gostilno mesečno 1200 K, pred kratkim je pa podedovala 200.000 K. Ta je brez dvoma «potrebna», da se ji da še več zemlje in se s tem prikrajšajo drugi, ki ima o po osem otrok, pa par pedi zemlje, 2. More Alojzij ima približno dva orala lastne zemlje. Agrarni odbor mu je dal travnik v obsegu 24,61 a. Ta travnik so mu vzeli in mu dali drugega v obsegu 15.94 a, kjer raste prav zanič trava. More je invalid in ima dva otroka. Njegov travnik so oddali samcu, Fr. Smeketu, katerega oče ima 35 oralov zemlje. 3, Glavič Nace ima osem otrok. Agrarni odbor mu je dal travnik v obsegu 33 arov. Kmetijski sttrokovnjaki so mu ga vzeli in ga dali čevljarju Francetu Glihi, ki ima že od agrarnega odbora njivo v najboljšem stanju, obsegajočo 31.64 arov. Po-leg tega ima precej svoje zemlje in eno samo odraščeno dekle. 4. Anton Perko ima čisto malo svoje zemlje, pa se peča samo s kmetijo. Njemu so vzeli vse in prej njemu oddeljen travnik (25 a) so dali zidarju Janezu Kustrinu, kateremu so že prej dali n ivo v izmeri 39.60 a. 5. Siromašnemu poljedelcu Martinu Hrovatu so vzeli travnik (25 a) in ga dali mlinarju Alojziju Zupančiču. 6. Longar Janez ima svoje zemlje nad 8 oralov, je tesar, agrarni odbor je dal njemu, oziroma sinu travnik 26.57 a. Sedaj je dobil še 52 a, 7č Jerše Ivan je gostilničar in izvošček, Oskrbo ima pri očetu, državnem uradniku z 72 000 letnih dohodkov. Ta Ivan Jerše ima 4 orale svoje zemlje, od agrarnega odbora je dobil že prej 40 a travnikov, Sedaj so mu dodelili še za 33 a travnika. 8. Peter Mohorel je orožnik s pokojnino 2400 K mesečno; poleg tega je uradn. posojilnice z mesečno plačo 1000 K. Svoje zemlje ima 4 orale, agrarni odbor mu je v svoji tenkovestnosti in strankarski obzirnosti dodelil še travnik od 12 a. Sedaj so mu dovolili še 19 a travnika, ki so ga vzeli revnemu invalidu Franu Košičku, našemu volivcu. 9. Veliki vrt Auerspergov v Žužemberku ostane ves gostilničarju Francetu Pehaniju, ki ima 5 oralov lastne zemlje in ki je pred kratkim podedoval 200,000 kron. Tako je torej trojica kmetijskih strokovnjakov, poslana v Žužemberk, da deli pravico, izvrševala politično voljo samostojnih liberalcev. Agrarna reforma je služila za političen pritisk. Ljudstvo ima trezno sodbo in pazno oko. Ko pričakuje pravico, mu delijo krivico. Ko želi gospodarskih dobrin, da se malo opomore, mora videti, da služi tudi agrarna reforma kapitalistom. Mi delamo za vso to pristranost dr. Lukana osebno odgovornega. Mera je polna! PoSIfSliie novice. + Izvolitev ljubljanskega župana. Starosta ljubljanskih občinskih svetnikov, g. ravnatelj Jeglič nas je obvestil, da naše tozadevno včerajšnje poročilo ni bilo točno in je popraviti v toliko, da je m e s t n i magistrat predložil deželni vladi poročilo o izvolitvi župana s prošnjo za Najvišje potrdilo. + Zadnja posledica valutne reforme. Demokrat dr. Krizn.an, ki za odsotnosti finančnega ministra vodi finančno mini-stvrstvo, se je požuril, da izda dekret, s katerim se tudi oficielno odpravi krona kot računska enota v našem narodnem gospodarstvu. Jasno je, da se bo kot posle-dica te naredbe razlil nad naše kraje val j neznosne draginje. Ljudje se že zdaj orientirajo na dinarsko enoto, pri čemer v svojem interesu seveda pozabljajo, da je dinar štel dozdaj 4 krone in kaže se tendenca, da se nastavlja za ceno toliko dinarjev, kolikor je stvar preje stala kron. To je bilo še vselej in povsod tako. kadar se izvrši tak neposredni prehod. Če bi se bila svojčas izvršila pravičnejša relacija med krono in dinarjem, bi danes posledice prehoda iz računanja na krone k dinarskemu zaračunavanju bile seveda neprimerno manj občutne. Najnovejša naredba finančnega ministrstva je zadnja posledica nesrečne valutne reforme, ki jo je zagrešila demokratska vlada pod finančnim ministrom dr. Veljkovičem, in če se bo zdaj pokazalo, da draginjske dokla-de, ki so se zdaj zvišale, ne bodo zadostovale, bodo ljudje vedeli, kdo je temu kriv. Sedanje plače in doklade se bodo zopet izkazale kot premajhne v primeri z narast-kom draginje, ki ga je gotovo pričakovati, ker se bo naredba finančne uprave splošno izrabila, da se cene življenjskim potrebščinam umetno navijejo. Značilno je, da demokratsko časopisje naredbo samo beleži, ne da bi jo količkaj komentiralo. »Slovenski Narod«, ki je početkom 1. 1920 tako* vneto nastopal proti relaciji 1 :4, danes molči, dasi je naredba v bistveni zvezi s svoječasno valutno reformo, < -j- Ogrsko vprašanje se je oj? priliki ratifikacije trianonske pogodbe 8. t. m. v francoski zbornici obširno diskutiralo. Znani prijatelj Jugoslovanov Auguste Gauvain meni, da ta debata ni bila dovolj odločna. Madjarski magnati se z vsemi silami trudijo, da Francijo polagoma pridobe za revizijo trianonske pogodbe v fkodo nasledstvenih držav bivše avstroogrske monarhije in sicer na ta način, da francoskemu velekapitalu ponujajo velike koncesije zlasti na polju eksploatacije železniških prog itd. Na ta način upajo, da bi se mogla vendarle doseči restavracija Habsburža-nov in povečanje ogrskega teritorija, seveda hočejo s tem utrditi tudi nadvlado magnatstva v deželi. Francoska zbornica je madjarske želje in namene desavuirala; bilo pa je želeti, da bi bila še bolj podčrtala svoje stališče. Francija se ima, prar vi Gauvain. nasloniti ne na ogrsko mag-natstvo, marveč na kmetske sloje, ki si žele miru s svojimi spsedi, ki so zvesti zavezniki Francije. Sfaročajfe ,Slovenca'! da Francija povzdigne svoje opustošene kraje, je to zaenkrat le dobro, nasprotno pa uvoz velike množine nemškega blaga v Anglijo pogubno vpliva na angleško nacionalno industrijo. To pa velja tudi za Ameriko. V kolikor Nemčija povečuje svoj izvoz, v toliko se njena industrija obogati in se na škodo naše razvija. Če se Nemčiji v teku prihodnjih 50 let posreči, da poravna vse dolgove, bo to znamenje, da se je polastila trgov celega sveta in z nemško produkcijo ter izvozom se potem ne bo mogla nobena država meriti. Nasprotno pa bo Amerika, če iztirja od zaveznikov vse njihove dolgove, runirala svojo lastno