269. številka. Ljubljana, četrtek 23. novembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po po i ti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto IG gld., za pol leta 8 frld.. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se račnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje debele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nč i tel je na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačnje od detiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljnbljani v Franc Eolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". 0 pravni Št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Eolmanovej hiši.
Ie Peterburg-a 17. nov.
[Iz v. d op. j
Moskovsko zemstvo, prvo v celej Rusiji in vodit Ijno v narodnih roče h vsem zemstvom je izročilo carju adreso. Da videte, kako ti reprezentanti ruskega naroda govore, eto vam iz te adrese samo stavka. Pravijo carju: „Y nastopajoči teški čas bode vsa skrb Vašega carskega veličestva obračana v to, da se sboljša življenje potlačenih nadih bratov po veri in rodu (proizhoždeniju). Kakor koli aaj bode konec po Vaših načrtih osnovanoga pregovarjanja, moskovsko zemstvo se vaecelo predaja v voljo Vašo, gospodar, ker ve, kako so za ruskega carja dragi pravi interes i Rusije in vsega slovanskega sveta." Dalje se v adresi poudarja, da če z lepo ne gre, naj car le v boj gre, narod ga bode ves naj krepkoj So podpiral.
Še odločnejše in še bolj slovansko pak govori adresa, katero je dal mestni zbor prvega ruskega mesta, srca Rusije, sveta Moskva, svojemu carju. Moskva, ta sredina Slo-vanstva govori mej družim: „Ko je Tvoja (carjeva) državniška beseda vstavila krvopro-livanje (v Srbiji), blagoslovilo se je Tvoje ime v vseh krajih slovanskegajezika. Ko si ti v kremeljskih stenah z narodom govoril, bilo je milijone src narodovih s srcem carjevim, in vsa Rusija, na Čelu Moskva, močna in jedina, poslušala je sebe v carji, in bodri dan je zasijal nad rusko zemljo z upanjem in na-dejami. Vedi zdaj, gospodar, da ni j in nij bilo carja mogočnejšega od tebe po jedinstvu misli in čuvstva z narodom svojim, po čistoti in pravičnosti naloge, ki jo imaš. Vedi, da nij meje našej požrtvovalnosti, ljubezni do tebe, pokornosti in udanosti. Urez-
Carevič Dmitrij.
(Po Petruševskem spisal J. S te k I as a.) (Konec)
Na dvorišči nij bilo žive duše; samo en cerkveni služabnik, ki je bil slučajno na zvoniku, je vse to videl, kako je bilo, zaprl brž vrata ter začel plat zvona biti. Vse mesto se je preplašilo, narod je migom izletel na ulice ter tekel k dvorcu ogledovaje se za dimom in plamenom. Prispevši do dvorca vlomila je množica zaprta vrata in obstala vsa osupnjena: požara nij bilo, nego na zemlji je ležal usmr-ten carjevič, zraven njega omamljena mati in ubita pestinja.
Mihajlo Bitjagovski je pritekel k dvorcu poprej nego drugi, skočil proti zvoniku in začel lomiti vrata, da bi zabranil zvonarju plašiti ljudi.  Zdajci otide Mihajlo Bitjagovskij smelo
pogojno se udajemo tvojemu državnemu roko-voditeljstvu, Moskva veruje, veruje brezpogojno, da povsod, zmirom, na vseh potih bode vzvišeno držano ime Rusije, in da poj de slava carja osvoboditelja daleč črez ruske meje na blagost naših potlačenih bratov, na korist vsemu človečanstvu, v slavo istine božje."
Slavjanska ideja je torej povsod pri nas na prvem mestu.
Časniki opozurejo, da je danes uže 16 dnij kar je premirje narejeno, pa še demarkacijskih linij mej vojskami nij bilo mogoče narediti. Kdo je temu kriv kot Turčija in vse nezdrave razmere v iztoku, katerim konec storiti Rusija mora, naj stane kar hoče.
Znano vam je, da je angleška „Times" te dni povedala, da od početka bode John Buli mirno gledal, kako se bomo mi Rusi sami s Turkom tepli. Se le kadar Turka vržemo in hočemo preko Balkana iti na Carigrad, potem hočejo Angleži na nas udariti, Turkom na pomoč prihiteti. Iu minister lord „Bikons-fild", pokrščeni jud Disraeli, je žugal nam kako je Anglija bolj pripravljena nego katera druga država.
Ali mi se tega ne bojimo. Denarja imajo Angleži zdaj še res več, ali druzega pa ne. In da se tudi z manjšim denarjem lehko zmagovalno bojuje, to so pokazali Nemci, ki so bogatejše Francoze vrgli, da, Turčija je prej popolnom bankrot napovedala, potem'pak pol leta vojskovala se Srbi.
Sicer pa tu v Rusiji dobro vemo, da Anglija nij tako strašna, kakor se sama dela. Njena vojska je majhena, ona nema niti občne vojne dolžnosti še kakor druge države evropske; v srednjej Aziji smo mi uže prav blizu indijsko-angleške meje in s
k stopnicam, kjer je ležal ubiti carjevič. Bt-tjagovskij je nagovarjal narod, naj ne dela hrupa in da se razide domu; govoril je, da smrti carjevičeve nij nobeden kriv, nego da se je on sam zaklal v božjasti. Ali narod je uže vedel, kdo je kriv, carica in pestinja ste povedali. Množica je zavpita in začela metati kamenje v Bitjagovskega; on je pobegnil v dvorec, a množica je vdrla za njim, izvlekla ga ter ubila. Potem se je narod razšel po mestu, našel Kačalova in Danilo Bitjagovskega ter ja precej ubil. Osipa Volohova so iskali dolgo ter ga našli Še le takrat, ko je ležal carjevič uže v grobu v soboru. Volohova so pripeljali v cerkev ter ga ubili tam pred samo carico, ubili še tudi drugih 8 ljudij, ki so bili sporazumljeni s zločinci.
