Došlo PoStahia plačana t goiovtnL ~ Leto XL, št. 158 Ljubljana, petek 11. julija 19 jo Cena 2 Din jUpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Ineeratnj oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub. Ijana št 11.842; Praha čislo ' 78.180; Wien št. 105.241. mmmmma^m^mmmmmam Naročnina znaša mesečno 25.— Din« za inozemstvo 40.— Din._ Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pred rekonstrukcijo sovjetske vlade Stalin prevzame predsedstvo sveta ljudskih komisarjev, Rykov pa komisarijat za zunanje zadeve — Voro-šilov padel v nemilost — čiščenje komunistične stranke zastopnik rdeče vojske. Njegov govor je bil predmet splošne pozornosti. Podal je zgodovino razvoja rdeče vojske, ki je danes po njegovem mnenju tehnično tako dobro opremljena, da se more meriti z vsako vojsko zapadnih velesil. Glede stališča rdeče vojske do borb v komunistični stranki je izjavil, da ima vojska neomejeno zaupanje v Stalina in da odobrava njegovo borbo Proti desničarski in levičarski opoziciji ter izvedbo petletnega načrta za industrializacijo ter kolektivizacijo. Končno je zaključil svoj govor z obljubo, da bo vojska vedno pomagala osrednjemu vodstvu zatreti vsak desničarski ali levičarski odpor. Moskva, 10. julija d. Na kongresu komunistične stranke je poročal predsednik osrednje kontrolne komisije Ordženikidze o rezultatih čiščenja komunistične stranke. Do kongresa je bilo zaslišanih nad 4 milijone državnih uradnikov o tem, da li odgovarjajo zahtevam komunistične stranke. Od tega je bilo takoj odpuščenih 51.000 uradnikov, 6000 pa jih je v disciplinski preiskavi. Iz strahu pred revizijo je izstopilo iz komunistične stranke 18.000 članov, 148.000 pa jih je bilo izključe nih. Moskva, 10. julija d. V zvezi s potekom XIV. kongresa ruske komunistične stranke, na katerem je dobil soglasno zaupnico Stalin in popolnoma proste roke za izvajanje svoje politike »generalne linije«, se širijo tudi vesti o bližnji rekonstrukciji vodstva sovjetov. Predvsem je računati z izločitvijo Ry-kova in Tomskega iz osrednjega političnega urada. Mesto Rykova, kj je bil do nedavna predsednik sveta ljudskih komisarjev, bo zasedel sam Stalin, kj bi odstopil kot generalni tajnik komunistične stranke. Rykov bo prevzel komisarijat za zunanje zadeve, ki ga opravlja že dve leti Litvinov kot namestnik obolelega Cičerina. Litvinov bo ostal tudi nadalje v zunanjem komisarijatu kot prvi pomočnik Rykova. Pozneje pa bo prevzel mesto poslanika v Berlinu. Spremembe se pripravljajo tudi v komisarijatu za narodno obrambo, kjer misli zamenjati Stalin dosedanjega vojnega komisarja Vorošilova, ki se mu je močno zameril za.radi njegovih neprestanih napadov proti gospodarski po-Mtiki, s poveljnikom vojske na Daljnem vzhodu, generalom Bliicherjem. Blii-cherj.u Stalin popolnoma zaupa in je tudi nastopil na kongresu stranke kot Avstroogrski afront proti Mali antanti ? Gospodarska kooperacija med Avstrijo in Madžarsko naj izolira gospodarsko akcijo Male antante — Svarilo francoskega tiska Dunai, 10. julija d. Četudi se v službenih krogih zatrjuje, da je bil poset zveznega kancelarja dr. Schobra v Budimpešti zgolj vljudnostnega značaja, kaže vse na to, da so bili po sredi tudi drugi interesi. Največjo pozornost vzbuja zaenkrat vsekakor ob tem posetu sankcij onirani dogovor med Dunajem in Budimpešto, da odpošljeta obe državi svoje posebne studijske komisije, ki naj bi proučile gospodarsko stanje druge države ter možnost poglobitve medsebojnih gospodarskih odnošajev v okvirju nekake gospodarske zveze. Madžarska je izrazito agrarna. Avstrija pa predvsem industrijska država. Obe pa se morata boriti z velikimi gospodarskimi težkočami. Zamenjava blaga bi mogla znatno omiliti industrijsko krizo Avstrije in agrarno krizo Madžarske. Komisiji naj bi preko poletja dokončali svoje delo ter v jeseni stavili primerne predloge, o katerih bi potem sklepala oba parlamenta. V diplomatskih krogih domnevajo, da je ta akcija naperjena v prvi vrsti proti akciji Male antante, ki stremi za združitvijo podunavskih agrarnih držav v svrho izo.ijšanji položaja na mednarodnih tržiščih in razmerja med industrijskimi in agrarnimi dr/avami. Madžarska je bila, kakor znano, povabljena k sodelovanju v tej akciji, vendar pa je to sodelovanje odklonila z motivacijo, da se morajo predhodno rešiti vsa sporna vprašanja med Madžarsko in Rumunijo odnos-no Jugoslavijo. V avstrijskih industrijskih krogih si od te akcije ne obetajo preveč, vendar pa upajo, da bo vsaj nekoliko odprla madžarski trg avstrijski industriji. Pariz, 10. julija d. »Temps« se bavi v daljšem uvodniku s potovanjem avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra v Budimpešto. Obe državi imata v vidiku pr.