posamezne Številke« "avadne Din V—* S ob nedeljah Din )*li«. ^da Parižanom1 odpuščeno, Ida' tfe Mo-izločiti po 'kroju »Orla« od »Sokoli faij sta si oba slovanska ptiča zelo Maribor, sreda 1. avgusta 1923. Številka: 171 j6nJ Dobro je — pravi dalje amen-sy Pisnik, da So Se slovaški separatir g. ^©pričali, da V Parizu »ne Ceh' in Me Slovak' in Čeh, temveč Čeho-r?^ak nekaj pomeni. Ne toliko kot bi Si «*li, a nekaj vendarle. Skratka, ta prvi je bil nspeSert za Mas, za celoto, Otte ^ za delitev, za trmoglavost častihlepji separatističnih voditeljev.« ' 'Tudi naši Orli So se morali v Parizu ličiti da Slovenci pred tujim1 svetom ^ toliko pomenimo, kolikor smo Jugo-^vanii t. j. državljani one države, ki jo *® Pomagala tudi Francija ustvarjati in ^atera mora biti straža proti pangerma-iia jugu, kakor je Francija straža ®.a zapadu, Poljska na vzhodu in Češkoslovaška v Srednji Evropi. Izaije: »Journal des Debats« z dne 24. tja št. 203 prinaša obsežno, simpatično r**ano poroči lo o tekmah na Champ de •foton! l^a^er'jni 3® prisostvovalo približno •000 ljudi (saj si Parižani zmerom radi ®dajo take reči). Ob tej priliki je imel _JTIarlžki minister g. Raiberti krasen' da °v’ V. katerem 5e pozival telovadce, ohranijo zvestobo zmagoviti Franciji JalB^USeitCein’ ki 80 zan^° Prelili kri. De-g 1 je tudi, da morajo gimnastična dru-Va Poleg jačanja teles in volje ter l3.°j0 k državljanskim dolžnostim dajanj. domovini dobrih vojakov. Povdarjal velik pomen patriotizma in pozval na-naj zakličejo: »Vive la France!« ^kisto jo imej ostali del gimnasti-v a slavuosti globoko patriotičen zna- fotri P.^63 v Franc'ii malo ljudi, ki bi ■j “tla beseda »patriot« psovka, kakor našim klerikalcem (seveda od hiA?**3' ^ne Pratico® je po voj- Ee hil Patriot in1 — militarist. Če bi v^_ 1 Patriot, kako naj bi sicer opravi-fr„. . P^ed svojo vestjo poldrugi milijon zav©d° vojnih grobov? Francoz Se da ivr^K^ -e ™°^a edinole močna arma-, 1 oriti zmago pravici iri svobodi! jg j> ® Venilo. ali so se naši »Orli« naučili *&£o<-rYZU’ P°imi »zveStobai državi«, :|§o artna'da«, »vojaška dolžnost« ni-Videti je, da bo imeli Orli v teriij ^ ^^PozHatl UiStoge reči, o k a- ICtlfiO im XaU r v , ... Ty . . , ” j* , Zagreb, 31. julija. Iz Roke poroca- komisije, Uverjeni so, da bodo Jiasto- .. v * v * , . . pila prijetna presenečenja. Zavladalo je 30 80 nastopno: Rečani pričakujejo zelo mnenje, da bodo na današnji seji konča- napeto, kaj bo sklenila paritetna komi-na pogajanja med Rimom in Beogra- sija na današnji seji. V dobro šnformi-dom, ker Mussolini dosledno vztraja rta ranih krogih Se govori, da bo prišlo do stališču da se paritetna komisija ne ^ v reškem vpraženju. smo b a viti s političnimi vprašanji, tem- _ ... . več mora izvajati le tiste sklepe, ki sta Jan a v^ac^a fersira na vso moč jih že rešili obe vladi. Ker pa komisija rešitev političnih spornih točk, šelo po-nadaljuje Svoje delo, bi to pomenilo, da tem bi naj prišle na vrsto gospodarske, so vsa zadevna .vprašanja rešena. , —D—. Nove italijanske spletke za Crno Goro. ’?v’. y Bologni So osnovali odbor Sušak, 31. julija. (Izv.) Včerajšnja bolonjska »Fiamma«, orgaii arditov, prinaša poročilo o sestanku prijateljev Črne gore, ki se je vršil minulo nedeljo v Bologni. Sestanka se jo udeležilo več senatorjev, poslancev, vojaških dostojanstvenikov in univerzitetnih' profesorjev. Sklenilo se je ustanoviti posebni komite za neodvisnost ;rt svobodo Črne gore, ki bi naj sporazumno 3 črnogorsko vlado(T) skrbel za primerno informacijo italijanske javnosti. I« vol jen je bil ra-zentega ožji odbor, ki naj izda poseben proglas na italijanski narod. Proglas je včeraj izšel ter slika v ognjevitih besedah sodelovanje črne gore v svetovni za »osvoboditev« Črne gore. .vojni. .V proglasu se povdarja, da je bila Črna gora s strani današnjega francoskega ministrskega predsednika Poinca-rea na milost in nemilost izrožena Srbiji. Nadalje slika proglas trpljenje črnogorskega naroda, ki ga mora danes prenašati pod tujim jarmom, » ki ga Jfl mogoče z besedami popisati«. Žene se o-6krunjajo, starški pretepajo, otroci nasajajo na bajonete itd. H koncu poziva proglas italijanski narod, kot predstavnika svobode in človeških pravic, naj pomaga osvoboditi črnogorski narod izpod tujega jarma. Proglas noai podpis: Odbor za svobodo in nezavisnost Črne gore. , . Iz ministrskega sveta. katoliško časopisje previdno ^ zav2en:ial PoVSeml nasprotno ^°io vr" ^ Vprašanju iVojske. če *%da rl , v?5kraf V Pariz, se bodo kai jaan^li, 1 Dr. Nlnčl<5 se že danes ali jutri vrile. Beograd, 81. julija. (Izv.) Včaraj popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je podrobno razpravljalo o tekočih zadevah. Po razpravi o položaju v radikalnem klubu so jo govorilo o reorganizaciji rečne plovitbo po načrtu, ki ga je izdelal prometni minister. Sindikat za rečno plovitbo bi se naj po tem načrtu preosnoval v delniško družbo, pri kateri bi bila udeležena tudi država. S tem bi bila državi podana možnost kontrole. Na to je bilo prečita-no poročilo o poteku konference v Sma- ji. Glasom informacij, ki jih' je sprejela vlada, se pričakuje povratek zunanjega ministra dr. Ninčiča za danes zvečer ali jutri dopoldne. Beograd, 3L julija. Poroča Se, da je bila ostavka ministra Markoviča sprejeta. Dr. Markovič se baje odzove pozivu univerze v Ženevi in bo imel tam vrsto predavanj o naši ustavi. Beograd, 30. julija. V včerajšnji seji min. sveta se je razpravljalo tudi o vprašanju razmestitve velikih županov Notranji minister je na razmestitev pristal. Velika komunistična