Pokončavši ubijalce je narod potihnil, pomiril se in s strahom pričakoval, -kaj bodo v Moskvi rekli. Imenitni UgHčani so poslali precej glasnika v Moskvo, da izvesti carju o
pomočjo azijskih zaveznikov moremo zakuriti Angležem v indijskem gospodarstvu njihovem, da jih bode strah. Od krimske vojske je ruska moč od leta do leta rasla, angleška pa padala.
Dobil sem baš dragi mi „Slovenski Narod % ki prinaša besedo ruskega carja, o katerej tudi moj dopis govori. Z veseljem opažam, da ste vi precej, telegram bravši, uže velikansko važnost tega opazili, da je ruski car govoril „za slovansko stvar", ker te besede v svojem članku debelo tiskate. Prav imate. Tako sodijo tudi drugi. Eden tukajšnjih na nemškem jeziku izhajajočih listov, „St. Pe-terburger Herold", katerega vam priložim, denes prinaša na prvem mestu dopis iz Berlina, v katerem pravi: „"VVir horen zum ersten male offiziell von einer slavisehen Sache reden, die Frei-willigenbewegung nach Serbien erhiilt nach-traglich die oftizielle Sanktion. Niemand un-terschiitzt hier die Tragweite dieser That-sachen, um so weniger, als die auf solehe \Veise klar bezeicbuete Stellung Russlands als ein neues, bei der allgemeinen politisehen Situation wohl in Berechnung zu ziehendes Moment e r se h ein en muss. Man be-hauptet auf der einen Seite weder, das Russ-land, die bisherige Aufgabe seiner, sowie der Ubrigen Diplomatie: die Lage der Ghristen auf dem Balkan zu verbessern — durchbrechend diese alle Nationen bertlhrende Humanitatsfrage in ofriziellster Form zu einer rein slavisehen gemacht habe, noch verkennt man andererseits, dass diese, eiuem zweiten Ultimatum an die Pforte vollkoinmen gleichende Krkliirung fortan Russland eine neue und genau   prUzisirte   Stellung   den Ereignissen
vsem dogodjaju brez tajenja. Ali Bori3 Godu-nov je postavil po ugličkej cesti svojih ljudij: oni so zaustavljali in izpraševali vse inimo-gredoče ljudi. Vstavili so tudi glasnika, vprašali ga, zakaj in kam gre ter ga pripeljali k Borisu. Ugličko pismo je Boris zatajil, a mesto njega napisal drugo. V tem pismu se je reklo, da se je carjevič v božjasti zaklal z nožem, kar pa Nagi nijso opazili, in da svojo krivnjor operejo, nahustili so narod na nedolžne ljudi, katere je množica ubila. To pismo je Boris odnesel k carju, car je grenko zajokal, ali je vsemu verjel in rekel, naj bo božja volja. Vendar se pa tako velik zločin nij mogel pustiti brez iztrage. Radi preiskave so poslali v Uglič kneza Vasilja Ivanoviča Šujskega z drugimi imenitnimi osobami in enim metropolitom. Dospevši 1!). maja v Uglič, odšli so poslanci naravnost v sobor, kjer je ležalo tolo carje vi-čevo, pregledali ga in pokopali. Potem so začeli narod izpraševati: kako se je dogodilo,
gegenflber angevviesen bat, eine Stellung, von vvelcher nur Abstand genommen werden wird bei erreirhten Resaltaten."
Slovenci v Trstu.
Slovanstvo — protikuliurno?
Jedna največjih zasramovanj našega roda in nas, jedrni najgrših pernJij, katere moramo <Jan na dan citati v časnikih, in spisih svojih sovražnikov, bodi si nemških, poneinćenih, angleških ali drugorodnih, je pač ta: zmaga Slovanstva bi bila zmaga nek uit ure proti kulturi, da bodo Slovanstvo požrlo evropsko kulturo, da je slavi/em in barbarstvo vse jedno. Nij čuda, če nemški in drugi tilister, ki Slovanstva iz samo vida ne pozna do dna, ali ga celo čisto nič ne pozna, vse take fraze ki jih bere, kot svet evangelij verjame in nas sovražiti začne.
Kako veliko krivico delajo nam Slovanom ti, ki nas tako psujejo! Uže zgodovina, to se te da prava, ne lažnjivo in tendencijozno pobarvana zgodovina uči, kako so bili Slovanje z večjo kulturo nego so jo imeli germanski Franki, od teh na Labi in Odri po več stoletnih krvavih bojih zatrti, kako bo Magjari pogazili z barbarstvom kulturno seme zasejano po sv. Cirilu in Metodu v slovanskej Panoniji. Turki pa bo pohodili za tedaj veliko kulturne j šo veliko Srbijo, nego je bila tedanja Nemčija. Poglejte v stare slovanske vire, in dokazov imate dovolj za to resnico.
A tudi dan denes! Tudi dan denes Slovan v kulturi tako velikansko naprej koraka, kakor primerno noben narod ne. V Busiji se je kmet osvobodil, nastalo je tisoče šol, nastale so orjaške daljine železnic — vse v kratkem času, vse mirno in brez krvi in revolucij, kakor so divjale drugod za isto stvar. Pomisliti je le, da je slovanski narod še mlad, da stopa še Te zdaj v kolo svetovne zgodovine, da si bi bil imel uže davno opravičeno mesto mej prvimi, kjer se šteje slava in prosveta.