> cej pustolovske cilje. Avstrija Ž3li na vsak način izvesti priključitev k Nemčiji, kljub temu, da sicer oficijelno naglasa, da se ie tej misij odrekla in da ni v sedanjem trenutku sploh aktualna. Madžarska pa si zopet prizadeva, spraviti na prestol Habsbur-žane. Ker imata obe državi take cilje, ki so vse prej ko v skladu s smernicami splošne evropske politke, ni čudno, če poskušata navezati med seboj ksr najtemnejše stike, da bi druga drugi pomagali prit! do končnega cilja Obe državi se morata zavedati, da bi privedla ta pustolovska politika brez dvoma do nove vojne. Mala antantu ne bo nikdar pristala na to, da bi zasedel madžarski ores.ol Oton Flabsburški iu če b« jo potem tudi poskušali madžarski legltl-misti postaviti pred gotovo dejstvo. Želeti je le, da madžarski in avstrijski državniki to čimprej spoznajo ter iščejo nova pota, ki bi dovedla do tako potrebnega po-mirjenja v srednji Evropi, kier narodi prav nič ne žele kakega pov:a*ka Habsbuižanov ali priključitve Avstrije k Nemčiji, temveč samo miru in priložnosti za gospodarski razmah. čudne izjave ministr. predsednika Ljapčeva Y svojih izjavah budimpeštanskim listom očita g. Ljapčev Jugoslaviji, da je njena krivda, ako se odnošaji do Bolgarije ne izboljšajo Beograd, 10. julija p. Predsednik bolgarske vlade Ljapčev je snoči ob 9.30 odpotoval s posebnim parnikom iz Budimpešte naravnost v Bolgarijo. Današnji budimpe-štaski listi objavljajo obširne izjave Ljapčeva, ki jih je včeraj dal novinarjem in ki jim ne pristavljajo nobenih komentarjev. Izjave so zanimive zato, ker Ljapčev odvrača s sebe in svoje vlade odgovornost za obstoječe odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ljapčev pravi, da ni odvisno od Bolgarije, kakšne bodo in kakšne so razmere med nami in Bolgarijo. Ljapčev celo indirektnot rdi, da smo mi krivi, ako tt odnošaji niso povsem dobri. Koliko netoč- nosti in neresnosti v izjavah Ljapčeva, priča najbolje pisanje sofijskega tiska samega. Glasilo Vanče Mihajlova poveličuje v svoii poslednji številki atentat v Nišu s takimi besedami, da je povsem jasno, da je bil atentat delo makedonstvujuščih. Kljub temu pa ni bolgarska vlada ničesar storila, da bi preprečila slične dogodke v bodočnosti, ter ni aretirala krivcev. Spričo takega stanja stvari je jasno, da so izjave Ljapčeva neresne, ko skuša zvaliti krivdo na druge ter ne izvrši tega, kar je njegova dolžnost, da bi pustil aretirati krivce, ki so svoje zločine priznali. Nemški zbornici grozi razpust Ker vlada ne more dobiti potrebne večine za sprejem državnega proračuna, bo razpustila parlament in razpisala nove volitve Berlin, 10. julija d. Državni kancelar dr. Briinrng je trdno odločen rešiti vprašanje nemškega proračuna za leto 1930. do 18. julija, ko bo odpotoval državni predse l»nk Hindenburg v spremstvu večine članov vlade v izpraznjeno Porenje. Glede na io je opozoril voditelj posameznih strank, da vlada ne bo več razpravljala z njimi a njihovih pomislekih proti državnemu proračunu in da naj glasujejo njihove stranke za, ali pa proti proračunu. Zaradi tega odločnega nastopa kancelarja so izjavili zastopniki centruma in demokratske stranke, da bodo glasovali za proračun. Nepremostljive težave pa so se pojavile spričo odpo-ta nemške ljudske stranke, ki zahteva bistvene izpremembe vladnega proračunskega predloga. Ako se vladi ne bo posrečilo doseči kompromisne rešitve, potem se bo pač odločila za razpust parlamenta, ali pa za uporabo člena 48 ustave. Najbrže pa se bo izrekla za razpust zbornice nakar bi bile razpisane za jesen nove volitve. 285 milijonov dinarjev vredna zbirka umetnin London, 10. julija. AA. Znani zbiralec umetnin, sir Jožef Duveen je kupil Drey-fueovo zbirko umetnin, ki jo smatrajo za največjo privatno zbirko umotvorov italijanske renesančne umetnosti. Omenjena zbirka je bila več let v privatnem muzeju v Parizu in je Gustav Dreyfus zahteval zanjo nad milijon funtov sterlingov. Kakor poročajo, bodo prodali zbirko naprej. STRAHOVITA RUDNIŠKA KATASTROFA V ŠLEZIJI Zaradi nenadne eksplozije plina je bilo v revirju Neurode zasutih okrog 200 rudarjev — Doslej so spravili iz rovov 81 mrtvih in SO ranjenih, dočim je okrog 70 rudarjev še vedno zasutih in so najbrže že izgubljeni — Groza in strah med rudarji Vratislava, 10. julija, r. Včeraj popoldne je nastala (kakor smo poročali že včeraj v enem delu naklade), v južno-šleskem rudniškem revirju Neurode v Venčeslavovi jami v tkzv. Kurtovem rovu katastrofalna eksplozija plina. Okrog 4. popoldne je začel vdirati v rov plin s tako silo, da je rudarje, ki so biK zaposlen? v bližini, pometalo na tla. Ker so se vsi onesvestili, niso mogli takoj alarmirati rudarjev, ki so bili zaposleni v sosednih