zunanjo trgovino. Zato je treba z gospodarskim razvojem Nemčije resno računati. Razumljivo je, da razpoloženje nemškega naroda Francijo zelo vznemirja, toda zle posledice tega stanja se dajo odvrniti le, če se najde sporazum z Nemčijo samo. Na Angliji je, da Francijo z Nemčijo zbliža, tako da bo Francija na eni strani pomirjena, Nemčija pa bo na drugi strani uvidela, da se z njo pravično postopa, vsled česar se bo sovražnost do Francije mogla znatno omiliti. Samo eno sredstvo je, da se ustvari v Evropi ravnovesje: resnični mir med AnPortret v rdečih barvah« je živ, ima svoj temperament in svoje vroče čustvovanje, ki je StreV, 13f. '"StOVENEC; rdne~Y2. Junija MT. Dnevne novice* — Regent Aleksander se bo, kakor se govori v belgrajskih poučenih krogih, dne 20. t. m. vrnil s svojega potovanja v inozemstvu. — Za dekana v Bovcu na Goriškem je bil imenovan g. Andrej Klobučar, dosedaj kurat v Logu. Svoje novo mesto je nastopil dne 2. junija. — S. 0. v škof. gimnaziji v Št. Vidu priredi 16. junija v proslavo godu presv. škofa dr. Antona Bonaventura Jegliča Kralja Ojdipa. Grški spisal Sofokles, poslovenil Fr. Omerza. Prvič so uprizorili Kralja Ojdipa ok. 1. 429. pr. Kr. v Atenah. Vse zbore s spremljevanjem klavirja, violine in flavte uglasbil Marij Kogoj. Da se pokrijejo veliki stroški, se prostovoljni darovi hvaležno sprejemajo. Začetek ob 3. uri popoldne. Prestava drame je izšla v X. letniku Mentorja 1. 1917/18. Drama se ponovi v nedeljo 19. t. m. ob istem času proti vstopnini. — Volitev županov v župniji Komenda pri Kamniku: Občina Suhadole: župan Janez Marin in oba svetovalca SLS; občina Križ: župan Franc Kosec in oba svetovalca SLS; občina Mlaka: župan Franc Seršen in oba svetovalca SLS; občina Klane: župan Franc Koritnik in oba svetovalca SLS; občina Nasovče: župan Franc Jap; občina Moste: župan Andrej Mrše, pristaš SLS. — Iz Tržiča. Dne 9. junija je bila v Tržiču volitev župana in obč. svetovalcev. Izvoljen je po kompromisu socialistov s kapitalistično JDS za župana Ivan Lončar JDS in še dva liberalna svetovalca Glo-bočnik in Jelene; socialistom so dali še enega svetovalca t. j. Bukovnika. Zvečer so vsa liberalna društva napravila novemu županu podoknico in sicer požarna bram-ba, v imenu katere ga je. pozdravil g. Bo-cak z naslovom: »Dragi gasilec!«, kar so nekateri imeli za značilen pozdrav z ozirom na to, kar se je vršilo po podoknici. Pozdravljalo ga je tudi »Bralno društvo« in »Sokol«. — Ob tej priliki volitve župana bi spomnili samo na nekaj. Ob času občinskih volitev so socialisti prenašali od »Tonca« do volivnega prostora velikanski plakat, nad dva metra dolg, z naslovom: »Krščanski delavci prodani! In sicer komu? Verižnikom, kapitalistom itd!« — G, Snoj! Kaj bodo vendar rekli sedaj vaši delavci, ko vsebina tega plakata velja njim! Kdo je torej prodal delavce kapitalistom in verižnikom, ali JSDS ali »Delavska zveza«? Na to si bo vsak pameten delavec lahko točno odgovoril! Torej z SLS niste hoteli iti, češ' so obrtniki zraven, ko ima SLS vendar šest delavcev v odboru, šli pa ste skupaj z JDS, ki nima nobenega delavca med svojimi odborniki! In potem pa še iarbajte svoje delavce, da so kršč, delavci prodani kapitalistom! Prišel bo čas, ko se bodo take laži maščevale in delavci bodo spregledali! Koliko bo pa Snoj delal za delavca proti kapitalistom, o tem se pa, kot piše »Naprej«, »marsikaj šepeče na uho« in razočaranja niso izključena! — Sprememba v ravnateljstvu Jadranske banke. Novi ravnatelj Jadranske banke v Ljubljani, g, C. Kamenarovič, nam je poslal nastopno izjavo s prošnjo, da jo priobčimo: »Jadranska banka je bila in ostane čisto naroden in nestrankarski denarni zavod, ki kot tak ne stoji pod vplivom kakršnekoli politične stranke. Dosledno temu se na sejah upravnega sveta Jadranske banke ni storil ni eden političen sklep in sploh nikdar o političnem strankarstvu na teh sejah ni bilo govora. Ravnatelj C. Kamenarovič je upravljal zavod pred vojno in je odložil po nje izbruhu dogovorno z upravnim svetom upravo zavoda, da ta ne bi trpel radi njegove, takratnim političnim in vojnim oblastem vsled njegovega narod-no-političnega mišljenja in zadržanja sumljive osebe. Po svojem povratku je sedaj v smislu svoječasnega dogovora z upravnim svetom Kamenarovič zopet prevzel svoje prejšnje mesto kot odgovorni ravnatelj zavoda in je bil kooptiran v njega upravni svet, dočim obdržita gg. ravnatelj A. Pra-protnik in podravnatelj dr. I. Kavčnik pri zavodu i nadalje svoji dosedanji mesti.« — Razpis službenih mest. V Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo štev. 61 z dne 6. junija 1921 je pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani razpisanih več službenih mest, in sicer mesto ministrskega podtajnika event. ministrskega tajnika, mesto ministrskega kon-cipista, mesto ponceptnega praktikanta in mesto računskega praktikanta. Prošnje do 1. julija 1921. Gerent v Dol. Lendavi odstavljen? — Zadnje čase so demokratski listi prinesli vest, da je deželna vlada odstavila dolnje-lendavskega gerenta g. Severja in da bo na to mesto imenovan drugi — seveda demokratski pristaš. Ne vemo. koliko je resnice na tem pisanju, kajti uradno ta vest še ni potrjena, znano pa je, da tistih par demokratskih eksponentov v Prekmurju že dolgo časa ruje proti g. Severju. Ako deželna vlada velezaslužnega gerenta g. Severja zares odstavi, bo to v celem Prekmurju izzvalo skrajno nezadovoljnost. Posledice naj si demokratsko-samostojna vlada sama zapiše. Tatvine v Dol. Lendavi. Zadnje dni je bilo v Dol. Lendavi izvršenih več drznih tatvin. Neznani lopovi so vdrli v trgovino g. Schwarza in odnesli 10.000 kron gotovine, veliko sladkorja, kave in drugih stvari. Pri gostilničarju Ritoperi so ukradli veliko posode in jestvin. Z občinskega kopališča pa mnogo desk in perila. Vse stvari so naložili na voz in odpeljali, zato je prav čudno, kaj dela orožništvo in policija. Velika nevihta je divjala pretekli teden po mnogih krajih v Prekmurju in je naredila ogromno škode. Vinske gorice so ponekod od