Brez strahu, da bi se nam moglo protivno dokazati, rečemo, da na pr. nase slovensko ljudstvo uže zdaj, po komaj 20 letih naših odločnejšega gibanja v narodnem oziru, več bere, nego nemško ljudstvo, kakor je na pr. po zgoraještajerskih, zgornjeavstrijskih, zgornjekoroških, tirolskih gorah in še marsikje v oholej Nemčiji, kjer se največ taci h dobode, kateri nam Slovanom krivico delajo z očitanjem, da smo zoper kulturo.
lf Trsta 21. nov. [Izv. dna,]
V prvikrat ao deaes v Trstu po oglih velikanski slovenski plakati nabiti. k» jih je izdalo in zalotite polit ičn*> društva* „Efn-nost". Jako čuJna prikazen lahonom. Kitajskim plakatom bf se gotovo tefrko m čadrli Dat ozrračtm neacstrijsko lahonsko stranko, ki se je leta 1868 posebno v nemiru odlikovala, naj samo povem tu, da so plakati „Mest-nega volilnega odbora" denes zjutraj bili vsi z ogljem počrtani in na nekaterih je bilo še zapisano: „morteu, to je „smrtu! Kakor hitro pa so bili nalepljeni slovenski plakati, uže se je drevila kopa umazanih po-balinov po mestu, ter so skrivaj tudi naše plakate z ogljem tu in tam počrtali. Mi se temu ne čudimo, ker poznamo in dobro sodimo, od kod to vse prihaja, neustrašljivo hočemo stati na narodnem braniku, ter se boriti častno za narodne svetinje in to vedno bolj od leta do leta. Grdenje plakatov izpod buja našo stranko še k večjemu delovanju za skupno volitev. Delali bodemo častno in pošteno, dokler ne zmagamo. Prošli so časi, ko smo tržaški Slovenci glavo še v vreči nosili. Postali smo mod reji, potegnili smo raz glavo zaveso, ter se ozrli okrog. Zapazili smo, da nas je nekaj, da smo faktor, ki je sedaj uže v račun prišel, in ako bog da in sreča junaška, ojačili smo se in se hočemo od leta do leta bolj.
Dosti stvarij smo se uže naučili v letošnjem volilnem boji, katere nam bodo v prihodnjič koristile. Objavili bodemo po volitvah vse, kar sedaj zarad splošne edinosti opuščamo. Zdaj ne poznamo mejusobnega prepira, ali strankarskih diferenc. Tržaškim Slovencem gre za skupno stvar, da zmaga avstrijska, državi 2vesta konservativna stranka, ki ne bode z nogami teptala narodnih in drugih pravic okoličanov, kakor jih je dosedaj vedno tako zvana Hennetova ultra-laška stranka.
V četrtem razredu bode volilna bitka v ponedeljek, in bode jako gorka. Če Slovenci zmagamo, ali ne! Da smo le delali in zmanjšali nasprotno stranko z delom, in pokazali smo, da Brno!
Progresova stranka postavila je v IV. razred vse Bvoje velikanske korifeje, kakor, Angeli, župan, Herraet, Luzzato itd. mej temi
ko so konservativci in Slovenci primerno IV. raz. vsakovrstne kandidate postavili. Kar pa m tiće važne j ih osofc, pripravljen fo m drage volilne razrede. T • kotiti gre nekak« zme-rfeno, ker ni v „Edinoetaemu odboru prave zvez« in spevazumifenja, V nedeljo je bil roBten shod pri sv. Ivami v „boritku*. Ostal je brez rezuftata, sklepalo se nff ničesa. Priporočamo dotičnim osoban-, ki imajo stvar v rokah, več stalnosti in nekoliko manj vere nekaterim, ki na mah prejšnjo stanovitnost podero, zraven pa veliko previdnost.
Slovenski volilci v Trstu
IV. mestnega razreda 1
Politično društvo « Edinost", katero brani in terja pravice slovenskega naroda, zedinilo se je z meščanskim volilnim odborom, da bomo skupno in složno delali na vofitvenem polji.
Možje, katere Vam mi in meščanski odbor predlagamo, so znani poštenjaki in zmožni v zboru zastopati vse Vaše koristi, in ti so sledeči gospodje:
Aite Giuseppe, prisežni zvedenec. Angiolin Giacomo, posestnik in najemnik
zidarskih del. Antonšič Giuseppe, pomorski kovač. Bertini Luigi, čre vi j arski mojster. Dollenz 6 i os ep pe, sodar in posestnik. Formiggini Vi tal B., mešetar. Palese Pietro, posestnik in arhitek, Scandella Alessandro, posestnik. Schivitz Val. Mattoo, inžener. Schultz Michele, brivec in lasar. Tossich Antonio, posestnik in trgovec. Urban Michele, slikar.
Slovenski volilci IV. razreda I Pridite vsf osobno na volišče in volite enoglasno od nas nasvetovane možake!
Volitev bode v ponedeljek 27. novembra od 0. ure zjutraj do 1- ure popohidne in ođ 4. do 7. ure zvečer, v drugem nadstropji ma-gistratnega poslopja.