rovih. Par minut pozneje je nastala eksplozija, ki je bila tako strahovita, da je napravila vtis močnega potresa. Vsi bližnji rovi so se sesuli, tako da je bilo mahoma odrezanih okrog 200 rudarjev od sveta. Šele po eksploziji so bili alar mirani vsi sosedni revirji in čim so spoznali, kaj se je zgodilo, so takoj pričeli z reševalnimi deli. Kmalu se je izkazalo, da ne bo rnpgoče rešiti vseh zasutih rudarjev. Plin je še vedno uhajal s tako silo, da je napolnil rove v daljavi treh kilometrov. Šele okrog 11. ponoči so prišli do prvih ponesrečencev. Oni, ki so bili najbolj oddaljeni od mesta glavne eksplozije, so še kazali znake življenja, vendar pa so bili večinoma že v brezupnem spanju. Zaradi zastruplje-nja s plinom jih je izmed 50, ki so jih rešili včeraj do polnoči, 10 kmalu nato podleglo, dočim se ostali še bore s smrtjo in ni mnogo upanja, da jih ohranijo pri življenju. Do včeraj opolnoči so potegnili iz rova okrog 50 mrtvih, dočim so morali nadaljna reševalna dela zaradi uhajanja plina in nevarnosti nove eksplozije ustaviti. danes, ko so rove zašilo očistili plinov, so mogli nadaljevati z reševanjem. Skupno je katastrofa zahtevala okrog 150 žrtev, a število se bo skoro gotovo povišalo na 180 do 190, ker ni mnogo upania, da bi rešenci, ki leže v bolnici, okrevali, dočim smatralo one, ki so še vedno zasuti, že za docela izgubljene. Neurode, 10. julija, s. Izmed 192 rudarjev, ki so bili zaposleni v 17. in 18. oddelku Kurtovega rova, je bilo mogoče dosedaj rešiti samo 49 mož. Mrtvih so dosedaj potegnili iz rovov 81 rudarjev. Ostali del rudarjev je zakopan v 18. oddelku, ki je še tako gosto nasičen s plini ogljikove kisline, da je bilo treba reševalno akcijo začasno ustaviti, ker je bilo delo reševalcev smrtno nevarno. Ker ni več upanja, da bi mogla reševalna ekspedicija pravočasno dospeti do pokopanih rudarjev, je računati, da bo število mrtvih preseglo število 150. Izmed reševalcev je bilo več težko ranjenih. Vratislava, 10. julija, s. Tekom današnjega dne so našli na kraju rudniške katastrofe v Neurode še 11 človeških žrtev, tako, da je njihovo število naraslo na 92. Nad 70 rudarjev je še pokopanih v rovih, a ni več nikakega upanja, da bi jih rešili še žive, ker leže pokopani pod ogromnimi množinami kamenja in zemlje, ki je zaradi silnega pritiska po eksploziji zasulo rove. Kako silna je bila erupcija ogljikove kisline, kaže dejstvo, da je prodrla nad 3 km daleč po rovih ter jih popolnoma napolnila. Še sedaj je pritisk plina tako močan, da trga reševalcem, ko se približajo kraju nesreče, maske z obraza. Dva rudarja, ki sta pomagala reševati, sta se smrtno ponesrečila. Dasi se reševalna dela nadaljujejo z največjo energijo in skušajo pline odstraniti s kompresorji, še ni bilo mogoče približati se kraju, kjer je plin udri v rove In kjer je še vedno zasutih okrog 70 rudarjev. Pred vhodi v rove stoje svojci smrtnih žrtev in zasutih rudarjev ter z grozo sprejmejo vsakega mrtveca, ki ga prinesejo iz rovov. Številne žene so prinesle s seboj šopke v nadi, da jih bodo svojim pokopanim možem lahko izročile še živim. Najbolj oblegana je tabla pred rudniško bolnico z imeni mrtvih in v bolnico prenešenih rešencev. Trupla, ki so jih do sedaj spravili na dan. nudijo grozno sDko. Zaradi zadušitve so vsi bruhnili kri in so sedaj po vsem telesu obliti z njo. Udeleženci rešilne akcije pripovedujejo o groznih prizorih, ki so jih videli v rovih. Trupla leže na kupih, okoli njih pa so velike mlake krvi. Mrtvecev, ki so jih našli tekom današnjega dneva, še niso spravili iz rovov, temveč znosili na posebno mesto, od koder jih bodo ponoči dvignili, da prihranijo svojcem grozen pogled. Neko uradno poročilo zatrjuje, da se bodo v prihodnjih dneh merodajna mesta posvetovala o tem, da bi dotične rove popolnoma zaprli. Tekom letošnjega leta je bilo v Kurtovem rovu že okoli 35 sličnih manjših eksplozij, ki pa niso povzročile nezgod. Sedanji izbruh je bil nenavadno močan in obsežen. Vratislava, 10. julija, g. Strah in groza, ki vladata v neurodskem premogovnem revirju zaradi včerajšnje katastrofe, sta nepopisna. Po vsem revirju vlada globoka žalost in vse je v črnih zastavah. Katastrofa, ki je zadela ta najbednejši revir, je ena izmed najgrozovitejših v zadnjih desetletjih. Izmed 200 rudarjev, ki so bili zaposleni v nesrečnem rovu, je ostalo komaj 50 živih, a še od teh se jih 30 bori s smrtjo. Slični rudarski katastrofi, ki sta nastali zaradi eksplozije gorljivih plinov, takega obsega sta bili 1. 1912. v Bochu-mu, ko je bilo 117 žrtev in rudniška katastrofa 1. 