organizacija na Poljskem. Niti vodijo zopet v Moskvo. Varšava, 30. julija. Veliko pozornost vzbuja razkritje širokorazprede komunistične organizacije. Po dosedajnih rezultatih preiskave soditi jo najden' generalni štab komunističnega rovare-nja na Poljskem. Dozdaj je 20 oseb za- prtih. Eden od njih", Stefanovič, je izjavil, da je odposlanec moskovske centrale, ki mu je dala nalog komunistično pihanje na Poljskem na novo organizirati. V ^ zvezi s to afero je nocoj bil aretiran tajnik zveze trgovskih nastavljene«v, y Varšavi Altmann. Pred spremembo v vladi Nemčije. AH pojdejo 'Socialni demokrati v vlado? s i- * Berlin, 30. julija. »Achtuhrabend- cialnih demokratov v vlado še predloži blatt« javlja: Predstojulštva socialno- strankinemu vodstvu v odločitev. Nem-demokratske stranke so imela posveto- ško ljudska stranka — tako se za-vanja. Nekatere odlične osebe v strank; trjuje - pa vztraja slej ko prej na koso so zavzemale za vladno koalicijo z aliciji. nemško ljudsko stranko, drugi voditelji stranke pa So zagovarjali dobrohotno Iz nemškega državnega zbora, nevtralnost napram novi, čisto meščan- Berlin, 30. julija Prihodnja Seja Sr Jv- Pripravljena izpolniti državnega zbora bo v Sredo 8. avgusta strankine zahteve. Vprašanje vstopa to- ob 2. uri pop. • —D-» k' Uspeh konference v Sinaji. Banaja, 81. julija. O viserajŠn ji konferenci treh' ministrov) male antante je izdam sledeči komunike: Razgovori BO završenl a polnimi Sporazumom". Prošnja' madžarske vlade za revizijo sklepov re-pajadjske fepigije glede ukinitve ge« fieraTne zastavne pravice je bila rešena. Razpravljalo Se je o zastopstvu Male antante v, svetu Zveze narodov in o raznih vprašanjih eksnomsko in politične narave v okviru Male antante ter o odnošajih Male antanta s^prajnl pri- Miroljubna politika bolgarske vlade. Sofija, 30. julija. Min. predsednik Cankov, jo imel v Varni govor, v katerem jo obširno razložil program vlade. ■Zavrnil je predvsem obrekovalne vesti, da je nova vlada v zvezi s kakimi bo-jovnimi organizacijami. Nova vlada vodi nasprotno politiko v smislu najvest-nejšo izvršitve prevzetih obveznosti, ki izvirajo iz mirovnih pogodb. Nihče v, Bolgariji ne misli na vojno, Cankov je tudi obrazložil namene vlade glede 'notranjega položaja. Ljubeznivi makedonstvujuščl. Sofija, 31. julija. Na zadnji fieji izvrševalnega odbora macedonskega odbora je bilo sklenjeno na predlog Todo-ra Aleksandrova, da se odpošlje v bliž--njih dneh v Bosiljgrad močna komitaška • četa, ki bo pomorila vse osebe, ki so za časa prevrata zbežale v kraljevino SHS. (Res, ljubezniv narod so Bolgari, nadebudni zavezniki naših separatistov! Ur.) Poslabšanje bolezni predsednika Hardinga. T\ San Francisco, 31. julija. (Izv.J Predsednik Harding je sporočil, da bo opustil nameravano potovanje v Kalifornijo, in sicer stori to na priporočilo zdravnikov, ki so mu z ozirom na njegovo zdravstveno stanje potovanje odločno odsvetovali. '.lakor pa se v predsednikovi okolici zatrjuje, je njegovo zdravstveno stanjo mnogo manj nevarno, kakor se splošno misli. Večerni buletin' pa pravi, da so jo zdravstveno stanje predsednika ponovno poslabšalo ter da se je bati nadaljnili komplikacij. Pozno jffa večer je bil sklican zdravniški svet, k! se je posvetoval o predsednikovenf zdravstvenem stanju. Francoski Ifi belgijski odgovor Angliji izročen. L o n d o n, 81. julija. Včeraj popoldne sta belgijski in francoski poslanik izročila note svojih vlad, ki vsebujejo odgovor na angleško noto Nemčiji, oficijelno izročila v Foreigu officeu. Odgovora se ne strinjata v vseh podrobnostih. London. 31. juJIJa. Za sinoči so francoski, belgijski in nemški poslanik dogovorili sestanek z lordom Curzonom. Sovjetska vlada zaplenila nemški ! parnik. .n Moskva, 30. julija. V Arhangelsk prispeli nemški parnik »Merkur«, ki je pred vojno pripadal ruski državni severni trgovski mornarici in bil pozne-jej?rodan od entente Nemčiji, je po naročilu centralnih oblasti v Moskvi bi! proglašen za last sovjetsko Rusije in zaplenjen. Demobilizacija turške vojske. Carigrad, 30. julija. Havasova a-gcncija javlja, da je angorSka vlada dala ukaz za demobil#acijo vojske. Pod orožjem bodo ostali samo trije letniki. Italijanski prestolonaslednik v Zadra. Zadar, 30. julija. Sinoči je z jahto »Kola« prispel semkaj Italijanski prestolonaslednik. Prebivalstvo ga je slovesno sprejelo. Iz Hemškega državnega zbora. ’v*n Beril jr, 30. julija Prihodnja Seja državnega zbora bo v sredo 8. avgustai ob 2. uri popoldne. BORZA!. ^ t C u r i h, 31. julija. (Izv1.) Predborza. Pariz 32.70, London 25.63, Berlin 0.0005, Praga 16.575, Beograd 5.825 Milan 24.35, Newyork 560.25, Dunaj 0.00785, žig. krone 0.0079, Sofija 5.15, Bukarešta 2.75, Zagreb', 31. julija Pariz 555-560, Švica 1710—1720, London’ 437—489, Berlin 0.008—0.010, Dunaj 0.134—0J345, 5*raga 284.5—285.5, Milan 416—418, Nowyork' 9jJj!HE>5.5, _ gujd,aui)€Šta 0.85-HD.4&. Politične vesti. * JCemško-radikalni pakt. Mi sorto že (pred par dnevi poročali o srdih radikalnih kupčijah z Nemci, po katerih so radikali izročili Nemcem: im iiemčurjem Apažko kotlino in obljubili otvoritev cele vrste novih šol .v Vojvodini, Slavoniji in Sloveniji- O tej kupčiji poroča sedaj novosadski »Deutsches Volksblatt« na ■uvodnem mestu z debelimi črkami sledeče: »Razmerje nemškega kluba do vlade. Pogajanja predsednika dr. Krafta so prisedla do rezultata, ki zadovoljuje obe stranki. Beograd, 27. julija. Predsednik nemškega kluba dr. Štefan Kraft je imel včeraj tri daljše razgovore z ministri, katerih namen je bil ugotoviti razmerje med nemškim klubom in vladno radikalno stranko. S prosvetnim ministrom se je porazgovoril o šolskem vprašanju, z ministrom za agrarno reformo o agrar-inem vprašanju, z notranjim ministrom pa o zboljšanju režima v Vojvodini. Pogajanja so končala z rezultatom, ki zadovoljuje obe stranki.