V Trstu 20. novembra 1876. Odbor političnega druStva „Edinost".
da se je carjevič sam zaklal?  Odgovorili so vsi, da se carjevič nij sam zaklal, nego da so ga zaklali Bitjagovskij i tovariši, ki so pred smrtjo spoznali, da jim je to zapovedal Boris Godunov.  Posle tega so prenehali izpraševati svet, nego so klicali pojedine na preiskavo. Izpraševali so vsacega, kogar so hoteli in kar so hoteli in ravno tako bo tudi vse po svojej drolji pisali ter se s tem vrnili v Moskvo. Tukaj so oni povedali carju, da se je Dmitry res sam zaklal v padavici, ko se je z otroci igral na dvorišči. Nagi so bili popolnem obdoženi; pripeljali so je v Moskvo ter je grozno mučili; ali oni tudi vsled muk nij so priznali, da so krivi, ltaz-poslali so je po oddaljenih mestih,  carico pa postrigli za samostan.   Trupla Bitjagovskega in  njegovih tovarišev pa bo izvlekli iz jam, kamor so je bili Ugličani vrgli, jim odpeli mrtvašnice in s slavjem pokopali. Ugličanov, 200 ljudij, so kaznili s smrtjo, drugim so odrezali jezike, ene so zaprli v stolpe, a večjidel pa so poslali v Sibirijo.  Od tega časa se je mesto UgliČ zapustilo.
Krivična obsodba nij omamila naroda Narod je razumel, da je dal ubiti carjeviča Boris, in nij pozabil Borisu le-ta zločin. Od tega časa je začel Boris Godunov v vsakej večej narodnej nesreči pokrivati svojo krivico Moskva je pogorela: Boris je dal sezidati cele ulice na novo, razdaval pogorelcem denarje in milostna pisma, a narod je govoril, da je Moskvo zapalil Boris, samo da si more potem z milostmi zadobiti narod, ki ne bi vsled tega pustil carja v Uglič preiskavat zločin. Prihrumel je krimski kan pred Moskvo: prosti narod je začel govoriti, da ga je poklical Boris boječ se ruske zemlje za ubojstvo carjeviča. Carju se je rodila hči, ali čez eno leto je umrla: v Moskvi so pripovedovali, da jo je umoril Boris. Nazadnje je umrl sam car Feodor Ivanovič in tudi zdaj nijso pozabili Borisa: Šla je nejasna vest, da je on spravil carja iz tega sveta . . .Ali ubojstvo carjeviča Dmitrija osvetilo se je nad Borisom.
Politični razgled.
Motranje d.e£el«.
V Ljubljani 22. novembra.
V r#r«-«t?«#v/« »ftor« budgetnem odseku je Skene objavil pri točki „dispozieijons-fondu drž. budgeta, da ne bode glasoval zanj, ker ne zaupa ministerstvu. Minister Lasser je odgovarjal, da če se ta nezaupnica sprejme, bode ministerstvo vedelo kaj ima storiti (t. j. odstopilo). Dispozicijonsfond je bil potem z večino sprejet.
y seji od 21. nov. je finančni minister o nagodbi z Ogersko poročal, da se je zjedi-nilo in sklenilo razen colno in trgovinsko zvezo, tudi kvotno postavo obravnavati in neurejeno bankno vprašanje rešiti. Čolna in trgovinska zveza se ima na deset let ponoviti. Obe vladi sta se zjedinili o osnovi tarife za skupno colnišče. Provizorično se bode podaljšale skupno sklenjenje trgovskih pogodeb s Francijo in Anglijo, kmalu tudi z Nemčijo. O davku na žganje in cuker so sprejeti zakonski črteži. Za rešitev banknega vprašanja je obdržal se principa jedno te bankovcev a izdelala so se nova pravila. Vprašanje ob 80 milijonom dolgu bode razsodilo posebno razsodišče. Januarja se bodo predloge drž. zboru izročile.
j\'0»i'4t *twa*$k<i mej nemškimi u stavo vt-rci uže hira, komaj ko seje rodila. Ljuto so potegnili meč iz nožnice, — pa ga bodo zopet mirno nazaj vteknili. Graška „Tages-post" toži, da je vse le vnanja stvar, nič notranjega.   In to smo mi  precej uganili, ko
smo rekli, da ti ljudje ne bodo nič novega naredili. Ilerbst je odločno proti, in Herbst j« mogočen mej ustavoverci, žalibog.
Grof A»irimmsy je ozdravel, na Dunaj prišel, a odpotuje zopet nazaj v Pešto.
#\#I/s t. i listi z ruske meje vedo veliko povedati o velidh vojnih pripravah Rusije na Prutu m drugod.
V Mtntmitci/i so po kmetih povsod torej zmagah odločni narodnjaki, le Ljubi da je tudi voljen, on ki je nekoliko nečist. Izvolili bo ga Bokelji! Kako to? Zato ker ga je priporočaj „Glas Črnogorca". Črnogorski knez, Čegar beseda v Boki jako mnogo velja, ima Ljubiš© posebno in osobno rad, za to ga je dal zopet priporočiti. Za nas stvar nerazumljiva.
JM4itf/*ifi so zdaj sami zvedeli, da ne majo dosti česti žeti iz turških simpatij. Načelnik one deputacije peštanskih soft, ki je magjarskemu generalu Klapki čestitala, bil je Še vfket-pasa, tisti, ki je Bulgare mesaril. da se je cel svet zgroževal nad tem krvnikom. Lepi prijatelji!
M'vMtiwn*ki „P. LToyd." pravi da bode Angleška stopila pred konferenco z gotovim programom, kateremu bodo vse velevlasti pristopile, — razen Rusije. Ali vse kaže, da se bode ta v magjarskej službi stoječi nemški list močno premotil.
„Pol. Corr." razglaša, da je avstrijska vlada prepovedala fco»)« izvažttti iz našega cesarstva ven.
Vitanje države.
Iz H e 11/m tla poroča dunajski list, da je ob priliki Černajevljevega godu bila velika cerkvena svečanost, katere bo je tudi on udeležil. To je znamenje, da nij potrjeni, kar so pred par dnevi drugi listi poročalo, da bi namreč bil Černjajev odpravljen od glavnega poveljnistva, kar je sicer v srbskih razmerah mogoče, dasi bi bilo nehvaležno.