toče popolnoma uničene. Škoda znaša več milijonov. Veliko zborovanje katoliškega ljudstva v Prekmurju bo koncem tega meseca. Natančen kraj in čas še ni določen. stražo. Že med tem pričevanjem se je Mavrič zelo razhudil nad bratoma Gro-belnik. Kako je prišlo med njimi ob povratku domov do prepira in nesreče, še ni pojasnjeno. Pač pa je uradno ugotovljeno, da je ob istem času izvršil samomor mladi finančni pripravnik Dominik Bovha. Nc ve se pa, ako je ta samomor v zvezi s tem dogodkom. š Samomor. Pri Sv. Ani nad Cmure-kom se je ustrelil finančni organ Franc Grabner. š Cene mesa padajo. Prva posledica omejenega izvoza živine in mesa v Avstrijo se je že pokazala na mariborskem trgu. V soboto so prodajali mesarji telečje meso po 18 do 20 K za kilogram, š Strah pred zaporom. Znana zagrizena Nemka Rosa Leyrer, trgovka v Mariboru, je bila še 2. februarja 1919 obsojena na 10 dni in 22. novembra 1919 na 14 dni zapora radi navijanja cen. Obsojenka je potom odvetnikov poskušala vsa sredstva, da se reši zapora. Okrožno sodišče v Mariboru ji je že spremenilo zaporno kazen v denarno globo 60.000 K, toda višje dež. sodišče v Ljubljani je to spremembo odklonilo. Sedaj se je obsojenka zatekla k zadnjemu sredstvu — k bolezni. Zdravniki so jo proglasili za bolno. Zadnje dni pa je dalo okrožno sodišče obsojenko po dveh uradnih zdravnikih nenadoma preiskati na domu. Zdravnika sta jo našla v trgovini in konstatirala, da je sicer bolehna, toda sposobna za zapor. Na podlagi te izjave je policija Layrerjevo odpeljala v 24-dnevni zapor. š Čuden strel. Iz Maribora poročajo: Dogodek, ki smo ga včeraj pod tem naslovom opisali, je vedno bolj zamotan. Trdi se namreč, da je finančni paznik, ki je v neki gostilni nad Falo streljal na Martina Grobelnika, dospevši domov tudi samega sebe ustrelil. Baje je prišlo v gostilni do prepira in je finančni paznik hotel le miriti, pri tem pa se mu je po nesreči sprožil samokres. Dosedanje poizvedbe so dognale sledeče: Martin Grobelnik, posestnik na Remšniku, je bil s svojim bratom 7. t. m. kot priča zaslišan pred tukajšnjim okrožnim sodiščem in sicer v zadevi ovadbe finančnega podpreglednika Franceta Mavčiča iz Kaplje proti Antonu Kojzeku. ki je bil obtožen, cla je ob priliki prekoračenja meje žalil finančno stražo. Kojzek se je izgovarjal, da je žalivke izrekel proti svoji ženi, na katero je ljubosumen. Oba brata Grobelnika, ki sta bila priči, kako je Kojzek že med potjo iz Avstrije svojo ženo napadel s sličnimi žaljivkami, sta potrdila pod prisego, da je Kojzek ob priliki mejne kontrole napadel svojo ženo in ne finančno lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima v pondeljek 13. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek v dvorani Rokodelskega doma. Ker so na sporedu jako važne zadeve, naj se člani sestanka zanesljivo udeleže. lj Prosveta za stolno župnijo in šolski okraj vabi na sestanek, ki se vrši v ponedeljek 13. t. m. ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstr. Predava g. dr. Arnejc o pomenu prosvete. lj Elizabetna konferenca pri sv. Petru ima sejo v pondeljek 13. t. m. ob pol 6. uri zvečer. (k) lj Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima mesečno sejo v torek 14. junija ob 6. uri zvečer v Alojzijevišču. lj Javno predavanje »ProbudeVrši se nadaljevanje predavanja: >0 razvoju keramike« na tehn. sr. šoli. Vse drugo običajno. lj Inženirski izpit na inont. visoki šoli v Pribramu (Č. S. R.) je položil gospod Viktor Fettich iz Ljubljane. lj Umrli so v Ljubljani: Josipina Neu-bauer, kuharica, 27 let. — Terezija Bogataj, šivilja, 20 let. — Marija Bukovšek, dninarica, 40 let. — Ivan Gvardjančič, tov. delavec, 33 let. — Eleonora Keber, re-jenka, 5 mesecev. — Matija Deržaj, zemlje-knjižni ravnatelj, 56 let. — Anton Bur-keljca, novorojenček, 1 dan. — Marija Še-tina, kovačeva hči, 11 let. — Fran Moc, sobni slikar, 30 let. — Marija Šest, lcroja-čeva žena, 25 let. — Uršula Turšič, obč. uboga, 72 let. — Josipina Zaman, kočar-jeva hči, 2 leti. — Valentin Kompare, mehanik, 20 let. lj Rodbinska drama. V ponedeljek 13. t. m. se vrši pred ljubljansko poroto zanimiva razprava proti Emi Vrhunec, ki je na pepelnično jutro po veseli pustni zabavi z revolverjem ustrelila svojega moža. Razpravo bo vodil predsednik dr. O. Papež. Vrliunčevo zagovarja dr. V. Krejči. Razprava bo podala zanimivo socialno sliko Ljubljane. lj G. ravnatelj Splošne prometne banke v Ljubljani nas naproša, da ugotovimo, da se naše včerajšnje poročilo o poskuše-nem iztihotapljenju dolarjev ne nanaša nanj, kar je bilo v poročilu sicer jasno povedano, ampak se tiče ravnatelja Verkehr-banke na Dunaju, ki se je nahajal tedaj v, Mariboru na peronu in se je slučajno raz-govarjal z Bambergovo. lj Cirkus Renlov v Latterniannovem drevoredu priredi danos v nedeljo, dne 12. junija, dve veliki predstavi, in sicer popoldne ob Štirih družinska predstava in zveCer ob pol devetih velika gala-predstava. Za popoldansko predstavo naj se kupijo vstopnice pri cirkuški blagajni« že vnaprej. TRI POTREBNA VPRAŠANJA DR. ŠM-RAKA. Belgrad, 11. junija. (Izv.) Dr. Šimrak je stavil na ministrskega predsednika dve vprašanji: 1. Do kakih zaključkov so privedla trgovska pogajanja med našo državo in Italijo? 