« »Deubsches Volks-hlatt« potrjuje torej, da so res radikali napravili z Nemai kupčijo, ne govori pa Seveda o tem, kakšno točke, usluge in protiuslugo vsebuje ta kupna pogodba. O teh stvareh govore beograjski listi, ki ipravijo, da jo radikalna vlada za onih par piškavih nemških glasov izdala važne narodne interese. To n6vo nemoralno radikalno dejanje vzbuja ogorčenje in Stud v vseh narodnih krogih, posebno pa še v, Vojvodini sami, kjer so celo pošte-hejši radikali bunijo proti koncesijam, katere so dali njihovi generali Nemcem. Radi to kupčije se je baje tudi v radikalnem klubu samem] še bolj poglobil ispor. * Pred likvidacijo pokrajinskih' uprav. Kakor smo že včeraj poročali, se je. vlada vendar odločila likvidirati pokrajinske uprave ter razdeliti državo na oblasti, kakor je določeno v vidovdanski ustavi. V Dalmaciji se likvidacija žo vrši, sledila ho najprej Boana im Hercegovina, tej Hrvatska in potem še Slovenija iii ostale pokrajine. Takoj po likvidaciji sedanjih pokrajinskih uprav in po Movi u pravni razdelitvi države bodo razpisane [volitve v nove oblastne skupščine. Dolgo So pač rabili radikali, da so se končno .vendar spomnili, da izvedejo deoentrali zacijo sedanjega radikalnega centralističnega sistema. Koristi in plodovi novih Samouprav se bodo kmalu pokazalo iri gotovo bodo tudi ugodno uplivale jia jav-ttost. * Vatikan izrazit zagovornik fašizma. Po poslednjih porazih dona Stiiraa 5n Ujegove protifašistovsko politike o prili ki izglasovanja novega voliriega zakona !vi rimskem! parlamentu, je Vatikan i bolj pokazal svojo ljubezen in: naklon j most naprarn fašizmu. Ta naklonjenost se jasno znači posebno y pisanju vatikan fekega glasila »Osservaitoro Koman o?. Ta list piše v eni zadnjih številk: »Nikakor ni mogoče oporekati velike politične in historične važnosti sprejetju nove ja vo lilnega zakona. Mussolinijev govor po Sprejetju novega volilnega zakona jo bil zelo pomirljiv ter velike važnosti osobito radi novega položaja vlado napram Strankam.« Daljo govori list o potrebi (novo orijeutacijo strank napram vlad Seveda tako, da se na prvi pogled vidi želja, tiaj bi ise stranke prilagodile za ihtevaml fašistov, oziroma bolje rečeno Mussolinija. Posebno za ljudsko Stranko je to jasen1 migljaj, naj no hodi po Sturzovih političnih poteh. S tem1 nastopom! jo Vatikan1 še bolj omajal stališče onih' klerikalcev pod vodstvom1 dona Sfcurza, ki So proti fašistom. Vsled tega Bo danes italijanski klerikalci na tem1 da še ,v doglednem času utope v fašizmu is tem! pa izgine s političnega bojišča v Italiji še zadnji resni nasprotnik Musso linija, ki se dviga kot zmagovalce viso iko nad razvaline vseli dosedanjih italijanskih' strank in to s pomočjo — Vati-feaMa. Fašizmu torej doslej nihče ni napravil tako usluge kakor Vatikan'. * V Rusiji stradajo, a boljševikl izvažajo. Po zadnjih vesteh iz Moskvo je bi la razpuščena komisija za pobijanje gladu, Ob istem času pa je v Moskvi zborovala zveza kmečkih odborov zn .Vzajemno pomoč. Tu je bilo ugotovljeno, rda se v Povolžju še vedno bore z gladom. Na področju nemške komuno strada 192 tisoč ljudi, V 'earatovslki guberniji 35 odstotkov prebivalstva, v samarski guber-‘swi 4* odstotkov, v cariojnski .40 od^tot,, v baški rski republiki 55 oclstot., v tatarski republiki 70 odstot. itd. Sprejeta je bila resolucija, da naj sovjetska vlada nadaljuje akcijo proti gladu. Sovjetska vlada pa to akcijo nadaljuje tako, da žito — izvaža in da je že razposlala po svetu vesti, koliko žita bo letos Rusija izvozila v inozemstvo. Sovjetska Rusija namreč bolj ceni zdravo inozemsko valuto nego uboge mužiške duše. Sovjeti hočejo »sanirati ruske finance«, ki so jili ravno isti 'sovjeti v svoji komunistično-ariarhistični blaznosti razdrli, zato pa naj Povolžju umirajo tisoči kmetov. * Fraški nadškof — denuticijanl? >Češke Slovo« prinaša genzacijonelrio politično zanimivost o praškem: nadškofu dr. Kordaču, stebru klerikalne reakcijo v češkoslov. republiki. List trdi, da So našli po prevratu v miznici praškega poštnega tavnatelja pismo sedanjega praškega nadškofa dr. Kordača. V teni pismu je dr. Kor dač ovadil nekega poštnega u-radnika, da je svobodomislec in zahteval, da naj ga pošljejo na fronto. List to trditev vzdržuje in poziva nadškofa, da ga toži. Klerikalni praški listi 'so hudo razburjeni in1 pravijo, da je to priprava za volitve. * Ljuba Nešic — novi praški poslanik. Češki listi beležijo vest, da bo v bližnjem' času imenovan za poslanika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Praši sedanji pomočnik zunanjega ministra Ljuba Nešič. Politično obzorje. Monarhistično gibanj© v Austriff. V praških »Narodnih Listyh« jo obja-J radi vzpostave bivšo dvojne monarhij vil to dni publicist Fr. Polak članek podi Gotove skupine to organizacijo delajo naslovom: »Avstrija — središče organi- vtepostavo Habsburžanov v Avstrijimj zacij za spremenitev evropskega miru.« Ker mo tudi mi Jugosloveni sosedje Avstrije in je članek tudi sicer zanimiv, ga prinašamo v celoti, da se tudi naša javnost informira o vseh tistih podzemskih gibanjih, ki delujejo javno in tajno v Avstriji. 