Hit* k«* mobilna armada, ki ima iti na Turka v prvi boj, šteje po poročilu dunajske uradne „Wien. Abpost." 492 bataljonov, po 1000 mož, 28 strelskih bataljonov po 900 mož, torej 517.200 mož infanterije. Dalje pa še 50.000 mož konjice, in 322 baterij z 2508 kanoni in GO.OOO mož ar ti le rije. Pijonirjev ima 9300 mož. To se ve, da so še drugi kori, in da se tudi ti lehko podvoje, potro je in še več.
Iz Odese se poroča: Pri Odesi, Seba stopolju, Krču, in na ustji Dnjepra se polagajo torpedi v morje, da bodo branili približanje sovražnih ladij k ruskemu obrežju.
Dunajskemu „N. W. Tagbl u se poroča, da je AngleJHstt uže s Turčijo sklenila pogodbo, da, ako Rusija z njo vojsko začne, bode Angleška ob svojem času 100.000 vojakov jej na pomoč poslala, poleg tega pa jej polovico denarja za vojsko posodila. — To nij še mnogo. Vse to utegne Rusija z božjo pomočjo še pošteno premagati.
Mttnlif <» H9ki prestolni govor, s katerim se odpira zdaj sesija italjanskega parlamenta, obeta razne reforme, poravnanje deficita in navaja navadne fraze o dobrih razmerah z druzimi državami, bahaje se da je Italija velevlast postala.
Rusija bode tudi JV»i,*</« na svojo stran dobila, če pride do borbe s Turkom. Poslan je iz Peterburga poseben odposlanik z darovi na šaha in njegovega ministra.
Domače stvari.
— (Poslanec Hočevar), kateri molče zastopa Krško, Novomesto, Višnjo goro i. t. d. — je pristopil, kakor čitamo v „L. Z." k novej stranki Skenejevej. Ali bode stranka zdaj kaj močnejša?
— (Iz Gradca) ima hrvatski „Obzor", ki je nam včeraj došel, starčevičijansk dopis, kateri zagovarja ono, kar je „Obzor" ob svojem Času sam zametaval in pogubljal, namreč preziranje Srbov od strani šovinistične hrvatske mladine. Mi potrjujemo, da smo ga čitali, sicer pa o tem predmetu več govoriti menda ne bi koristilo.
— (Iz štajersk ega dežel nega šolskega sveta.) V seji 2. novembra se je mej drugim dovolila paralelka za 4. razred na mariborskoj deški Šoli in izreklo se je nasproti sklepu neke domače učiteljske konference, da ne gre, da bi se vse šolske ure na do polu dne preložile. Imenovali so se nekateri učitelji in dovolile starostne doklade nekaterim (na nemškem Štajeru).
— (t France Hafner), c. kr. okrajni šolski nadzornik za ptujski, rogaški, ormuški, ljutomerski in gorenje radgonski okraj je 3. novembra L L v Mariboru umrl. Zbolel je bil prve dni meseca septembra; bolezni njegove je bilo baje vzrok njegovo trudopolno delo pri nadzorovanji. Rojen je bil v Gornjemgradu, star je bil še le karih 40 let. Odlikoval se je vedno kot marljiv in dober učitelj. — Služil je mej drugim od leta 1861— 1868 na ljutomerski meščanski šoli (sedaj 1. realka), pozneje kot nadučitelj v Slovenjgradcu in od 1. 1871. na mariborski vadnici. Okrajni šolski nadzornik je bil od 1. 1HG8; njegovo obnašanje je bilo mirno in taktno, njegove znanosti so popolnem zadostovale njegovemu poslu. Živel je zmerno, še prezmerno pri njegovem teškem poslovanju. Spoštovan je bil od vseh učiteljev, tudi od narodnih, katerih misli je sicer nekoliko odobraval, a se za nje nij potegoval. Pokojni Hafner je bil prvi, ki je spisal slovensko stenografijo, s kojim predmetom se je kot učitelj v Slovenj-gradcu dalje časa bavil. Spisal je bil o tem precejšnje delo, katero je ponujal „Slovenski Matici", ki ga pa žalibog nij sprejela v založbo. Na to je marljivo izdelani rokopis izročil stenograf s k emu društvu v Draždanih. Pokojni nadzornik je bil torej ne samo izvrsten pedagog, zvesti spolnovalec prevzetih dolžnosti, ampak tudi strokovnjak v tej posebni stroki, v stenografiji. Žal je tedaj tudi vsem narodnim učiteljem po tem možu, čeravno nij v našem smislu se trudil za slovensko šolstvo, žal nam je, ker vemo, da „ sel ten kommt was besseres nachu, zatorej naj 'mu bode zemljica lehka!
— (Vabilo.) V sežanski čitalnici bode 26. nov. 1876 veselica s petjem, deklamacijo, glasbo, plesom in igro: Srce je odkrila. Začetek ob 7 Va zvečer. Vstopnina za gospode 50 kr.   K tej veselici uljudno vabi
Odbor.
— (Kmetijska družba)je včeraj sejo imela.
— (Filharmonično društvo) daje v nedeljo koncert.
— (Na Igu) ali Studencu se snuje čitalnica. Društvena pravila so baje uže vladi v potrdilo poslana.
— (Na Krasu) je huda burja s suhim snegom bila predsinočnem. Zameti in zamude vlakov torej so bile neizogibljive.
— (Iz Borovnice) se nam piše: Včeraj 20. nov. zvečer je tukajšnjemu trgovcu K. S. iz štacuue, mej tem, ko se je v nasprot-nej sobi z dvema udoma sv. Hermandade raz-govarjal, in v popolnej varnosti zibal, neki dolgoprstež izmaknil skrinjico, v katerej je bilo okolo 30 gold. drobnega denarja shranjenega. Te „aneksije" sumi se neki tujec, — po govoru soditi mora biti Gorenjec — kateri je še isti večer z mesancem v Trst odlazil in v tukajšnjej čakalnici železniškej v ruto shranjeni drobiž prešteval.