2. Kakega mišljenja je vlada glede društva sv. Jeronima v Rimu? — Dalje je stavil na finančnega ministra vprašanje : Da-1 mu je znano, da je uprava državnih monopolov naročila napisne tablice za trafike in sicer za Srbijo samo v cirilici, za Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo pa v cirilici in latinici. Vpraša ga, kaj namerava storiti, da se takemu čokorilovskomu postopanju napravi konec? POSVET ZEMLJORADNIŠKEGA KLUB. Belgrad, 11. junija. (Izv.) Danes popoldne so imeli zemljoradniki sejo, na kateri so sklepali o nadaljnji taktiki kluba. Do definitivnih sklepov ni prišlo, ker so mne« nja še vedno razdeljena. Gotovo pa je, da bodo v slučaju, da se jim v vprašanju agr« reforme ne ugodi in če vlada ne prekine kupčij z muslimani, vsi zemljoradniki glasovali proti ustavi. V vladnih krogih vlada vsled tega velika nervoznost, kajti v tem slučaju bi imela vlada k večjemu 6 do 10 glasov večine in to samo tedaj, če spravi skupaj vse svoje poslance do zadnjega h' glasovanju. COMTE BEGOUEN V ZAGREBU. Zagreb, 11. junija. (Izv.) Danes je prispel v Zagreb grof Begouen, ki bo v torek na ljudskem vseučilišču predaval o poslednjih predzgodovinskih izkopinah v Franciji. KOROŠKA PROTI PLEBISCITU. Dunaj, 11. junija, (Izv.) Odposlanstvo Koroške z dr. Lemeschem na čelu je y Gradcu izjavilo, da Koroška ne more izvesti plebiscita za priključitev k Nemčiji, ker je ogrožena od Jugoslavije. KULTURNI BOJ NA ČEŠKEM. Praga, 11. junija. (Izv.) Uradni list objavlja naredbo naučnega ministra, s katero se razglaša veronauk po šolah kot neobvezen predmet in se mora v spričevalih uvrstiti med neobvezne predmete. GOSPODARSKA POGAJANJA MED ČEHI IN MAŽARI. Budimpešta, 11. junija, (Izv.) Češkoslovaško delegacijo, ki je prišla k gospodarskim pogajanjem, je sprejel zunanji minister Banffy. Razprave se prično jutri v zunanjem ministrstvu. NOVI DONAVSKI PARNIKI. Budimpešta, 11. junija. (Izv.) Včeraj so spustili v Donavo tovorni parnik paro-plovne družbe Danubius. Prisostvovali so zastopniki Čehoslovaške, Jugoslavije in medzavezniške komisije. V kratkem bodo spustili v Donavo še tri druge parpike. simbolizirano z rdečo barvo. In, kaj ne vidiš, kako se na »Portretu filozofa« tam |na ozadju trgajo misli, se zlivajo in gne-tejo in presnavljajo iz teme v svetlobo, iz neresnice v resnico? Najbolj živ je pač »Portret matere«. Zagledaš se v tiste njene oči in ne moreš proč. Vedno topleje ti je, tako božajo s svojega čokoladnomehke-ga ozadja, ki je kakor žametasta dobrota, (o se pri drugih slikah utrudiš, te noga nehote zanese nazaj, da se spočiješ ob tistih očeh, in ko greš, si kar ne moreš caj, da bi se še enkrat ne ozrl vanje, ki so tako dobre in materinske. Menim, da Kosovemu ekspresionizmu nihče ne bo odrekal upravičenosti, ker je zmožen, da se v njem udejstvuje umetniška osebnost v najvišji meri. Nekoliko bolj abstrakten je F. Tratnik. Ta je združil v sebi impresionista1, pesnika v barvnih akordih z ekspresiefni-itom, pevcem misli. Njegova odločno najboljša in najbolj njegova je »Slepa«, ki je 'ako emocionalna kakor n. pr. Beethove-nova mesečinska sonata, s katero ima skupno tudi misel. Ekspresija slepe sta zraz v obrazu in mavrični solnčni žarek, d ga slepa ne vidi, ali ga čuti. Tako enostaven je tisti ekspresionizem, da sugerira 5 silo glasbenega umotvora in no slikarskega. V »Pianissimu« te obveje razneženost, ki podrhti iz končnega morenda meh-Jega Chopinovega nokturna. Tiste Ahas-'erove oči v »Lastnem portretu« pripove- dujejo dolgo povest in bolna poglavja iz življenja umetnika. In kaj »Elazna«? Kaj iz vihrajočih linij »Beguncev« ne vpije vse prokletstvo izgnanstva in obupa? Tratnikov ekspresionizem je primeren izraz notranjega elementa umetnine, ki je produkt umetniške potence ustvarjajočega genija. Brata Kralja sta problem zase. Njun ekspresionizem je abstraktnejši od Tratni-kovega in še bolj abstrakten od Kosovega. Brata Kralja iščeta novih zakonitosti pri izražanju ideoplasličnega posebno v elementih upodabljajočega, iščeta izraza z ekspresijo linije in ploskovnega efekta, starejši Kralj tudi že v barvnem simbolizmu. Tako skušata doseči ideal umetniškega izraza našega časa ,t. j. neodvisnost od danega, t. j. narave in njenih oblik (brezpredmetna umetnost) in zenostavljenje oblik do skoro integralnega. Toneta Kralja »V zatonu življenja« bi se v nobeni drugi panogi umetnosti ne dala tako učinkovito izraziti. Njegove radiranke so gorke lirične pesmice, vse polne naivnih čuvslev pd tudi globokih misli. Ekspresionizem, ki stremi po najvišjem in najglobljem, si posebno ugaja v religioznih motivih, ki so tako polni čuvstva in svete mistike, da kar kriče po izrazu. »Križani« in »Študiju za cerkev v D.« so ideal današnje religiozne umetnosti. Ena izmed najboljših reči mlajšega Kralja je nedvomno »Obup«, ki je naravnost naj-kristalnejši ideal modernega izražanja. Bolj preprosto, enostavno in sugestivno sploh ni mogoče ustvarjati. Njegovi zami-sleki so kakor pesniške metafore, duhovite in lepe, kakor orhideje, bi rekel Oskar Wilde. Tudi njegov ekspresionizem je upravičen, ker sugestivno izraža misli. Frau Kralj je simbolist, čigar umetniško naziranje je ideal, ki ga današnja doba tako krčevito išče. Njegove barve in črte niso več barve in črte, ampak so misli in besede, njegovi ljudje niso več ljudje, ampak ideje. Svoje barve življenja in smrti ima, barve sreče in žalosti, obupa in ljubezni, on je na teoretičnem višku glede izraza današnje umetnosti. S pomočjo njegovega simbolizma se da izraziti — sploh ^se: še celo čas in stopinje umetniškega razvoja (»Umetnik«). Ali žal, ta višek je le teoretičen, ker ni emocionalen. Ko raz-bereš iz slike, kar je hotel povedati, se ti zdi, da si rešil duhovit rebus, pa greš dalje. Njegove stvari ne najdejo odmeva v duši, ker so preveč abstraktne. Tiste črte veznice in silnice, ki so že futurističen izražajoč element, učinkujejo nekoliko le morda v »Pekoči vesti«, kjer so tako kričeče nadležne, kakor sitni brenclji. V »Pomladni pesmi«, ki ponazoruje bistvo pomladi in v »Starcih« njegov ekspresionizem učinkuje, kakor učinkuje čisto naivno in toplo tudi s Krokar« ali »V nebesa«. To kaže, da ima Fran Kralj tudi srce, ali da ga je žal, sedaj zvabilo iskanje po novem in originalnem nekoliko na stranpot. »Ra- dovednici« delata skoro vtis, da hočeta biti samo tehnična študija nove izražalne teorije. Starejši Kralj je dospel na višek svoje prve razvojne faze, ki pa ga je gotovo moral presenetiti. Njegovo izražanje se giblje izključno v vizionarnem in imagi-nističnem, ali se približuje točki, kjer postane umetnost logika in matematika in tam je je konec. Čo je simbolizem lahko tudi gorak in čuvstven, to naj nam v prihodnosti Franc Kralj dokaže. Produkt upodabljajoče umetnosti, ki mu moraš dodati pisano pojasnilo, da ga moro občinstvo razumeti, je že problem, ki se