1 »Spromemba evropske politične mape Madžarskem', \Vittelsbachovcev varskem ter Hohenzollercev v Nemčiji j* za vzpostavo cele vrste drugih dinasM' ki so vladale nemškim' narodom v tralnih državah; druga slcupina pa ff za ustvaritev katoliške unije PoreDi*" Bavarske, Južno Nemčije in Avstrije P°, žezlom Wittelsbachovcev. Ta skupin® J Dnr? jela katoliških i\Vittelsbachovcev * Habsburžanov. V oktobru letos Se Hodo vršile voli^ vi avstrijsko narodno Skupščino, ki 66 & ustavi voli vsaka štiri leta. Elem«11* koneentrirani V omenjenih društvih, trudijo na vso načine spravit! pod ^ vpliv čimvečje volilne mase, got^® straniko iri kandidate. Rezultati yoltf?' bodo pokazali, v koliko So uspeli. Z» ^ doenast' Avstrije bi bila največja ča, če bi prišli na površje ti elementi i® iz prejšnjo skrajnost.« socijalističrie padla v dn^5 no, perziščino, arabščino, bengalščirio.j — Kako pojmujejo baši socijallsti ^ kitajščino iri japonščino in tudi — češči-j teraacijonalo? Naši socdjalisti so že ^ na Slabo izpričevalo pa so si vsekakor j nekdaj smatrali, da Se pravi internacij dali francoski profesorji s tem1, da so' nalist pokaže s tem, da nemškutari. pokazali, da niti no vejo, kje živo Čehi.! škutarstvo jim je zunanji izraz intar^ — Iz Sajri Francisca do Newyorka v] cijonalizma. Da se njihovo mišljenje ^ enem dnevu. Ta rekord v brzem potovanju je dosegel te dni ameriški avijatik, j di še v petem letu osvobojen ja ni Spjj menilo, jo ponovno dokazala nedelji. poročnik Maughan. Preletel je celo ame-j socijalisitičria veselica ria Fali. Ve riško celino od San Francisca do New-j je bila »strammdeutsch«, čeprav 'eo yorka od zore do mraka — torej v enem! samem1 dnevu brez noči. Zjutraj je odletel iz San Francisca ter letel z brzino 222 km na uro. Samo opoldne je 1 uro počival, na kar je nadaljeval polet. Preletel je vsega skupaj 1834 km. To je vsekakor riajvečji doslej . znani rekord hitrosti v avijatiki. — Jugoslovansko šumarsko udrnženje ima letošnjo glavno skupščino od 17. do 23. avg. v Ljubljani v zvezi z izleti 5ia Rjed, v Trbovlje, ria Pokljuko in ria Triglav. ~ ^ ur 3® Spala te dni v Gonfzu Ha Madžarskem! neka služkinja. Zaspala je v nedeljo dopoldan ter spala nepretrgoma do srede zjutraj. Morali so poklicati zdravnika, ki jo je komaj po dolgem! trudu prebudil. 11.000 šol so zaprli v Rusiji. Kakor je sovjetska vlada zlasti prve čase veliko storila za izobrazbo, tako je pa tudi zadnji čas začela v Svoji šolski politiki kolebati — pri čemur se izgovarja na Pomanjkanje sredstev. Še na zadnjem kongresu je Trocki izjavil, da se mora v držaVrierif gospodarstvu štediti, če treba tudi na račuri šolstva. Iri res je ljudski komisar za prosveto v minulem šolskem1 letu zaprl.,“460 šol aa deželi in 1829 šol mestih " ” _ _ __ # skoro vsi udeleženci sami Slovenci. vorilo se je skoro Izključno ijemškO ^ tudi mariborski pevski zbor »Svobo®^ je pel pretežno nemške pesmi, le tako di lepšega je dodal še par slcmmskih« ^ SiraVno so vsi pevci Slovenci. Ve®e^'l so počastili s svojo navzočnostjo tudi Orosel in1 drugi nemški nacijonalisti. .,, so lahko koristatirall, da so ti »intern3®.^ jonalci« njihovi najboljši pomoo®.^ Človeku se je zdelo, kakor da se na kaki veselici v Leobnu. Tako ^ u naši socijaliati riemškutaratvo, mesto bi širili delavsko zavednost! , — Beogradska »velika pijača« \ ? ^ menih. V nedeljo krog poldneva J0,. ^ največji beogradski trŽDici (veliki P1^ ci) izbruhnil požar, ki je uničil 68 o rak. 25 okolnih barak pa je bilo def° ^ liranih pri delih za lokaliziranje P°^ar-a Barake so se morale demolirati, ker v vodovodu zmanjkalo vode, vslec^ . g je bil uspeh gašenja slab. Škode je ?' . milijonov dinarjev. K sreči je v naj ^ kritičnem' momentu, ko se je Že zdelo, bo zgorela cela tržnica, pričelo dežcvfl^ kar je pripomoglo pri gašenju. ^ požara ni znan. Oškodovanci povečini So zavarovani. Pri gašenju so bili tri gasilci .lahko; ranjeni, Maribor, i; avgusta 1923'. SfraB 3. ,«~i ^ Amerika proti vojni. V Kodeljo in ^ondeljek So se vršile V Ameriki yj 54 državah Irt 2500 mestih propagandne skupščino proti Vojni. Gibanje vodijo ^ed drugimi Hughes, Bryan in razne ferske organizacije. Za napredek Ulcinja. Te dni Se faiudi v; Ulcinju M Črni gori inšpektor .Ministrstva za narodno zdravje dr. Kunčič ter proučuje a posebno komisijo j^trokovmjakov malarične kraje. Na podlagi predlogov in sklepov te komisije bo Vlada na to izsušila črnogorska močvirja ter s tem zatrla komarje, ki prenašajo Malarijo ter se rede v teh močvirjih. Komisija je preiskala tudi žveplene vrelce V okolici Ulčinja irt pri tej priliki odkrila tudi velika asfaltna polja V Uloi-bju ae je Sedaj v zvezi z Izsušen jem Močvirij osnovala velika delniška dru-2ba, ki bo zgradila poleg žveplenih vrelcev velika zdravilišča, uredila, regulirajo Irt tlakovala ulčinjske ulice ter zgra-; “Ha več hiš irt drugih poslopij. Po načrtih ;*e družbe se Ulcinj preosuuje v mo der-!ho mesto z modernim pristaniščem1 in z zdravilišči v okolici. — Hočeš, nočeš, moraš uvideti, Ha so JPekatete« cenejše od drugih testenin, ker se zelo nakuhajo in Se jih manj potrebuje. Prošnja za starinske in umetniške predmete. Zadnji mesec je priredile mesto Va-*aŽdiu jako lepo irt izredno bogato raz-"tavo Starinskih ini narodopisnih prcd-Metov, ki jih je dalo za razstavo prirediteljem! na razpolago varaždinsko meščanovo. Jasno se je pokazalo, koliko kul-Mrno-historičrto in’ narodopisno prevaž-. M Spomenikov, posedujejo zasebniki, a ° ^1 Predmeti za javnost in 'splošrtost Jz-^nWjeni. Prepričani smo, da imajo rav-nt ^U(h Mariborčani irt mariborski ^ ^čani v svoji posesti mnogo, mnogo *kih predmetov* itf se zato obračamo na ^Prošnjo, da jih’ posodijo Muzejske-^ društvu. V vsakem1 slučaju sd lahko fcv^Mjejo lastninsko pravico in dobe 2a.Predmete kadarkoli na zahtevo tračen dor pa k* m°£0l Svojih drago-j. 0sll trajno pogrešati, ta jih naj da na Polago vsaj za dobo industri jsko-obrt-i 6 izložbe t. j. od 15. do 26. avgusta tl., ko . °ue tisoč in tisoč tujcev prišlo v Maribor. V zadnjem slučaju bomo razstavili ‘8 predmete v posebni sobi z Izrecno o-8Uačbo, da so posojeni le za dobo razstave in' čegava last so.