— (Dva umora.) Iz Trsta se piše 20. t. m.: Včeraj o pol desetih zvečer so se čuli
v stare j ulici glasi: „patruglia! guardia!" in ko straža tja priteče, odkoder je glas prihajal, vidi v krvi ležati mrtvega delavca Canjarja; imel je vrat prerezan. V ulici „via Madon-ninau pa sta v nedeljo o polu desetih do polu dne dva brata umorjenega Canjarja napala nekega Franceta Sinigoja iz goriške okolice in sta ga na več krajih z nožem zabola. Prenesli so ga v bolnišnico, a ker je umiral, nrj mogel povedati, kdo ga je umoril. Na vprašanje, ali je on Canjarjev morilec je odkimal, da nij ; ko so ga pa vprašali, koliko njih je njega napalo, je pokazal vseh petero prstov leve roke. Brata Canjarja sta pobegnila. Policija jih tem bolj išče, ker se je zvedelo, da sta se zaklela pomoriti vse one, ki so bili navzočni pri umoru njijnega brata. Tukaj so poboji in pretepi tako navadna stvar, da se skoraj noben človek ne zanima več za nje. Ako tako naprej pojde, treba se bode vsakemu poštenjaku z revolverjem oborožiti. — Naknadno sem izvedel, da so enega Canjarja ujeli policiji pri sv. Jakobu in je uže zaprt.
— (Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.) Na Štajerskem: G. Joče Flicker (iz Ribnice), nadučitelj v Assochu (na zgornjem Štajerskem); g. Flucher, podučitelj v Ptuju je umrl. G. Žvokelj, podučitelj na Vidmu. G. Pavi Leitgeb (od sv. Duha v Ločah) v Konjice; g. K. Mejovšek (iz Kamnice), po-dučtelj k sv. Magdaleni v Mariboru; gospo-dičina J. Milek (ljubljanska učit. kand.), poduči tel j ica na Doberno (Neuhaus); g. Milan Oberski (iz Lemberga), nadučitelj v Ponkvo; g. Jos. Podpečan (iz Dizelskega), podučitelj v Slivnico pri Celji; g. J. Troha (iz št. Pavla pri Bolski), učitelj v Velenje; g. A. Žagar (iz Crešnovc), podučitelj k sv. Pavlu pri Bolski. (G. Fr. Podobnik (pri sv. Jakobu pri Celovcu), je za št. Pavi pri Bolski resigniral, baš tako tudi g. Ivan Rupnik (iz Svetine pri Celji) za Dramlje.) — Na Kranjskem: Gospodična pl. Renzenberg (učit. kand.), začasna učiteljica v Vipavi. — V tržaški okolici: G. Čargo iz sv. Križa na Prosek; g. Pellizon (iz Prošeka) v sv. Križ; gospodična Piano (iz sv. Križa) v Rojan; gcsp. Ana Blažek, učiteljica na Občini; gosp. Mar. Škerle, učit. v Rojanu.
Razne vesti.
* (Francesconi.) Mati tega k smrti obsojenega morilca, 70 letna starka, je tele-grafirala njegovemu zagovorniku, da bode prosila cesarja milosti. Princeza Carignan, v katere službi stoji jeden brat Francesconijev, poslala je prošnjo na našega cesarja za odpuščen je smrtne kazni; pridejan je prošnji tudi listek italijanskega kralja Viktorja Emanuela. — Tudi morilčeva ljubica, Karolina Jaruik, je prišla na Dunaj, govorila z očetom svojega otroka, in pala v omotico, ko ga je bila zagledala. Pri odhodu mu je obljubila, da bode na kolenih prosila cesarja milosti. — Zanimivo je pismo, ki ga Francesconijeva mati piše nekemu prijatelju svoje familije. Ona pravi, da je njen sin do 24. leta živel pri njej in vedno kazal lastnosti najboljšega otroka. Pravi, da je moral šen, katerega je bil imel, možjane zmešati mu oni dan, ko je doprinesel strašni zločin. — Neka gospa iz Štajerja je pisala Francesconiju, da bode njegovega otroka in tega mater izdatuo podpirala. Francesconi je odgovoril s pismom, v katerem se za tako dobroto zahvaljuje in svojo ljubico priporoča. Na koncu pa pravi, da njegovo srce nij tako sprideno, akoravuo je o nesrečni uri storil strašni zločin.
* (Sedanja mladina.) Iz Berlina je pobegnil te dni 18letni gimnazijalce Martin Kon pa ravno toliko stara Ana Lovvenstein. Brž ko ne sta se obrnila na Avstrijsko.
* (Pomanjkanje.) Iz občinskih učilnic v Budapesti se je 15. t. m. več učencev izgnalo zato ker učuine nijso mogli plačati. Iz zgornje realke je moralo več sto dijakov iti. Ko so dijaki to zvedeli, so j okaje se zapustili golo, med njimi je tudi eden. ki je bil svojemu razredu izgled pridnosti in lepega vedenja.
* (Urne pete.) Te dni je pred sodbo v Olomueu stala neka ženska zaradi /.ločina goljufije. Ko so se sodniki ponieknili v stransko sobo v posvetovanje, jo je ženska popihala, in noben biričev, ki so bili zraven, nij tega opazil.