tiče vprašanja subjektivnosti umetniškega vstvarjanja in umetniške prostosti. Ta problem danes še ni rešen, ali gotovo je, da vodi prevelika subjektivnost v brez-barvenost in abstraktnost, tam pa se umetf nost neha. Na XIX. umetniški razstavi so zastopane v pestri zmešanosti od klasicizma in realizma, impresionizma, ekspresionizma pa do simbolizma in futurizma skoro vsa-struje in umetniška naziranja. Ali pa jo to izraz naše dobe? Vsekakor. Kaj m umetnostna revolucija na razstavi pravi' refleks svetovne revolucije? Vendar odločno prevladuje ekspresionizem, čemur jc iskati vzroka v tem, da je bolj prikladen duhu sedanjega časa, ki je pretežno sonti-mentaličeu. ....... ' JURIDIČNA FAKULTETA V BRATISLAVI. Bratislava, 11. junija. (Izv.) Jeseni se bodo pričela predavanja na juridični fakulteti. Za dekana je izbran profesor Avgust Rat. KONFERENCA STROKOVNIH ORGANIZACIJ NA ČEŠKEM. Praga< 11. junija. (Izv.) Zastopniki !ceških in nemških strokovnih organizacij imajo 16. t. m, konferenco, na kateri se bo razpravljalo o gospodarskem položaju in o brezposelnosti. BOJI V ŠLEZIJI PONEHALI. Berlin, 11. junija. »Vossische Zeitung« doznava, da so angleške in italijanske čete v Gornji Šleziji v zadnjih dneh dobile oja-cenja, ki so znatna. Vojaške operacije vodi angleški general Hennecker. London, 11. junija. »Times« javljajo iz Opolj: Nemške čete južno od Glivvic so do-ibile povelje, naj se umaknejo zapadno od Odre. Istotako se morajo Poljaki v istem sektorju umakniti k severni meji Rudnik jin Pština. Ta izpraznitev se mora izvršiti do nocoj ob 22. Tako bodo jutri zjutraj vsa /okrožja glasovalnega ozemlja prosta oboroženih civilistov. <-' Pariz, 11. junija. Po vesteh iz Gornje iSlezije je v Glivvicah mir. Trno\vice so Poljaki izpraznili. Angleške čete so na pohodu v nevtralno cono že pasirale Opole. JV severnem odseku se Poljaki umikajo. V $plošnem je vojna ponehala. (PRED KONCEM RUDARSKE STAVKE "f; NA ANGLEŠKEM. London, 11. junija. Konferenca rudarske zveze, ki je imela predložiti ponudbo lastnikov rudnikov delavcem v glasovanje, je s pretežno večino odklonila predlog, da se delavcem nasvetuje odklonitev ipredlogov. SPLOŠNA STAVKA NA BAVARSKEM. Monakovo, 11. junija. Zaradi umora poslanca Garaisa sklenjena splošna stavka se ne izvaja popolnoma. Stavkajo samo veliki obrati, srednji in mali pa delajo. Cestna železnica obratuje v omejenem obsegu s pomočjo prostovoljcev, Železnica, pošta, električne in vodne naprave ne stavkajo. Redarska in državna bramba imata povečano pripravljenost. Meščanski listi ne izhajajo, pač pa posamezne levičarske novine. Včerajšnja številka lista :»Kampf« je bila zaplenjena zaradi hujska-jočega članka. Ministrski svet se je sestal k posvetovanju. Tudi v Augsburgu so levičarske stranke proglasile splošno stavko od danes ob enajstih do ponedeljka opolnoči. pr Teolog Ivan Vavpotič. Gosp. akad. slikar Ivan Vavpotič je spisal za »Slovenski Narod« dva temperamentna listka proti __kakor pravi — »psevdoekspresionizmu« novostrujarjev in njihovih zagovornikov. Morda bi njegova izvajanja bolje učinkovala in bolj prepričevala — kakor bi bila tudi Pibrova — ako bi bila manj temperamentna. Toda v njegova stvarna izvajanja !o slikarski umetnosti se ne spuščamo, ker prepuščamo to strokovnjakom, ki jim dajemo v svojem listu prostor rade volje na razpolago; ne moremo pa mirno preko njegovih čudovitih teologičnih razglabljanj. Ko si je pošteno privoščil »fantička« Pibra, dri Steleta in ugotovil »diktat Katoliške tiskarne v Ljubljani«, se je lotil cerkve, :'če|: »Marsikdo se je že čudil, kako da rav-;no cerkev zbira krog sebe pristaše navidezno naj ekstremnejših in najrevolucionar- nejših struj, da hladnokrvno tolerira kaotično pletoča se naga stegna, ledja, gole prsi in naročja, ko vendar vemo vsi, kako neizprosno rigorozna jc bila še do nedavna v takih zadevah.« G. Vavpotič je izumil torej za cerkev novo definicijo, ki bi se po njegovih izvajanjih glasila takole: »Cerkev je družba »fantička« Pibra, dr. Steleta, Katoliške tiskarne, Podbevška,Kogoja,bratov Kraljev in razne druge revolucionarne gospode.« Ne moremo soditi g. Vavpotiča kot umetnika, pa če njegovo umetniško znanje ni tisočkrat globlje kakor njegova psevdoteološka veda, potem bi se morali pridružiti sodbi g. Pibra. Kakšno zvezo ima sicer večina članov Vavpotičeve cerkve s pletočimi se nagimi stegni itd., bo menda tudi za g. Vavpotiča uganka, ako se ni skregal z logiko. Na belokranjski orlovski tabor! Dne 19. junija 1921 se vrši v Črnomlju prvi belokranjski orlovski tabor. Tudi belokranjsko ljudstvo vstaja in hiti v zbor organiziranega krščanskega ljudstva. Prvič pohiti mednje Orlovska zveza, da navduši mladino in da poguma tudi drugim za vzvišene ideale krščanske mladinske organizacije. Prisrčno vabimo vse, da se v obilnem številu udeležite te prve naše pomladanske zvezine prireditve. Prisrčno vabimo tudi obmejne brate Hrvate, da nas posetijo, da jih pozdravimo bratsko v svoji sredi in se skupno navdušimo za skupne vzore. Pridite v obilnem številu, bratje Orli in sestre Orlice. Pridite pa tudi vsi drugi, ki Vam je na srcu procvit naše krščanske mladine in vsega našega naroda. Da bo tudi zunanji sijaj in svečanost večja, udeležite se tabora v krojih in narodnih nošah. Posebni vlak vozi iz Ljubljane v Črnomelj in nazaj. Odhaja iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj in se vrača zvečer iz Črnomlja. Vožnja bo stala na obe strani 52 kron. Spored: 1. Ob 5. uri zjutraj budnica in nastop tekme; 2. ob pol 10. uri sprejem gostov na kolodvoru; 3. ob 10 uri slavnostni sprevod; 4. ob pol 11. uri sv. maša in pridiga; 5. ob 12. uri kosilo; C. ob pol dveh litanije; 7. ob pol 3. uri javna telovadba, petje, govor; po javni telovadbi prosta zabava do odhoda posebnega vlaka. V sprevodu borlo posebno zanimive vse vrste belokranjske narodne noše v različnih skupinah. Nastopil bo zelen Jurij, belokranjska svatba, Predice, Kresnice, Bo-jančanlte, Žumberčanke, Viničaki, iz Poljan in Se-miča, iz Suhorja in Metlike. Izkaznica za polovično vožnjo stane 1 dinar in se dobi v Orlovski zvezi. Tudi taborske vstopnice ima že v predprodaji. — Bog živi! c Jezuitska kapela. Danes zvečer ob 7. uri propoved in litanije Srca Jezusovega. Predmet propovedi: Ljubezen presv. Srca do sv. Cerkve II. DSImški vesMk. d Akademska sv. maša. Danes, 12. t. m. je pri oo. frančiškanih ob 11. sv. maša za akademike s kratkim nagovorom. Tema: »Veda in vera-.'