1925. v Dortmundu, ki je zahtevala 135 človeških žrtev. V zvezi s strašnimi vestmi o trpljenju prizadetega prebivalstva, je pričela javnost posvečati pozornost tudi razme ram med tamošnjimi rudarji-, ki niso nikdar živeli tako bedno. Mnogo rudarjev ni zaslužilo tedensko nad 20 mark in je moralo vzdrževati rodbine s številnimi otroki. Razen tega vlada v okraju veliko pomanjkanje stanovanj in hrane. Nedavno je bilo reduciranih okoli 900 rudarjev, takozvanega Vencesla-vovega rova, pri čemer so bili najbolj prizadeti rudarji Kurtovega rova, ki ga sami označujejo kot rov smrti. Pri re- ševanju so pokazali rudarji čine nadčloveškega junaštva. Posamezni reševalci so se vračali iz rovov popolnoma izčrpani in pripovedovali strašne stvari o posledicah katastrofe. O vzrokih katastrofe še niso popolnoma na jasnem. Zatrjuje se, da so povzročili eksplozijo posebni električni stroji za vrtanje, ki se sicer v rovih, kjer je nevarnost za vnetje gorljivih plinov, ne uporabljajo. Delavci vrtajo v takšnih rovih z ročnimi vrtalnimi stroji in poznajo že po pokanju kamenja, da se bližajo nevarnemu mestu. Rudarji so zaradi tega že pred dalj časa dosegli, da se v posebno ogroženih rovih niso uporabljali električni vrtalni stroji. Tudi v 18. oddelku Kurtovega rova je nastala pred dnevi nevarna eksplozija, nakar so se nadzorne oblasti rudnika odločile odstraniti električne vrtalne stroje. Preiskava bo morala sedaj dognati, zakaj so se kljub oblastveni prepovedi uporabljali v Kurtovem rovu, kot enem izmed najbolj nevarnih, električni vrtalni aparati. Obseg katastrofe se da šele sedaj pregledati. V jutranjih urah je bil pritisk plinov okoli kraja katastrofe že tako močan, da so aparati s kisikom popolnoma odpovedali in je reševalcem trgal maske z obraza in je bilo treba akcijo ustaviti. Šele okoli poldneva so mogli reševalci pričeti prodirati dalje, vendar so napredovali zelo počasi. Zaenkrat ni mogoče preračunati, kdaj bodo reševalne kolone lahko dospele do pokopanih žrtev. Rudarji pripovedujejo, da je nadzoro-valno osobje okoli štirih popoldne javilo izbruh strupenih plinov, vendar pa uradniki tej vesti niso hoteli verjeti. Res je. da niso dajali signalov s sirenami očividno zato, da bi ne razburili prebivalstva. Šele ob petih popoldne so se po vsem neurodskem revirju oglasile sirene in klicale na pomoč sosedne okraje. Po avdijenci Vintila Bratiana Voditelj rumunskih liberalcev je obrazložil kralju Karolu stališče stranke glede na razna politična in gospodarska vprašanja — Liberalci bodo aktivno sodelovali pri upravljanju države Bukarešta. 10. julija, p. Rumunski kralj Karel je sprejel snoči v avdijenci voditelja liberalne stranke Vintila Bratiana. Avdijenca je važen dogodek v razvoju političnih razmer ter je izzvala v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker je bila skupina Vintila Bratiana znana kot glavna nasprotnica povratka kralja Karla in ker je to svoje stališče zastopala tudi še po njegovem povratku. O poteku avdijence ni bilo izdano nobeno oicijelno poročilo. Bratianu sam pa je tudi odklonil vsako informafeijo. Kakor piše list >Cuventulc, je bila ta avdijenca samo vljudnostni čin. V avdijenci ni bila omenjena z nobeno besedo preteklost, niti ne položaj, ki je nastal za liberalno stranko po povratku kralja Karla. Avdijenca se je vršila v sobi, kjer je pokojni kralj Ferdinand običajno sprejemal ministre. Kralj Karel je sprejel voditelja liberalne stranke zelo prijazno ter mu podal roko. Ob tej priliki je Bratianu izročil kralju tudi spomenico, v kateri so obrazložena naziranja stranke slede na vsa pereča politična vprašanja. Nato je Bratianu v razgovoru, ki je trajal 50 minut, obrazložil kralju spomenico. Danes je zaprosil za avdijenco pri kralju tudi drugi vodja liberalne stranke, Duca. Z njim so se vpisali v dvorno knjigo tudi vsi bivši liberalni ministri. Doznavajo, da bo vodstvo liberalne stranke poslalo svojim pokrajinskim organizacijam okrožnico, v kateri bo poudarjalo, da je liberalna stranka zavzela normalno stališče v političnem življenju države. Po pisanju rumunskih listov bo liberalna stranka postala v kratkem aktivni faktor pri upravljanju države. Katastrofalno neurje v Južni Srbiji Neurje, ka&oršnega še ne pomnijo — Toča ubila dva otroka — Voda je rušila hiše, ruvala drevje ter odnašala cele črede s pašnikov Beograd, 10. julija, r. Za katastrofalnim neurjem, ki je opustošilo Sarajevo in vso okolico, so zabesneli razdivjani elementi nad Kosovim poljem in ostalo Južno Srbijo, od koder prihajajo poročila o strašnem neurju, ki je divjalo včeraj proti večeru in povzročilo katastrofalno škodo. Po vesteh iz Prištine tam še ne pomnijo takih nalivov in takega treskanja, kakor so ga doživeli včeraj. Izgledalo je, kakor da bi bil napočil sodni dan. Vsi posevki so uničeni, a po naselbinah je neurje z viharjem povzročilo tako občutno škodo, da je