■— Po predmete bi Prišel muzejski Sluga, prosimo le, da jih Prijavite po dopisnici na naše društvo; Psebno pa jih prevzamemo v nedeljo Med 10. in 12. uro v muzeju. — Podpisano društvo pričakuje, da ni izdalo tega o-klica zastonj; kar je možno v Varaždinu, Mora uspeti tudi pri nas. Za Muzejsko društvo v Mariboru: w~r. Kovačič Fr., društveni predsednik. r> P. Strmšek, zastopnik Muzejskega . društva vi razstavnem odboru. Mariborske vesti. Podružnica Jadranske straže' v Mariboru, r r, V Mariboru se snuje podružnica »Ja-ganske straže«:. Doslej Se je priglasilo 6 čez 100 članov. Ker je to društvo važ- pomena za razvoj našega pomor-Mva, je YSa]j zaveden Jugoslovan dol-Pristopiti kot član k »Jadranski traži«. Članarina je primeroma jako zka: iznaša samo 12 Din. na leto. »Jadranska straža« izdaja v Splitu /Zorno urejevalo ilustrirano revijo »Ja-ranska straža« (mesečnik), ki nudi naj-aznovrstnejše informacije in zanimive . anke o vojni in trgovski mornarici, j.^f^ina iznaša 100 Din. pa leto, za pol c.e:ft leta sorazmerno. Inf e Naročnike sprejema in 'daje 0rmacije poverjenik »Jadranske štra-17* jVSa^ ^an razen’ sobote in’ nedelje od 10 rr 19' nre v Marijini ulici Št "» nadstropje desno. P6m.ue°^l0Veni’ PrMtopajte k temu ,važ-Mraž . ^tvu in naročajte »Jadransko *a n l m'kolj se bo širilo zanimanje 6 pomorstvo, temveč koristi bo Posn^ ^a država, s tem pa tudi sleherni ^oČn^+^T ^^te uverjeni, da jo bo mx Jugoslavije Samo na morju! . ,m Posorjcaik. m jf, .Valentin Nikolajevič Cibulevskij. Včeraj ob 19.30 je daleč od Svoje domovine, nesrečne matjuško Rusije umrl v našem mestu znani zelo nadarjeni ruski glasbenik, podpolkovnik in! gardni kapelnik bivše carske vojske g. Valentin Nikolajevič Cibulevskij. Urml je po zelo kratki borbi na posledicah vojnih na' porov in nalezljivih bolezni, kakor legar-ja, malarije itd., katere si je nakopal v vojnem času. Podpolkovnik Cibulevskij je bil v Mariboru znana osebnost, saj je nastopal tudi kot dirigent, navadno pa je Sedel vsak dan v kavarni »Central« in' mnogo občeval s Slovenci. Pogreb še mladega moža in nadarjenega umetnika se vrši jutri v sredo 1. avgusta ob 17. uri z mrtvašnice mestnega pokopališča 'na Pobrežje. Pri pogrebu sodelujeta Glasbena Matica in pevci ter godba glasbenega društva »Drava«. Bodi mu lahka bratska jugoslovenska zemlja. m Pevci Glasbene Matice in »Drave« še pozivajo, da pridejo jutri na pokopališče pa Pobrežju k pogrebu V. N. Ci-bulevskega, ki se vrši ob 17. uri. m Razširjenje Mariborske tiskarne. Vsled velikega narastka dela v Mariborski tiskarni je morala družba misliti na razširjenje podjetja. Zal, da je glede prostora silno omejena. Za sedanj nadzi-duje v zadnjem traktu eno nadstropje za nove stavnice. Delo jo v polnem teku ini bo v nekaj tednih gotovo. m Beračenje. Te dni smo čitali, da je ministrstvo notranjih zadev prepovedalo vsako beračenje, pri nas v Mariboru pa cvete beračenje še dalje — kakor menda malokje. No samo na ulici, ampak tudi po hišah se klati dan za dnem1 cela armada beračev, med katerimi je tudi mnogo mladih, zdravih in močnih delamržnih postopačev. Policija ono berače, ki prosjačijo po ulicah, lahko vidi in dobi, težje pa je izslediti one špecijaliste, ki hodijo po hišah. Policija bi se morala posebno za te tičke zanimati in jih malo zasledovati; sicer pa bi Storile tudi stranke, ki jih taki nepridipravi nadlegujejo, najboljše, če bi pozvale stražo ter jih dale aretirati in preiskati. Te beraške nadlege je treba Maribor na vsak način rešiti, posebno ker se med temi pohišniml berači nahajajo gotovo tudi tatovi in vlomilci. m Najbolj zapuščena ulica v Mariboru je gotovo Tattenibachova. Po tej ulici drve dan za dnem nešteti vozovi in auto-mobili, posebno tovorni, ki so je že vso razrili, tako da izgleda kakor kak kolovoz na Madžarskem. Ker je udrta in razrita, voda ne more odtekati, ampak se nabira v luže, ki se tudi takrat, ko več dni ni dežja, popolnoma ne posuše, Vsled tega bi pač bil že skrajni čas, da so vsaj srednji del te ulice od Narodnega doma do Sodne ulice tlakuje. Ta del ulice ni tako velik, zato bi tudi tlakovanje ne stalo toliko. Tattenbachova ulica, ki je ena najbolj prometnih naših ulic, pa bi postala s tem tudi ena najlepsih. V vsakem slučaju pa, če je že ni mogoče tlakovat h bi še morala vsaj temeljito podsuti in izravnati. m’ Sprememba posesti. Bivši poslanik v Pragi in vseučiliški profesor dr. Bogu mil Vošnjak je kupil v Lajteršbergu bivšo Puglovo vilo za 3 milijone kron. m Dr. Leskovarjevi prašiči. Smrdljiva afera dr. Leskovar-Kernovih prašičev je končno dosmrdela tudi do državnega pravdništva, ki je predlagalo preiskavo zoper ravnatelja klavnice Kerna in tovariše. Odločilo bo višje državno pravd-ništvo v Ljubljani. mi Restavracija »Maribor«. Danes v torek 3L tm. koncert Začetek ob pol 20. uri. Uvedena je tudi prvovrstna srbska irt primorska kuhinja. ffi Kavarna »Promenada«. Dnevno od 19., ob nedeljah in praznikih od 16. ure koncert prvovrstne salonsko godbe ob vsakem vremenu. Izvrstne pijača, sladoled m domače pecivo. trt Za vdovo