. (Dr. p. Gvido Rant). — Ker je sedaj sklep poletjiega semestra, prenehajo tudi cerkveni govori za akademike. Prihodnje leto se seveda nadaljujejo. Nogometne tekme na prostoru Ilirije. Danes ob pol 17. uri igrajo proti Iliriji Atletiki iz Maribora. Atletiki so bili vedno hud tekmec za prvenstvo Maribora. — Ob 18. uri se vrši prvenstvena tekma Ilirija:Svoboda, edina letošnja prvorazredna prvenstvena tekma v Ljubljani. Zmagovalec v tej tekmi ima tekmovati s prvaki Celja in Maribora za prvenstvo Slovenije. — Vstopnina je za obe tekmi skupna. (k) Prvcnstevnu nogometna tekma Hcrmes : Pri-morje se vrši v nedeljo, dne 12. junija ob 18. uri na prostoru Šparta-Primorje. Istotam ob 16. uri prijateljska tekma Jadran-Šparta. (k) Nogometni program v juniju. 18. in 19. t. m. igrajo proti Iliriji prvak Štajerske in pa priznano prvorazreden avstrijski klub »Sturm« iz Gradca. — 23. t. m. poseti Ljubljano Kombiniran team francoske nogometne federacije, ki igra potem tudi v Zagrebu in Belgradu. Turnejo je organiziralo in deloma financiralo francosko zunanje ministrstvo. Za 29. t. m. se pogaja Ilirija z enim najboljših praških klubov S. K. Union Žižkov—Praga. M S. L. S.! Prs carlnarnl v Mublgang. Dne 28. aprila t .1. sem oddal na postaji v Borovljah na Koroškem selitev, dva zaboja in eno balo v skupni teži 90 kg, naslovljeno na g. Leopolda Ilostnika v Šmartnem pri Litiji in opremil po-šiljatev s potrebnimi dokumenti. Dne 8. maja me kliče carinama v Ljubljano. 9. maja sc peljem tja, kjer predložim potrdilo županstva v Šmartnem, da je blago res moje selitveno blago, moja last, da sem se preselil semkaj v stalno službo, nadalje domovnico, krstni list kot dokaz, da sem Jugoslovan, prošnjo za oprostitev carine, poslovenjeni seznam blaga. Reklo se mi je ta dan, da bo zadeva kmalu rešena ili da naj pridem čez nekaj dni. Dne 23. maja, ker ni bilo o rešitvi nikake vesti, se peljem spet v Ljubljano na car. agonluro. Gospod od agenlure me pelje k drugemu uradniku in vpraša, kdaj da sem bil prvikrat tamkaj. Ko povem, da že 9. maja, jo jel iskati tovorne liste. Ko jih je našel, sem dobil vtis, da moja prošnja še najbržje ni bila sprejeta v prometni zapis. Dobil sem odgovor, naj pridem pozneje kak drug dan in zapustila sta obadva lokal, ne oziraje se na mojo prošnjo, da sera daleč in imam veliko škodo. Moral sem v drugič brez opreme proč. 24. maja sem vložil prošnjo na deželno vlado za posredovanje, da bi dobil svoje reči. Dne 5. junija dobim poziv k carinami za dan C. junija. V tretjič se peljem v Ljubljano in se izkažem s povabiiom. Gospod v sobi št. 1 gre z menoj h gospodu nadzorniku. Ta pa je v nevljudnem naglasu zopet vprašal, kdaj sem bil tam. Na moj odgovor, da 9. in 23. maja, je zapretil: »Če ne opravite danes, prišli bodete drugokrat ali pa še večkrat!«, pa je kljub tem opazkam predmet vpisal in me poslal k drugemu uradniku. Ta pa je najprvo zahteval, naj mu blago predstavim. Odgovorim mu, da ima tovorni list in sam ve, da leži blago že od začetka maja na kolodvoru. Potem pa ukaže: >Ura je že enajst, sedaj ni časa, pridite popoldne ob 3. uri.< Prosi' sem ponovno, da naj vsak popoldne opravim, ker sem daleč doma, v službi, reven in me je trikratna vožnja stala ne glede na izgubo časa nad 500 kron. — Popoldne sem šel ob 3. uri zopet prosit za svoje reči. Bilo je oblačno. Gospod pa ni hotel ničesar ukreniti; odpravil me je zopet: »Ne vidim nista, pridite drugi dan!« in vse moje prošnje so bile zastonj! Jaz sem siromak! Oropali so me najprvo Volkswehrovci; moja selitev (90 kg) je bila poznejši dar dobrih ljudi. Z vožnjami lc carinami sem izčrpal zadnji pristrada-ni prihranek in ker nimam sredstev, moral bom pustili blago svoji usodi. Nimam pa ne obleke, ne perila in tudi knjige bodo žrtev podgan. Morda se najde kje kaka blagočuteča avtoriteta, ki bi vedela najti odpomoč tem razmeram! V Šmartnem pri Litiji, dne 10. jun. 1921. Filip Lokan, občinski tajnik. veliki semeoj. V zadnjem času so se v Ljubljani širile govorice, da se vzorčni veliki semenj v Ljubljani namerava prirediti šele meseca septembra t. 1. Ker bi take govorice, ki gotovo slonijo na napačnih ali krivo toimačenih informacijah, utegnile begati občinstvo, zlasti pa interesente, ki se nameravajo udeležiti vzorčnega velikega semnja kot razstavni-ki, opozarja urad Velikega semnja, da vse te ali enake govorice ne odgovarjajo resnici in da se Ljubljanski veliki semenj vrši nepreklicno v dneh od 13. do 24. avgusta t. 1. Razstavniki na Ljubljanskem velikem semnju že pridno dopošiljajo svoje prijavnice, tako da je razpoložljivi prostor malone oddan. Zaradi tega se interesenti pozivljejo naj kolikor mogoče hitro dopošljejo svoje prijave, ako tega še niso storili. To je važno zlasti iz tega razloga, ker hoče sejmski urad vsakemu udeležniku kolikor mogoče ustreči in je to mogoče le tedaj, ako se pravočasno prijavi. Čam kasneje dospe prijava, tem težje ali celo nemogoče je sejmskemu uradu, ozirati se na posebne želje izložnika glede dovolitve posebnega prostora ali pa obsega ploskovine, katero namerava zasesti s svojimi vzorci. Sejmski urad je podvzel korake, da se vzorci, ki se uvozijo iz inozemstva, oproste carine in je upati, da bo ta prošnja ugodno rešena. O uspehu korakov, ki so bili storjeni v tem pogledu, bodo interesenti pravočasno obveščeni. V sejmskem redu je določeno, da se cena prostorom, navedenim pod točko 1 in 2, zniža, ako znaša ploskoviua najetega prostora več kot 40 kvadratnih metrov. Do te mere se cena prostorov ne zniža. Za nadaljnih 20 kvadratnih metrov, to je od 41 do 60 kvadratnih metrov, se cena zniža za 20 odstotkov. Za prihodnjih 40 