prebivalstvo naravnost obupano. Med neurjem je divjal nad Prištino tako silen vihar, da je rušil hiše, odnašal strehe in podrl vse tri staroslav-ne džamije. Prištinska reka je zaradi silnega naliva tako narasla, da je prestopila bregove in poplavila vse nižje ležeče dele mesta. Mnogo hiš je bilo do strehe pod vodo, a kakih 20 je dobesedno izginilo, tako da ni ostalo niti temeljno kamenje. Voda je ponekod segala do štiri metre visoko ter je bila tako deroča, da je ruvala drevje in rušila hiše, kakor da bi bile iz papirja. Tudi reka Beljuša je prestopila bregove is povzročila poplave. »Kazino« je voda docela poplavila in jedva so se rešili ljudje, dočim je voda vse pohištvo odnesla. Vrtovi in nasadi v okolici Prištine so popolnoma uničeni. V Gornjih Brdjanih je padala vrhutega še toča, ki je dosegla debelost orehov. Dva otroka, ki ju je neurje zalotilo na prostem, sta bila od toče ubita. Najhujše je trpela živina, ki se je pasla po okoliških pašnikih. Voda je mahoma tako narasla, da se živina ni mogla več rešiti. Konji in goveda so se nekaj časa plavaje borili z valov-jem, končno pa je vsa čreda izginila. Seljaki so morali skozi okna opazovati, kako jim neurje uničuje vse imetje, ne da bi mogli pomagati Kraji Kajlovice, Makovac, Gorašnica, Putovac, Novo selo in Mramorac so docela uničeni in ljudem ni ostalo niti toliko, da bi si mogli še enkrat skuhati kosilo. Reke, ki so začele po neurju, ki je besnelo več ur, polagoma zopet upadati, nosijo seboj velike množice utopljenih ovc, koz, krav, konjev, svinj in kokoši, vmes pa* tramovje in druge ostanke porušenih domov. Škoda je zelo velika in se ne da zaenkrat niti približno oceniti. Po jadranski katastrofi Paroplovna družba „San Marcou pranja en ttili]M Ur odškodnine — Odmevi nesreče v češkem žilna sodba švicarskega lista ladje, ki je z nerodnim manevriranjem poškodovala že dve manjši jugoslovanski ladli ter morala zaito plačati 300.000 Din odškodnine. Po mnenju pisca je zakrivil tudi to nesrečo italijanski parnik, ki je tako nerodno in nepremišlje no manevriral. da je skoro potopil najlepši jugoslovenski parnik ter sredi spanja ubil pet oseb. veliko število pot' nikov težko ranil, vseh 500 potnikov pa izpostavil smrtni nevarnosti, tako da se morajo zahvaliti samo prisebnosti kapetana Prodana in junaškemu nastopu jugoslovanskih mornarjev, da niso našli smrta v valovih Jadranskega mor j a. Pisec zaključuje svoj članek z besedami: »Tafcq se je odigrala ena najtežjih pomorskih katastrof na Jadranu, ki ni prav nič škodovala dobremu imenu jugosiovenskih monarjev, temveč znova dokazala, kako izborni mornarji so Jugosloveni. Smrt in hude rane ranjencev pa bodo ležale kot težka odgovornost na onih, ki so to nesrečo zakrivili po svoji malomarnosti. Ladja »Karagjorgje« pa bo kmalu zopet nastopila kljub težkim poškodbam, ki ji jih je prizadejal nos italijanske ladje, svojo pot po jugoslovenskih obalah Jadrana, deležna pozdravov vseh onih tisočev, ki so že uživali njeno gostoljubnost.« Praga, 10. julija d. Današnja »Pra-ger Presse« objavlja nadaljnja poročila o katasrtofi v Pašmamskem prelivu in ugotavlja rezultat dosedanje preiskave z naslovom: Krivda leži na napačni vožnji »Francesca Morosinija«. Italijanski odmevi na češke liste Beograd, 10. julija P. Tržaški »II Pi-collo« polemizira s češkoslovaškim tiskom zaradi njegove pisave povodom katastrofe parnika »Karagjorgja« o postopanju italijanskega parnika »Fran-cesca Morosinija«. List pravi, da smatrajo češkoslovaški krogi Jadran kot nekakšno zgodovinsko potrebo slovam-ske rase, kar Pa ni. V istem smislu piše »Giornale d' Italia«, ki protestira, ker so češkoslovaški Sokoli ob svojem prihodu v Dubrovnik naglašali svojo lijubezen do jugoslovenskega Jadrana. »Take manifestacije se pogosto ponavljajo,« pravi »Giornale d' Italia, »in njihov namen je čedalje bolij očiten.« Zatem dokazuje list, da Jadran ni jugoslovenski ter se sklicuje na staro beneško oblast, ki je gospodarila na Jadranu v času, ko so biK Srbi pod turškim jarmom. Sodba uglednega Švicarja Beograd, 10. julija, p. »Luzerner Tag-blatt« je objavil članek svojega direktorja Bernharda Fiedlerja, ki ostro napada italijanske ladje in zlasti postopanje posadke »Francesca Morosinija« ter pravi, da je imel sam priliko videti, ko je potoval po Jadranu z jugoslovenski-mi parniki, kako brezobzirno se obnašajo mnoge italijanske ladje, ko sreča-vajo jugoslovenske. Beograd, 10. julija p. Po vesteh s Suša ka bo strašna katastrofa na Jadranu, pri kateri se je ponesrečil naš parnik »Karagjorgje« in ki ni zbudila pozornosti in sočutja samo v naši državi, temveč v vsej evropski javnosti, dobila te dni svoj epilog. Na mestu nesreče pri otoku Galešnjaku so se danes dopoldne