višjega stražnika Filipčič so darovali: Strežnica Turnšek Jera 119 Zelenko 100 D, trgovec Kra- w j Mesar Vidmar Hinko 100 I), zobozdravnik dr. Drnjač in Švab 80 D Sluga Narodne banke Bizjak Josip £.50 Din. Društvo državnih policijskih nameščencev izreka v imenu vdove daro šo hmkT V °duŽen dar kajprisrčnej- m Kavarna v mestnem parku. Driev-no koncert od 17. do 19. ure in od pol 20. V 24 356, Sladoled iq 4fl®ače gecano., im' Uteži za tehtnico je kradel. Trgovcu Vilkotu Berdajsu jo pred nekaj časom izginilo več medenih uteži za tehtnico. Policiji se je končno posrečilo prijeti tatu v osebi brezposelnega kjučavničar-skega pomočnika Maksa K., ki je skupno z nekim1 mladoletnim! Francem J. izvršil več takih tatvin. Uteži je prodajal drugim trgovcem, češ, da jih jo sam izdelal. Oba tatinska tička, ki sta osumljena še več drugih tatvin, sta bila oddana sodišču. m Iz policijske kronike. Julijana Gumzej, stara znanka mariborsko policije, ki je za dobo petili let izgnana iz Maribora, se ni mogla več premagat’ ter se jo zopet po skrivnih potih vrnila. Delati mora za to pokoro v zaporu. — Josipu Završniku je bilo ukradeno kolo, znamka »Pueh«, vredno 7.000 kron, >— Pred nakupom se svari! Nepošten skladiščnik. Pri tvrdki »Orient« jo bil kot skladiščnik zaposlen nek Anton S. Decembra meseca lanskega leta je sprejela tvrdka »Orient« za neko tukajšnjo tvrdko 58 sodov degra-soma za skladiščenje. Ko je o priliki likvidacijo »Orienta« zahtevala dotičfia tvrdka svojo blago, se je dognalo, da manjka 9 sodov v skupni vrednosti 19.500 Diri. Sum jo padel na skladiščnika S. irt njegova tovariša Antona irt Rudolfa S. Brata Anton in Rudolf Sta bila že prej v zvezi z vlomilsko družbo aretirana ter oddana sodišču. Preiskovalni sodnik je moral končno Rudolfa S. izpustiti, ker mu ni bilo mogoče ničesar dokazati Aretirani Skladiščnik S. jo končno priznal, da je izvršil tatvino skupno z obema bratoma tor da so blago prodali izven mesta. Na podlagi tega priznanja je bil izpuščeni Rudolf S. ponovno aretiran ter skupno s skladiščnikom S. oddan sodišču. Vsakemu svoje. Mizar Hinko Rakuša v Melju je prijavil, da mu je nek Andr. Leber, prodajalec klobas, poneveril štiri dežrte plašče, vredne krog 3.000 dinarjev. Izročil mu jo namreč plašče v shrambo oziroma v prodajo, Leber je plašče prodal, denar pa obdržal. Ko je bil radi tega na prijavo in zahtevo Rakuša aretiran, je izpovedal, da jo Rakuša vse štiri plašče vtihotapil iz ‘Avstrije. Na podlagi te obdolžitve Sta oba romala v zapor, ker jo bila policija mnenja, da gre vsakemu Svoje. Leber Se bo moral zagovarjati radi poneverbe, Rakuša pa radi tihotapstva. □□□□□□□□□□□□ □ a □nnmnnnnnrm IT' H I® "»IboIlSa zobna kre- ?* ^ ma. Dobi sepovsod. □□□□□□□□□□□D □ D □□□□nmnnnnn L, Sprehodi po mariborski industriji. Tvornica žarnic »Volta« d. d., Koroška cesta 17. Skromna napisna tabla na nizkem poslopju bivše predmestne gostilne naznanja tujcu, da je tu tvornica električnih žarnic »Volta« d. d„ odlikovana z zlato kolajno. Nikjer običajnega visokega tvorniškega dimnika, velikih poslopij in drugih takih znakov velikih podjetij. In vendar je to velika tovarna, ki proizvaja mnogo preko domačih potreb. Glavno obratno poslopje, ki je od zunaj nevidno, leži na dvorišču in je bilo ob ustanovitvi podjetja leta 1919 na po-vo zgrajeno. Pri številnih strojih, ki so potrebni za izdelavo vseh vrst žarnic, od najmanjših in najnavadnejših do največjih in najfinejših, so večinoma zaposleno ženske moči. Le pri večjih strojih so zaposleni moški poleg potrebnih strokovnjakov. Steklo za žarnice dobiva podjetje večinoma iz Češkoslovaške. Vsaka posamezna žarnica gre skozi trideset rok, pre-dno jo gotova. Pri vsakem stroju so steklo primerno obreže, pri drugem so v razbeljeno steklo, kar se vrši s pomočjo plina, vstavi steklena cevka, zopet pri drugem stroju pripravljajo notranjo dele, uvajajo žico, ki se vedno sproti preizkuša, dokler končno ne pridejo v zadnji preizkuševalni stroj, kjer se izSejajo vsi plini iz žarnice, ter se cevka S plinom odžge in zavije, pri čemur nastane ona konica na vsaki žarnici. Po trikratni preizkušnji je žarnica gotova, ali pa so da v ponovno popravilo, če ne odgovarja vsem predpisom. Gotove žarnice pridejo nato v ekspejit, kjer se žigosajo, seveda pod stalno kontrolo finančnih organov pripravijo za prodajo, ( Tvornica jo izdelovala dozdaj Jetnd 240.000 žarnic vseh velikosti, S prvini avgustom pa preido podjetje y polni o* brat irt bo izdelovalo na leto krog ea milijon žarnic, Žalibog je večina doma-* čih konzumentov tako navajena na intv zernske izdelke, da domač pridelek zelo malo upošteva. Še čelo mestna občina, ki dobiva od podjetja v obliki raznih' občinskih davkov irt doklad ogromne do-< hodke, po svojem električnem podjetja dobavlja žarnice iz Inozemstva. Da pa je ta naš domači izdelek ravno tako dober kakor inozemski, priča dejstvo, da rta* peča podjetje v severno in južno Ameri« ko letno po 20 vagonov žarnic. Z ra®v>^<1.1 »Njeno smrt tedaj?