kvadratnih metrov, to je od 61 do 100, se cena zniža za 40 odstotkov in za ploskovino, ki presega to velikost, to je od 101 kvadratnih metrov dalje, pa za 50 odstotkov. Na to je zlasti treba paziti, ker bi se lahko pojavila domneva, da velja določeno znižanje cen (20, 40 ali 50 odstotkov) za ves prostor, vštevši tudi prvih 40 kvadratnih metrov. Sejmski urad je določil delniško družbo »Balkan* v Ljubljani kot oficielno spedicijsko tvrdko Ljubljanskega velikega sejma. Spedicijska tvrdka »Balkan« bo ves čas semnja poslovala na razstav- nem prostoru in bo interesentom vedno na rarpo* lago z informacijami glede špedicije blaga in drugih manipulacij, kakor tudi glede vseh tarifov, ki prihajajo za interesente v poštev. g 50 odstotna oddaja fakturno vrednosti pri uvozu blaga iz Nemčije. Kljub jasni naredbi, katere dokumente smejo sprejemati carinarnice kot dokaz, da je bilo blago plačano pred 16. aprilom t. 1. in je vsled tega oproščeno od 50 odstotne oddaje od fakturne vrednosti, carinarnice dosledno zavračajo od strank predložene dokumente s pripombo, da morajo prositi pri finančnem ministrstvu v Belgradu za odobritev dokazov. Ker ta način postopanja carinarnic povzroča interesentom veliko škodo, je sklenila Zveza gremijev intervenirati skupno za vse interesente pri ministrstvu v Belgradu. V ta namen poživlja Zveza trgovskih gremijev in zadrug vse interesente,da ji nemudoma predložijo dokumente o blagu, ki je bilo v Nemčiji pred 16. aprilom naročeno in plačano, v svrho posredovanja, da ne bo treba plačati pri uvozu še 50 odstotkov fakturnega zneska. Prijavam je treba predložiti tudi izjavo interesentov, da so pripravljeni sorazmerno kriti stroške Zveze. liubiganska porota. Poneverba v konsumu v Litiji. Razprava proti Karlu Polaneku, poslovodji litijske podružnice soc. dem. konsumnega društva za Slovenijo, je trajala do tri četrt na 3. uro zjutraj. Porotniki so edino vprašanje zanikali z 9 ne proti 3 da, nakar je bil Polauek oproščen. Poneverbe pri »Slaviji«. Invalid Alojzij Culkar, Ljubljančan, je bil sluga in inkasant pri banki »Slaviji« proti mesečni plači K 1000. — Skrbeti je moral za dva otroka. Culkar je bil v velikih gmotnih stiskah. Ko mu jo banka v aprilu izročila večji znesek za pošto, je ta znesek — 13.612 K 27 vin. pridržal zase —, kar banka dolgo ni zapazila. Med tem časom je Culkar ta znesek porabil za najnujnejše potrebe. Dne 8. aprila t. 1. je javil policiji — banka ne — da je izgubil gorenjo vsoto na poti od »Zvezde« do pošte. Po dolgem času so pri banki tatvino zasledili. Pri Culkarju so našli še okoli 3600 K. Banka »Slavija« |e utrpela efektivne škode 9866.16 K. Obtoženec je dejanje priznal. Med zaslišanjem ga je predsednik vprašal: »Zakaj ste vzeli? Niste imeli pravice denar jemati!« Obtoženec je svet. Vedernjaku odgovoril: »Če je sila, človek ne vpraša, čegav je denar.« Denar je Culkar porabil za hrano, obleko in perilo Porotniki so vprašanje krivde soglasno potrdili. Alojzij Culkar je bil obsojen na eno leto težko ječe. Usoda mladenke. Predsednik Vedernjak: »Sedaj pa prihaja tatica, lepo oblečena, a s tujim perjem okinčena!« V dvorano je vstopila črnooblečena mladenka dolgih kit — Ana Kic. Predsednik ji je predočii ge-neralija. Predsednik: »Kolikrat kaznovana? Trikrat! Zakaj?« Ana Kic, rojena na Nemškem, pristojna v Mirno peč je odgovorila: »Da! Zaradi Svercanja!« Predsednik: »Kradla ste!« Ana Kicova ju okradla v Krškem Franjo Kukovičevo, vzela ji je drage spomine na fronti padlega moža, dalje je 15. julija lanskega leta odnesla natakarici Ani Štiglicevi velike množine perila in obleke v skupni vrednosti 11.440 K. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje tatvine. Ana Kicova je bila obsojena nato na dve leti težke ječe. Krvavečim srcem sporočava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša ljubljena hčerka, oziroma sestra danes ob pol 3. uri popoldne boguvdana za vedno zapustila. Pogreb predrage bo v pondeljek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sodna ulica št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranite ji blag spomin! Ljubljana, dne 11. junija 1921. Julija Babic, mati. Vera dr. Troll-ova roj. Babic, sestra. Mestni pogrebni zavod. Itf OnOf poštenih starišev, močan, zdrav llubllul s primerno Šolsko izobrazbo, ne pod 15 let star, se sprejme takoj pri tvrdki Ignac Hndrašič, Kranj. Predstaviti se je osebno do 15. t. m., na pismene •ponudbe se ne odgovarja._ Pridna nosirežnica s. z ugodnimi pogoji. Vprašati Bleweisova cesta 4./L nadstropje. Sprejme se za takojšnji nastop priletna pametna in ^pncl/a katera bi za dru-poštena iiullJilU» žino 3 oseb kuhala in sploh vse gospodinjstvo vodila in se razumela tudi na vrtna dela. Ta dela lahko katera starejša oseba opravi. Naslov pove iz prijaznosti uprava Slovenca pod št. 2014. Mizarska vajenca šlf^a^i mojster, Glince 1. p. St. Vid nad Ljubljano. »' Čevljarski pomočnik pan-u, Ljubljana Zalokarjeva ul. 9. rrw Gorica Via della Croce 10. „Petovia' usnjarska Industrija d .d. na Bregu pri Ptuju sprejme takoj več itepar popolnoma izurjenih za Čevljarsko tovarno. V Senilna ponudba 32 let stari intelegent s premoženjem do pol milj., udeležen pri velepodjetju na deželi s kapitalom in kot poslovodja, se želi seznaniti radi pomanjkanja znanstva v svrho ženitve s simpatično gospodično ali vdovo 20—30 let staro, najraje tako, ki bi imela kako podjetje, obrt ali trgovino, Ponudbe le s sliko na »Mirni dom« poste restante Ljubljana 1. Tajnost zajamCena. Spretni Naprodaj v Mariboru. TOVARNA s kompletno opremo in koncesijo za izvoz v inozemstvo. Pojasnila daje prometna pisarna K. Troha Maribor Slovenska ul. 2. sladno kavo, kavine konser-ve s sladkorjem kavine konser-ve brez sladkorja in marmelado nudi po najnižji coni in v vsaki množini Delniška «1 nzju »THIGLit« fovornit Ml v SniarcI pri KsninlKu. Kupuje tudi tozadevne surovine. sposoben tudi za boljša dela, se sprejme v „Mestni pristavi", Cesta na Kodeljevo 8. za svojo manufakturno trgovino. Hnton Ogrin, Novomesto. dobro ohranjen se