mudile štiri komisije, dve italijanski in dve naši. Oficielna italijanska komisija je došla iz Rima ter so v njej zastopani strokovnjaki ministrstev za promet, za vojsko in za mornarico. Drugo italijansko komisijo tvorijo zastopniki parobrodne družbe »San Marco« iz Benetk, ki je lastnica parnika »Francesca Morosinija«. Naši ofi-cielni komisiji načeluje direktor direk-cije pomorskega prometa Stepanovič. drugo pa tvorijo zastopniki »Jadranske plovidbe« z direktorjem Ružičem na čelu. Danes popoldne so komisije zapustile otok Galešnjak. Rezultat njihove preiskave bo službeno objavljen. Doznava se, da je bila na mestu izvršena rekonstrukcija dogodka. Člani komisiij .so se razdelili v dva dela. od katerih se je prvi odpeljal z motornim čolnom v smeri od Zadra, drugi pa proti Zadru. Na ta način so rekonstruirali ves dogodek in so ugotovili, da je krivda za nesrečo bila izključno na strani italijanske ladje »Francesco Morosini«, ki bi nikakor ne smela pluti po poti, po kateri je šla. Sicer je hotela v zadnjem trenutku spremeniti smer, vendar je bilo že prepozno. Šef družbe »San Marco« priznava sam krivdo svojih ljudi, pravi pa. da je le indirektna. Zastopnik družbe »San Marco« ie izrazil pripravljenost plačati en milijon lir odškodnine, toda škoda je bila ocenjena na 2 in pol milijona lir. O tem bo še sklepalo mednarodno sodišče, kakor ga določajo pomorske konvencije. Sušak, 10. julija n. V sušaški bolnici so se nahajali trije ranjenci s ponesrečenega parnika »Karagijorgja« in sicer dve češkoslovaški učiteljici in neki poljski Sokol. Vsi trije so bili lažje ranjeni ter so po dveh dneh zdravljenja odpotovali v domovino, tako da ni v sušaški bolnici nobenega ranjenca več. Praga, 10. julija d. Brnske »Lidove noviny« objavljajo članek, v katerem popismje neki češki potnik, kako se je vozil pred šestimi tedni na parniku »Karagjorgje« iz Dubrovnika na Sušak in srečal v Paišmanskem zalivu italijansko motorno ladjo »Francesco Morosini«. Po opisu lepe noči, ki jo je preživel tedaj na krovu krasnega »Karagjorgja«, prehaja pisec na opis nesreče, ki se je odigrata v noči od sobote na nedelio baš na istem mestu. Pisec živo opisuje, kako je sredi lepe letne noči zavozil italijanski parnik v jugoslovensko ladjo in jo skoro preklal na dvoje. Z največjim spoštovanjem govori o junaških in nadčloveških naporih naših mornarjev ter prehaija nato na opis načina plovbe italijanske Nov način finansiranja železniških gradb Važne izjave generalnega direktorja bodo skrbeli tudi za finansiranje Beograd, 10. junija č. Generalni direktor državnih železnic Vasa Marko-vič je dal novinarjem daljšo izjavo o izgraditvi jugoslovenskega železniškega omrežja. V svoj j izjavi naglaša, da je treba docela izpremeniti dosedanjo prakso finansiranja železniških novo-gradb. Dejstvo je, da država iz rednih proračunskih sredstev ne more investirati tako velikih vsot kakor so potrebne za izgraditev železniškega omrežja. Zato se mora najti druga, primernejša pot. Upoštevajoč dejstvo, da je pri naših domačih denarnih zavodih nakopičen ogromen kapital, ki ga denarni zavodi ne morejo plasirati, se bodo v bodoče gradile železnice Pri nas tako, da bo dana temu kapitalu možnost sodelovanja. Po-goji za zgradbo železniških prog se bodo izpremenilj tako, da državnih železnic — Graditelji - Pritegnitev domačega kapitala mora dotični podjetnik, ki prevzame zgradbo proge, obenem prevzeti tudi finansiranje. Država bo po prevzemu proge izplačala investirani kapital v približno 20 letnih obrokih. Na ta način bo omogočena hitrejša izgraditev železniškega omrežja, a domači kapi-tail se bo mogel plodonosno udejstvo-vati, tem bolj, ker mu bo podana ne samo popolna sigurnost, nego tudi ren-tabinlost. Za državo pomeni ta način olajšanje v toliko, ker se bo investirani kapital v gotovi meri sam od sebe amortiziral. Za udeležbo tujega kapitala bodo pogoji seveda primerno Poostreni, tako da bo vedno zasigurano prvenstvo domačemu kapitalu, dasi seveda država tudi tujega kapitala ne sme in ne more odklanjati. Naš vojni dolg Franciji Beograd, 10. julija p. »Službene Novine« objavljajo konvencijo, sklenjeno med našo dižavo in Madžarsko o izročanju krivcev in sodni pomoči. Nadalje objavljajo zakon, s katerim se ratificira sporazum, sklenjen med našim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem in francoskim finančnim minstrom Henry Cheronom v Haagu 20. januarja letos, in s katerim se urejajo plačila našega vojnega dolga Franciji. Plačevanje dolga je urejeno na ta način, da se izvršuje od leta 1929 do 1. 1966 v anuitetah, ki naraščajo od 3 milijonov zlatih frankov do 18.5 milijonov na leto. Plačila se bodo vršila dvakrat na leto. Jugoslavija bo izdala Franciji za dolžno vsoto bone. Za 1. 