« — : Poet še je prevzet od jeze kar stresel. »Pod tem se pač skrivajo tudi politični nagoni, — in’ vi srečni dramski pe-snitelj pač ne poznate politike, — ki ima večkrat tudi svoje grozne potrebe. — Na kak način', — kako'! — To so državne skrivnosti, katerih ne smem! izdati. —■ Smilila se mi je uboga in inteligentna mladenka in sklenil sem; j p rešiti. — Ali kakor sem vam že omenil, osebe so bile mogočne irt opas.no bi bilo, meriti se z njimi, — v nevarnosti bi bil, da tudi mene pogubijo. — Ko šemi stvar dobro premislil, Sem1 'slednjič prišel do zaključka, kaj pravzaprav hočejo nasprotniki. Odstraniti gospo d’ Etioles. — Ali da se jo odpravi, ni ravno treba, da se jo tudi u-bije, — Dovolj je, da Se jo le za nekaj časa odstrani. — Ko bodo potem1 konečno doseženi Smotri onih mogočnežev, se bo gosipa d’ Etioles, io dražestno bitje, lahko zopet povrnila, kajti takrat ne bo več nevarna onim', ki jo danes zasledujejo. — Še veČ, — zdi Se mi, da bb oni, ki jim' bo v njih delovanju in k dobreantn uspehu pripomogel, še vžival njih hvaležnost, ker jim je preprečil nepotrebni zločin. — Ali me sedaj razumete1!« — »Ali grozno je to, kar sto mi povedali,« — jo vzkliknil Crebillon' prebledevši. »Politika, politika, dragi gospod, politika!« — »Pa zakaj niste obvestili gospo d’ Etioles o nevarnosti, ki ji preti?« — »Zakaj, — zakaj?! — Če je bilo' res, kar se je govoričilo, da je gospa d’ Etioles čutila malo ljubezni do kralja in bi ji jaz povedal resnico, bi se ona morda še prevzela. — Dobro, predobro poznam gospo d’ Etioles. Pod navidezno nežnostjo skriva in hrani veliko energijo in nebrzdan pogum. — Morda bi tedaj, ponosna irt očarana od sanj, ki bi se ji še povrh zdele blizu uresničenja, še sama silila v nevarnost, riskirala vsojo glavo ter ne bi hotela poslušati dobrih nasvetov — katere bi ji bi dal kak njej naklonjeni prijatelj. — Morda — najbrže bi vse storila, da si zagotovi kraljevo naklonjenost.« — »V teni je mnogo resnice, gospod. — Ivana je romantične naravi,« — jo pritrdil Crebillon ves prevzet od resnsga dopovedovanja Berryerja, — čepra »Ali zakaj mi tega niste precej takrat pri obisku gospoda Picard povedali?« — »Dragi nfoj gospod Crebillon', — feo skrivnosti, ki bolj gotovo ubijejo, kot dober bodljaj z ostro sabljo, — in katerih ne smemo zaupati niti nočni čepici.« — »Oh', oh’,« — 'se je Stresel Crebillon', katerega je presunil Berryerjev odkritosrčni in resni naglas. — »Ali — kako ven' dar, da si upate danes govoriti?« — »Kar se one osebe nimajo več bati, da bi so njih naklepi ponesrečili.« —- »Torej so dosegli, kar so hoteli.« ■* »Nasprotno, izgubili so svojo iS in sedaj nočejo več poskušati.« »Nerazumljivo mi je to!« — 3e 0(*vr Crebillon.— ^ »Boste že še razumeli. — Medte®, so se ti mogočneži branili gospo d ® ^ les in se bojevali proti nji. ker so se da jim bo na potu, da bode uničila OP naklepe, — zdela se jim je nevarna"] »In',« — je povzei Crebillon, op3zl da Berryer ne govori napraj. — »Irt. prišel je tretji tat, ki 3® f poravnal, ker jo v svoj prihod komi' ral vzrok bojazni in prepira.« — ; »Ojej, ojej,« — je mrmral Crebillo11 ^ se razburjeno praskal po nosu. — ’ vzrok prepira in bojazni, kakor praVl vi, bi bil---------« »Tiho, za Boga,« — ga živahno Pre ne Berryer. — Ne imenujmo nobeo^r, »Jaz pa sem mislil,« je zašel** prestrašeno Crebillon, katerega je vS0 — kar je slišal — bolj in bolj pretrd »Kaj vendar, dragi gospod?« —' , »Pri moji veri, gospod Berryer, " se mi zdite poštenjak. — Odkritosrčen ‘1?" čem biti in zaupati, izpovedati vaffii ste vi uplenili gospo d’ Etiolesi rav# j kralja.« — : u »Za kralja,« — je odvrnil Berryer Se zakrohotal. — »Ali odkod vendar Pjj hajate, dragi gospod? — Pozna se pa^1? niste dvorjanik, kajti drugače bi vam ^ znaHo, da----------< »Kaj vendar?« — »Pri bogovih,« — je odvrnil B'?rrJ^ »Ne zdi se mi ravrto neprilično, da Jjf ne bi povedal, kar lahko zvesta i* * prvega plemenitaša, ki ga srečate na Ijeveml dvoru. — Kralj je ves zaposli grofico du Barry, in to vedo vsi na ^ ru, čeprav nobeden glasno o teni |ie f vori, dragi gospod Crebillon.« — »Ali,« — Se je začudil Crebillon t®r £ še Srdi te je praskal po nosu. — »In Vf" ideja?« — Berryer je skomignil z ramami \ »Vam’ se je pač mešalo!« — Iz življenja in sveta. a Boj muham! tk ■ . , f .,r. 2ivim'0 V vročih' pasjih" dneh. Listi Se oB tem času navadno otepajo za »senzacijami«, kakršnih premorejo Seveda samo pasji dnevi. Leto za letom se pojavljajo velikanske kače — kajpada nekje 'Ha neznanih oceanskih1 otokih —; ogrom-;jii! kiti Se vojskujejo s parniki, morski psi uganjajo neverjetne lopovščine in še 'ioelo pri nas se kače vtapljajo v mleku ' ali V medici (naj nam bo dovoljeno pripomniti, da imajo kače zelo fin okus, kajti ljudje silijo saimo v — vodo). Dobro bi bilo, če bi so počitniška sezona v 'Časnikih' zamašila z nekoliko martj sen-zajcionelrto zoologijo. Ni treba stikati za pravljičnimi kačami, lotimo Se rajši — Imnh. »To kar k hiši sliši, o tem poj in piši!« tako nekako pravi naš pozabljeni ‘Prešeren’. IH nnulle re3 slišijo k hiši. Pa šo kako Slišijo! V dvojrteml pomenu besede: tudi Blišati jih je! Nihče ne dvomi, da so mu-Ke nadležne. V času splošne skepse in 'Einsteinove relativitete je to — aksiom! “Muhe pa So tudi škodljivke človeškega 'zdravja, o teme pišejo zdravniki celo boju proti muham! je treba predvsem’ u-ničevati ono mušjo armado, ki je še —< ni. V prvi vrsti jo treba preprečiti razmnoževanje muh. Irt baš v tem1 oziru so ljudje mušji zavezniki. Tani, kjer je doma nesnaga, se muhe razmnože, da je joj! Boj proti muham pomeni boj proti nesnagi v hišah. Čim' več snage, temi martj muh! Rekli smo, da nami 'je Jffušja radovednost Sreča v nesreči. Ker muha ni izbirčna, jo lahko zvabimo, da seda tudi tja, kjer se ujame. Najbolj priporočljiva sta dva načina mnšjega lova: V pravom repnem! olju zvari smolo in ji prideni nekoliko medu. S tem dobiš učinkovito lepilo, ki bodo nanj nasedala cela krdela muh. V trgovinah dobiš razno strupene papirje. Tudi z vodo ali z mlekom1 razredčeni formalin je dober mušji strup. Muhe ga rade pijo ,irt takoj poginejo. Treba pa jo položiti čez krožnik nekoliko slamic, da bodo muhe posedle nanje, preden’ se bodo napile smirtnosladkega nektarjal »Kdor govoriti kaj ne ve... ta o Vremenu hval’al’toži...