* (Zmrznil.) V Slivenci na Deškem je 11. t. m. zmrznil na poti proti domu nek zidar, Janez Sukup z imenom. Zadnjo nedeljo pa je na gosposvetskem polji na Koroškem zmrznil starček, ki je bil šel k bližnji fari po miloščino. Bil je komaj še kakih sto korakov od svoje hiše, a moči so ga zapustile, padel je na tla in zmrznil. Denar so našli še pri njem.
— Neža Križaj, osobenjica, stara 65 let, v civilni bolnišnici, za oslabelostjo. — Jera Luknjar, oso-btmjica, stara 70 let. v deželni bolnišnici, ca že-lodčnitn rakom. — Franc Lsvre,  c. kr. sandarme-
rijskega Btražmest.a otrok, star 7 mes., na tržaški c. sti št. 24, za vnetjem možjan.
21. novembra:
v.wr»Dii    Mayer iz Dunaja.
Pri -Slonu Leakovec iz Idrije. — Fastjančič iz Trsta. — Linkmever iz Dunaja. — Kechnitzer iz Trata. — SpiUen iz Dunaja. — Videč iz Gorenjskega. — Koren iz Planine.
Pri M »i VVolfinger iz Dunaja. — Tabeles iz "Verone. — Homan iz Radovljice. — Reiniach, Aglaja, Hurk, Haft, Plačne*-, Schwarz iz Dunaja. — T u nan o is Peterburga.
Pri   Zamorci s Rupar iz Olovna.
Narodnu-gospodarske stvari.
Trgatev doma in na tujem.
Zdaj je trgatev uže povsod končana, in od povsodi dohajajo poročila, kako seje letos obnesla vinska trtica.  Vsa ta poročila pa tožijo, da so se ljudje od letošnje trgatve več nadejali, kakor so pa dobili. Le od Rena dohajajo vesti, da so tamošnji vinogradniki za dovoljni. Tam je povsod vino boljše, kakor pa lansko leto, po nekaterih vinogradih je celo tako dobro, da uže dolgo ne tako.   Po višje ležečih vinogradih ima mošt večkrat po 24 do 27 percentov sladkorja.  V porenskeni Hesen-skem je tudi trgatev dobra bila; vina je dosti in je dobro. Na Bavarskem pa ga nij veliko; pravijo, da četrt dobre letine.   Boljše pa je povsod, kakor lansko  leto.   Ob Mozulji je grozdje prekmalu začelo gnjiti; letina je torej srednja, a boljšo je vino, nego je bilo lani. Na Francoskem so imeli slabo vinsko letino in so komaj polovico toliko natrgali, kakor lani. Toda vino je po več krajih tako dobro, da bode pomanjkanje nadomestilo. V Vogezih, Mezi in Mer ti so natrgali  po 60 hektolitrov na hektaru, kar znaša v teh  treh okrajih 2,400.000 hektolitrov.   Na Ogerskem je letošnja  trgatev   tako   slaba,    kakor uže dolgo ne. Zato bodo bržkone špekulanti cene starih vin podražili, da se jim bodo praznile kleti. Tudi dobro nij letošnje ogersko vino. Na Dolenjskem je bila trgatev tudi jako srednja, po nekaterih krajih celo tako slaba, da ljudje še take ne pomnijo.   Spomladi je mraz škodoval trti, pozneje ožeg alt palež, nazadnje pa je še dež branil, da še to nij mo glo zoreti, kar je bilo ostalo. Vino je navzlic temu dosta dobro in je dražje, nego je bilo lansko.   Počez ga prodajajo po 7 gl. veliko vedro. Tudi Štajercem se letos nijso vinogradi posebno obnesli, pa tudi tam je, kakor povsod, po nekaterih krajih dobro po nekaterih slabše.   V Istriji so  precej natrgali, ravno tako v Dalmaciji, a ona vina nem njo posebne priljubljenosti in se tudi k nam ne dovažajo Po večini imajo tam rezko črnino. — Iz vsega tega jo torej vidno, da kakor je vse drugo letos slabo, tako je tudi pri vinu. Nadejati pa se hočemo, da nam prihodnje leto napolni tem obiluejše kašče in kleti. Bog daj, saj naš kmet uže tako nema za kaj dobiti denarja, da bi odrajtoval visoke davke!
Dunajska borza 22. novembra.
(Izvirno telegrafi ću o poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih     61 gld. 20 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 66   , 35
1B60 drž. posojilo 108 25
Akcije narodne banke 825    , —
Krodi.no akcije 140 10
London 126 60 ,
Napol. 10 lO
C. k. cekini S 04
Srebro 118 65
S6M bolnim moč in zdravje brez le k« in brez stroškov po izvrstni
Rmiesciere oii Barry
SO let nie je sij bolezni, U bi js te bil« oiurav fllt ta prijetna zdravilna hrana, pri odrasčenih otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolesni želodcu, na živcih, dulje prane, i ua jetrah; ilezc naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-tvljenjo, zaprtje, prehlajenje, nespanje. slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, ji i i-jenje v ušesih,  slabosti in blevanje pn nosečih o težnost, diabet, trganje, shajšanje, bledičico in pra' :kajenje; posebno m priporoča za dojeneo in je bolje nego dojnicino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-'al zdravilnih, brez vsake medicine, .mej njimi spri S«vala profesorja Di. vYurzerj», g. F. V. Beneka, pra-/ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angeliteina, Dr. 3horeland», SAr. Cainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle staart, Markize de Brehan a mnogo družin imenitnih >sob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
Kratki izkaz li 80.000 ipriesvatov.
Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Freilo je nie sedem mesecev, odi ar sem bi) v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih i i čut ničnih bolečinah, in sicer tako,  ia sem od dne do dne \iduo gmil, in to za prečilo je dolgo c»sa moj«
Umrli v Muliljaiii
od 16. do 20. novembra: Jože Boržič, otrok urarskega mojstra, star 3 leta 8 mes., v sv. Florjana ulici št. 47, za glavno vodenico. — Anton Kalos, c. kr. telegrafskega urada nadzornik, star 45 let, v mestu, judovska ulica št, 227, 7 a o sla bij inj ein pljuč. — Uršula Suhadolmik osobenjica, stara 46 let, v civilni bolnišnici, za tu berkulozo. — Ivan Okoren, otrok Ottmjarjl, star 1 leto 11 mes., v mestnem gozdu na trnovski cesti št 11, za drisko. — Ivan Hcljan, hišni posestnik. Htar71vlet, v Trnovem »t. 7, *a oslabelostjo. — Jožefa Sume, zusobnica, Btara HO let, v Vegovi ulici št. 9 v Gradišči, za prsno vodenico in oslabelostjo — Matija Rupuik, osobenjica, stara 72 let, v doz bolnišnici za vnetjem pljuč. - Martin lioc, delavec st.ir 50 let, v dož. bolnišnici za pljučno tuberkulozo
It r. dlje. Čtol sem od Vale en da polne Revalesciere' prićel sem jo rabiti in zagotovim Vsa, da se čutim )o mesečnem i žitku V*še tečne in oknsne keva-esciere po po nem sdrsv, tako, ds brez nsjmacjega-tres nja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočani' vnem bolnim to primerno prav cei o in okusno lin,no kot i.ajboljši pripom.ček, ter ostanem Vaš adani
Gabriel Te sehner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862.' Gospod 1   Vsled neke bolezni na jetrah bilo jo moje stanje nuj Sanj a in bolečin v sake vrste sedem let sem Btrašno.   Nij sem mogla niti citati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo probavljanje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno ns-razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in prh tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili ao vse,  brez da bi moje bolečine zlajšali.   V   polnej   obupnosti  poskusila  sem Vašo-Hevalesciere in  sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu.  Revalesciere   zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati.   Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne' hvaležnosti in popotnega »poste vanj a.
Markize de Brčhan. Št. 65.715. Gospodični de Montlouia na nepre-bavljenji, nespanji in hujianji.
Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dnšuika, omotici in tiščanji v prsih.
Revalesciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, ter i-i pri odrasčenih in otrocih prihrani 50 krat več na eeni, ko pri zdravilih.
- plouftdtia ^u'.ioi.'i po pol rnnta 1 gold. 50 kr.,. t i:m "a jold. 50 kr., 2 runts 4 gold. 50 kr- 5 fantov 10 gold., iS funtov 30 gotd., H rhntov 3'> gold.
:.':iv«iloD<!ioru-i'.i»ca*ton v puiioah in Revalesciere-' Chocolatee v prahu LM ta*> i gid. 50 xr., H4 Isfl 2 gL
\j ar., 4« tst 4 gi. CO kr., v ".irahu sa 120 tai 10 gL Prodaje; l)a IUrry »Gomp. na J»<s , iVall-£lBufcK»tf»<e »t. kakor v vseh atestih pri dobrih lekarjih in ipr„or Jakih trgovcih: udi razpošilja dunajska kiia us vso kraje po jios'no nt&tcnioah ali povzetjih. V jLjul»lJiaui Bd. i*nr, J. Svoboda, lekar pri .zlatem orlu", v Reki pri lekarju J. Pto-damu, v Celovca pri lekarju Birn laoherj u, V Spljetu pri lek*rju Aijiuoviču, v Trata pri
ieZurja Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Roooa in J. Hirschn, v Ziadru pri Androviou. (52)
Earmelitanski melisovec
Iz Bcnedk.
1 originalna steklenica 25 kr. Jedino pravi le pri
(53-32)      Gabriel Piccoli,
lekarju na dunnjskej cesti v Ljubljani.
ooo
Milan M. Obrenović IV. Nikola L Petrović Njegu^.
Generali: M. Gl. Čenifajev, Ranko .%liiiipics Franjo Cali in KoNla H. I*rotit*. — Vojvode: Fotar Vukotić, Božo Petrovič, Ulja lJli»ni««i»iif in riTIi»i<» ž rbica. — Polkovnici: llorv»t»vie, Oreškovic, HiJ" t-oi«k - kulio. Toša llikolić, Valdoniar Bekcr, lflilojlio Lcšjaiiiii. — Podpolkovnici: §ava Cirnjic-, Vlaj-kovlć, l4.oM<j» Itucevlc, G* ruj a VliMkovio. — Major P«j» Putnik in arhimandrit Hl. Dučić.
Slika ima 22 verno po fotografijah narejenih lik z grbom Srbije iti Črne gore. Sliko je litografiral A. Hub«?rt. Slika je 53 centimetrov visoka a DO centimetrov široka.
^sfgr Oeaasi je slilri ± g*l- 20 ki. "Ss*0
Naročbine se po&iljajo na ovo adreso:
Jr*. Ja,nli:o^vi<3, Wien, Vili., Piaristengasse Nr. 49.
Novci so pošiljajo v plačanem pismu, ali po poštnej napotnici; komur je lažje, n:tj ua c«iirt'S]n>iuleiic-karti javi, pa so mu bo s povzetjem poslalo.
Prepodavci, koji za gotov novec naročo najuianjo 10 komadov, dobivajo ' omad po 1 gld. in Francu pošiljanje.
Cena ove velike in umetniško izvedene sliko je tako uiajliena, da jo vsak kupiti more.
Brez ovo Blike naj ne bo nijedna obitelj, koja so iuteresuje za rat Srbije iu Črno gore s turško carevino. (319—7)
izuatelj in urednik Josip J urcit.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".