1929 mora plačati 3,153.000 zlatih frankov, za 1. 1930 9,459.000 v 1. 1931 12.612.000, v letih 1932—1933 IS milijonov 765.000, v letih 1934 do 1942 17,342.000, v letih 1^43 do 1946 12,699.000, v letih 1947 do 1965 37,636.000 na leto, v 1 1966 pa 18,818.000 zlatih frankov na leto. Znižanje diskontne mere Curih, 10. julija. AA. švicarska Narodna banka je znižala diskont od 3 na 2 in pol odstotka, lombard pa od 4 na 3 in pol odstotka. Potne doklade za višje politične uradnike Beograd, 10. julija, p. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika vlade podpisal zakon, s katerim se urejajo posebne potne doklade uradnikom iz resora notranjega ministrstva. Gre za posebne doklade, ki so jih dobivali za potovanja, avtomobile itd. Po novem zakonu ima-j opomočnik notranjega ministra in pomočniki banov doklado po 2000 Din na mesec, načelniki notranjega ministrstva, gen. inšpektor notranje uprave, načelniki upravnih oddelkov banskih uprav po 1500 Din, načelniki splošnih oddelkov banskih uprav in' okrožni inšpektorji po 1300 Din. Nove doklade se uvajajo s 1. avgustom 1.1. Predsednik vlade v Bosni Sarajevo, 10. julija č. Ministrski prednik general Peter Živkovič ie prispel v spremstvu svojega kabinetnega šefa Fili-poviča davi v Teslič, kjer bo ostal na tritedenskem odmoru. Danes popoldne je napravil izlet v okolico ter se razgovarjal s seljaki o njihovih željah in potrebah. Silna vročina v Chicagu Newyork, 10. julija. AA. Poročajo iz Clii-caga, da je tam zadnja dva dni umrlo 12 oseb zaradi velike vročine. Dva važna sodna zakona Nj. VeL kralj je podpisal zakon o uveljavljenju Beograd, 10. julija. AA. Nj. Vel. kralj je včeraj podpisal uvodni zakon za zakonik c sodnem postopku v civilnih pravdah. Na področju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju ter velikega sodišča v Podgorici stopi novi civilnosodni postopek v veljavo 1. januarja 1933. na ostalem teritoriju pa eno leto prej, to je t. januarja 1932. Daljši rok za prvo področje je bil potreben, ker se mora tam najprej uvesti nova sodna ureditev, to je osnovati se morajo sreska in okrožna sodišča. Izjemno dobijo obvezno moč za vso državo predpisi o pravici ubožnih. Po osvobojenju in uedinjenju je bilo izdano veliko število zakonov in uredb z veljavo za vso državo, ki se z njimi neki spori zasebnopravnega značaja jemljejo iz pristojnosti rednih sodišč in stavijo v pristojnost izbranih sodišč ali upravnih oblastev. Dalje je bilo izdano na vsakterem izmed 6 pravnih področij znatno število posebnih zakonov, naredb in uredb, ki prav tako predvidevajo neko odstopanje od predpisov civilnega sodnega postopka. Uvodni zakon je jmel regulirati tudi ta vprašanja, to je ugotoviti, kateri izmed teh poslednjih zakonov in uredb izgube takoj veljavo in kateri bodo se nekaj časa v veljavi. To je bil eden izmed najtežjih problemov. Na tretjem mestu ureja zakon postopek v pravdah, ki tečejo na dan uveljavljenja novega civilnega postopka. Beograd, 10. julija AA. Nj. Vel. kralj je včeraj podpisal zakon o eksekuciji in osi-guranju. S tem zakonom se izenačuje po-stooek o sodnih plačilih in dajatvah za vso kraljevino Jugoslavijo. Dosedai je za to materijo veljalo 6 različnih zakonodajstev, temelječih na raznih pravnih načelih. Razlike so bile tolikšne, da v nekaterih krajih izvršitev razsodbe sploh ni bila predmet sednega postopanja. Upnik je bil izpostavljen nevarnosti, da pride težko in še le po zelo dolgem čakanju do denarja, dolžnik pa je bi! izpostavljen šikaniranju in nevarnosti, ki so mu mogli odnesti vse imetje za majhen dolg. Te raznolikosti v jurisdikciji so mnogo škodovale tako našemu narodnemu gospo darstvu kakor tudi našemu kreditu v inozemstvu. Novi zakon, ki mu je kot temelj služil izvršilni zakon, ki velja danes v Slo-veniji in Dalmaciji, je zgrajen na sodobnih načelih ustmenosti, neposrednosti in koncentraciji postopka. Iz. izkustva-je do kazano, da ta načela jamčijo znatno hitrej-.ši izvršilni postopek, obenem pa tudi znatno znižanje troškov eksekncije. Novi zakon daje .s tem, da je na ugoden način izbral sredstva eksekucije, upniku možnost, da zahteva eksekucijo na one dele dolžnikovega imetja, s katerih se mu dolg najlažje izplača. Toda novi zakon se ne zadovoljuje samo s tem, da upniku za-jamči čim popolnejšo izpolnitev njegovih zahtev, nego upošteva tudi to, da vsaka eksekucija ne poseza samo v gospodarstvo posameznika, nego tudi v splošno narodno gospodarstvo. Zato predvideva zakon potrebne ukrepe, ki jim je svrha čim manj škoditi splošnemu narodnemu gospodarstvu obenem pa zaščititi upnikovo pravico do dolga in dolžnikovega imetja. Tej svrhi ustrezajo posebni predpisi o najnižji sprejemljivi ponudbi, to