« Ali pa v pasjih dneh" o muhah'. Mogoče bo tudi pisca teh vrstic zadel kak očitek iz neznanih ust: »No, pri »Taboru« pa lovijo muhe...!« Nič zato! Vsekakor gre muham v rtovitf-stvu tako častno mesto kakor raznim1 ri- 1 knjige. Muha ima namreč zloglasno na- , . .... \Vado - irt videU bomo, da jo ta njena ^ ™ ***““• kl ^emirja,o liste v Navada Haša največja tolažba - da si dobl klsllh kimar’ In avtor im'a za Clta’ spov8od vsede, povsod Si hoče obrusiti 'SVojo perotL Nikjer ni takšno nesnage, ’da bi imnbi Me prijala. NaravHo je, da !5nSai S^ena radovednost — kakor sploh tvSaka radovednost — posledice. »Slučajno« to posledice muham ne škoduje-SJo, plačuje pa jih ubogi človeški rod. — "MuKa prenaša bakterije, ki razkrojijo in izpridijo v Vsaki mušji Sezoni za milljo-Tne Šival. Prenaša pa tudi bolezenske •(bakterije, jn baš muham gre »zasluga«, da Se vi poletnem! času širi toliko nalezljivih1 bolezni. Dokazano je, da je muha, te' je sesala slino Steklega psa, prenesla oteklino Ha odprto rano. Zrtamfenito je (»ntiicnfl /lolh j___, ffiušje delo pri razširjanju griže, potem pri nekaterih živalskih kugah’. > Kakor Hitro se začne mušja Sezona, Slišimo klic: Boj muham! In prav, je, da Se ta klic .večkrat poHavlja. Našo gospodinje že Vedo, H&j pomierti! fmlušja zalega ^ kuiilHji. SkrBno skrivajo hrano, vedoč, *da zal muhami me ostino sanlo nesnaga, IfeftffpaS! gr« tudi hraria jvi nič. Matere od-|igatn'jračiq muEo I od! Svojih’ malčkov in ifpečiml poSriviaSoi Ha rahlo glavo. !A! v, telja intimno vprašanje: Prijatelj, ali res nisi nikdar »lovil miuh«? V politiki, na' shodih, v družbah', kot odbornik pri društvih, v družini itd? — Tudi kresnico šo — muhe. Koliko fraz je, ki so lepo 'bleščijo — v resnici pa so nadležne besedne — muhe. Predvsem v vročib' dneh moraš biti previden: o tem’ vedo pove-dtai kaj več politični muholovci.., Izpred sodišča. Spomenik Judežu Iškarjuto. Judež Iškarjot, ki je, kakor pas uce zgodbe sv. pisma, izdal Kristusa in Sena to obesil, si gotovo ni mislil, da ga bodo pozni rodovi počastili celo s spomenikom. In vendar je doživel to čast v današnji boljševtiški Rusiji. Znani danski publicist Halling-Kochler je prisostvoval odkritju tega spomenika. Mudil So je takrat ravno v Moskvi, pa So ga bol j-ševiški mogotci povabili k odkritju. Peljal se je ž njimi v posebriem vlaku, obstoječem iz treh luksuznih Pulmanovih vozov, katerim je bil priklopljen okloimi voz s strojnimi puškami »za vsak slučaj«. Z njimi je potovala neka kabaretna ple- salka, ki je sodelovala pri odkritja menika. V Svijašku, kjer je postaV^ spomenik,- je pričakovalo gosto neko^ ■stotin naroda, ki jo bil V ta narrieti ^ lašč delegiran iz cele okolice. Po kem nagovoru jo bil Spomenik odkrit-' Spomenik predstavlja Judeža, klečeč6^ na zemlji, kako grozi si pestjo neba- '< Kmetje večinoma niso razumeli, kaj ^ predstavlja spomenik irt So Se pob^ prekrižali. Kakor pripoveduje HaU'1^ je odbor za zgradbo spomenika do'^ premišljeval, komu ttaj postavi sp01® hik: Luciferju, Kajnu ali Judežu. ^ čno se je odločil za Judeža. Tako je šol Judež Iškarjot, ki igra v kršča^ veri najgršo ulogo, do modernega, ^ mornatega Spomenika. , ' «> J ;: —Tl—< (podmlfnar) se sprejme takoj pri „Unlan<< paromlin d. d. v Osijeku. Oziralo se ko na take reflektant«, kateri so že bili kot mlinarji t velikih mlinih dalje časa napesieni. Ponudb« s prepisi spričeval naj se pošljejo na ravnateljstva imenovanega 1564 mlina. 2—1 ....................... II..................... Spori : Zagreb', 3o. julija. »Gradjartski« — »Hašk« 2:1 (1:0), »Concordia« — »Ilirija« 8:1 (0:0). *. j : Beograd, 30. julija. Včeraj popoldne Se je vršila nogoitfettfa tekma med »Beo-gradsikim Športnim klubom« in »Slavijo« iz Bratislave. Igra je končala z rezulta-tomt 6:0 rv| prid Beogradu, . # 1.1 .,i;:. : Dunaj, 29. Julija. Na današnji dežel-pi tekmi Nažja Avstrija proti Zgornji Avstriji Je (bil doSežeiJ rezultat 8i: 1 (2; 1). 8000 gledalcev, • v**,-,*'.. VINKO LASIČ Oblastveno izprašani aidarski mojster RadvanJ« 39 Maribor, se priporoča za vaa nora kakor popravilna dela, barvanje in prekrivanja poslopja i. t. d. 15G3 Cene zmerna. S—1 ie Galanterija CHClBCni □■□BOH drobnina, trikotaža Samo na debelo 1 Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. mi SIHjBiiHjIhj Cenjenemu občinstvu naznanjava, da se od danes naprej pri lepem vremenu toči pivo s sodčkov v spodnjem delu vrta. Za obilen obisk se priporočata i666 Valjale In Klemenčič. Nogavici kupite najcenejie pri tvrd^ Anica Traun, Martf^ Grajski trg 1. ** Mala oznanila Dobro ohranjene P«1'1’1,.*« stroj za meae št. 10, Pr* ‘rj(l za pernice, madraoe, P omare, stolice otroija postelja, in drug0 prodaj. Vpraša se: trg. 8 I. nadsl.r. leve- e+ MoSkO kolo dobro ohrarj . na prodaj. Koroška c#*'* 1566 2-2 VI dobite poitnl paket frjjjj ko povsod: 1 kg te® 551 0 50 kg paradižnikov, 0’JO ^ ribanega parmesana, 0*o Vital-kaiaoa, 0*50 kr ^ Korf, 1 kg fine iokelade, . kg indijsk. sagua. ▼*« * .Uc samo za Din. 808'—■ r>ni 1 drug, Maribor. Pohlitvo: Spalno i* sobe, kakor tudi kuta«)**, oprav«, se radi epms“v. c&. kaU prodajo po znI*snl„.,t* aab. Mizarstvo Koroika , «.46. 15« Sodi za miit ali aelje v brom stanju, se radi pre««» po nizki ceni Prodl«*- " 3 3 po ------------- ^ na ul. 43, Pobrežje. vfftHfiiflti ijJ jzjdaaatelj; KoBipreii »HdftU DSak« * iMariJtacaka ttokusa A- d.