proda. — Poizve se na Sv. Petra cesta 91. prvo natisir. ia z; dvokolesa, otroški voziCki, šivalni in razni stroji, pnevmatika iu vsakovrstni deli. F. Batjel, LJubljana, Stari trg 28. Sprejme se v popolno popravo, za emajlir. z ognjem in po-niklanje: dvokolesa, otr. voziCki, šiv. in re> zni stroji in deli. Meh. del. Karlovska c. 4. Enonadstropua n ttmvm v kateri sc nahaja trgovina in pripravna za obrt na prometnem kraiu v Konjicah se VeC se izve pri občinskem tajniku v Konjicah, ^proda. r Vladimir Geržina posestnik in trgovec franja Geržina roj. Stepič poročena. L Spodnja 5iš)^a - Št. peter na ^rasu, 11. junija 1921. J) HS DB onii z vso opremo in vozovi se prodajo, vpraša se v NARODNI KAVARNI LJubljana. Zahtevajte proračun za objavo oglasov. Primarij dr. Hugon Robič mnogoletni asistent univerzitetne klinike za kožne in spolne bokzni, prof. dr. Matzenauera v Grazu, ordinira v Mariboru, Prešernova ulica 2, II. nadstropje, od 2. do 4, ure. Gospodarska banka d. d. Ljubljena, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Podružnice: BJRKOVO, MRRIBOR, SOMBOR, SPLIT. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost z Vseopčo Za-natlijsko banko Zagreb in njeno podružnico v Karlovcu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Spreme se * v 1 itn pisarnis^a inoc za računsko pisarno rud ika. Roflek-tanti, samci, ki so že siuž ov. li m takih mestih n j j vpošljejo svo e prošnje z osebnimi podatki in popisom dosedanjega službovanju rod šifro „Budnik 2.-68." na upravništvo našega lisla, lU il! S Večja množina £2!; □ l9 ' izs^lienci t. d. Zamenjam ali prodam p I S O O V P n! v L;ui l.ani: klavir, planino, harmc p B 8 9T ^ ¥ H p nij, iepa pohibtuo, desna in mi- p ** !=? ojod;e. »V. K&CIN, izdelo- P S r vatelj harmonijev, orgelj. p 1^3 &t ^ □ ° N od 18 cm naprej se kupi. Pismene E! HI" i Ifi I HA I/a1 nI/nfio - irt a 1»« V #-, I. ; _. n Za vsa sočutja, tolažila in izražena sožalja v bolezni, oziroma ob smrti, vsem darovalcem krasnih vencev, vsem, ki so spremili na zadnji poti našega ljubljenega, prezgodaj umrlega moža, sina, brata in strica pravilno kolekova-ie oferte takoj na Jsj p Drlatmo prežezr:© de- p □ lavnieo za S oveni jo v P. g LJubijani. □ ^□□□□□PPPPSPPPPPPPPžB — dETIKA I — Specialist za pljučne bolezni dr. Pečnik zdravi in ozdravi pogosto etiko 20 let skušnje iz zdravilišča in iz prakse. Tu-berkul ndiagnoza, fizikalično zdraviliščno j zdravljenj. Tačas z.tčajno St. Jurij ob juž. žel. pr; Celiu. danes rcaprej biov spored! V ponedeljek, 13. junija in naslednje dni zvečer ob pol 9. uri s povsem novim sporedom. ■ Cene prostorom kakor po navadi. Predprodaja vstopnic v Dolenčevi tra-tiki, Prešernova nI.ca Ravnateljstvo. TTTTTTTTTMT f T M V TTTTTTTTTTTTTTT TTTTTT izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. — Posebno se moramo zahvaliti gospej Mariji dr, Raznožikovi, gospodu dr. Raz-nožniku, gospodu župniku Ramovš, gospodoma kaplanoma Kovačič in Oven, gospej postajenačelnikovi K. Šlibar in vsem, ki so v bolezni in zadnjih urah ranjkemu na ta ali oni način lajšali gorje in ga tolažili. Najlepše se zahvaljujemo cerkvenim pevcem in članom »Sokola«, ki so se poslovili od dragega umrlega z ginljivimi žalostinkami. Velike Lašče, dne 9, junija 1921. Žalujoči ostali. □□□□□□□□□□^□□Dnnnnapnnnnaaaa d Vzajemna zavarovalnica n •a o D 0 0 D v Ljubljani, Dunajska cesta Š4.17, Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem življenjskem oddelku zavarovanja. Skupno premagamo sltupns težave l Svoji k svojim! mestni tesarski mojster Linhartova ulica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. Sctclružna Gospodarska banl^a 3. čl. v £jubljani jc otporila počenši s 1. majem 1921 ekspozituro na Sledu. mešane, priporočljive za konjsko krmo, oddaja, dokler zaloga, po K 320. za 100 kg Fran Pogačnik, LJubjana, Dunajska cesta 36. Suchy & Gabrovšek Tehnično - elektroinšta-— lacijsko podjetje. — Inštalacija kompletnih električnih central, mehanična delavnica in prodaja vsega električnega materijala KRANJ. S^spozitura opravlja pse bančne posle. klXlXMAAlliJJMAiXAAAAAXiXUlMJLkAAAAkAi4 (Holzstab-gewebe) l za strope in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje Jos. H. itnih, ; Ljubljana, Gredaška ul. 22. Telefon 513. Odprava potnikov I., II. in III. razreda preko Trsta, Reke m Ctebourga v BiEV-Y0RK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: Hi«, KrloflvorsKa slfca 9. 26. Craird Line, Poštni čekovni račun štev. 11.323. Telefon štev. 54. Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Marijin trg štev. 8. r« z« z o. z. ¥ Ljubljani. Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. Wolfova ulica št. 1. URK*- A v j j :mT 1] 11 lil Lil BI m Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi. Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru. Oenorni promei v iansRem I.: 128,goo.ooo K. čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Mena glavnica 2 in pol milijona kron. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. P ■ S 1 1 1 B 1 li m S i m i i ■ i i m P i m m HI 1 m Za dvakratno objavo v tednu se računa H kron.) ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malič«. BARVNI TRAKOVI, ČRNILA. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grnbjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. Priporočalo s@ sledeča domale tvrdke: KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 RAZ.llNOŽEV, APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uhcr F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9, STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15, Žuran Martin, Mestni trg 12. TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom). TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15, TRGOV. Z URAMf IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. (Za dvnuratno obiavo v leclmi se računa 8 kron.) TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10. TRGOVINE Z ŽELEZN1NO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati- Valvtizoriev trg št. 7, Sušnik Alojzij, 7 ' a c