je, da se predmet eksekucije ne sme prodati izpod zakonito določene minimalne cene, tako da se s prodajo za vsako ceno ne upropasti dolžnikova eksistenca. Zakon nadalje onemogoča, da bi upnik izvršil eksekucijo, če je ta eksekucija zanj brez koristi. Istočasno zakon preprečuje nekoristno upropaščanje dolžnikov. Zakon ne rešuje vprašanja zaščite minima poljedelskega reguliranega dela zemljišča (§ 471 civilnega sodnega postopka za Srbijo). Rešitev tega vprašanja prinese uvodni zakon, ki bo kasneje izdelan. Zakon o eksekuciji in osiguranju dobi obvezno moč z istim dnem kakor novi ci-vilninosodni postopek. Komisija o onesnaženju Vogla jne Celje, 10. julija. Sresko načelstvo v Celju je odredilo včeraj komisijonelni ogled industrijskih podjetij v Gaberju pri Celju radi ugotovitve, katero podjetje onesnažuje Voglajno. Vodja komisije je bil višji pristav g. Ivan Forčesin, tehniški oddelek banske uprave je zastopal strojni inženjer g. Josip Štofla; tehniški oddelek sreskega načelstva g. inž. Anton Komel; kemijska izvedenca sta bila gg. inž. Henrik Mohorič, ravnatelj kmetijske poskusne postaje v Mariboru, in inž. dr. Viktor Jeločnik, profesor drž. rudarske šole v Celju; sanitetno oblast je zastopal sreski sanitetni referent g. dr. Ant. Schwab; mestno načelstvo v Celju g. magistratni nadsvetnik Ivo Šubic; celjsko okoliško občino tajnik g. Bernard Wltavski; Ribar-sko društvo v Celju gg. dvorni svetnik dr. Josip Kotnik in viš. pis. predstojnik Anton Zorko; tovarno Westen g. dr. Albert ftiha, direktor Josip Pfeifer in univ. prof. dr. Maks Samec iz Ljubljane; Cinkarno d. d. g. Fran Vrečko. Navzoči so bili še intere-sirani posestniki iz Gaberja in Zavodne. Vodja komisije je v začetku ugotovil, da imajo vse tovarne dovoljenje, izpuščati odpadne vode v Voglajno. Po prečitanju teh odlokov se je pridružil zastopnik mestne občine celjske g. Ivo šubic pritožbam zaradi onesnaženja Voglajne in okuženja zraka, ker je Celje letoviščarsko mesto, ker ti nedostatki ovirajo kopanje v Savinji in so kvarni za tujski promet. Zastopnik Ribarskega društva je vprašal "vodjo komisije, če ima tovarna Westen dovoljenje za obratovanje s plinskim čistilcem in dovoljenje za novo odvodno cev v Voglajno. Na licu mesta si je komisija ogledala plinski čistilec, pri čemer je vodja komisije ugotovil, da čistilec oblastveno ni odobren. Tovarna Westen je napravila zanj tudi brez dovoljenja novo odtočno cev v Voglajno. To cev je hotela tovarna v zadnjih dneh najbrž prikriti ter jo je zato združila nekaj metfov pred iztokom z že prej obBtoječo cevjo. Ko je ob 9. dopoldne prišel del komisije pod vodstvom dr. Schwaba k Voglajni na mesto, kjer se odtekata v potok dve odvodni cevi iz Westnove tovarne, je iz ene teh cevi tekla črna tekočina z neprijetnim, dušečim smradom. Voglajna je bila vsa onesnažena s to odpadno vodo. Kakih deset minut kasneje pa je iz cevi naenkrat začela teči skoro čista in le malo smrdeča voda. Naravno je, da so bili člani komisije mnenja, da je tovarna radi komisije ustavila odvajanje grde in smrdeče vode, da bi se ne pokazalo pravo stanje. Kemična izvedenca inž. Mohorič in inž. Jeločnik sta ugotovila, da plava na Voglajni plast katranovega olja in da prihaja iz vode moreč duh, ki pa ga je najti povsod, kjer so slični obrati. Te ugotovitve so bile izvršene ob 10., ko voda res že ni več tako smrdela, kakor eno uro poprej, ko je bil na. licu mesta prvi del komisije. Pri plinskem čistilcu sta kemika ugotovila, da se izteka pri generatorjih črna voda v kanal, ki zbira tudi vse druge odpadne vode tovarne, vendar pa prihaja polovica vseh odpadnih vod iz generatorjev. Voda, ki se izteka iz plinskega čistilca pri generatorjih, ima še močnejši duh od one, ki se izteka iz kanala v Voglajno. Voda iz generatorjev vsebuje fenole in dušikove spojine, ki utegnejo škodovati ribam, ker so vse take kemične spojine strup za živalstvo. Zato je mogoče, da je iskati vzroka za umiranje rib v Voglajni ravno v odpadnih vodah, ki se iztekajo iz plinske čistilne naprave pri generatorjih v kanal in od tu v Voglajno. Izvedenca sta tudi potrdila, da izvira okuženje zraka, ki daje povod pritožbam, iz odpadnih voda te tovarne, ako okužujoči duh identičen z duhom vode, ___se danes odvaja iz tovarne. Vsi navzoči posestniki, kakor tudi sreski sanitetni referent dr. Schwab so potrdili, da je duh povsem identičen z onim, zaradi katerega so se pritoževale stranke, samo s to razliko, da včeraj duh ni bil tako intenziven, kakor neštetokrat poprej. Na vprašanje, kako bi se dali odpraviti, oziroma omejiti nedostatki, ki povzročajo okuženje zraka in vode, je izjavil kemični izvedenec, da bi bilo treba to študirati na licu mesta s praktičnimi poskusi. Izvedenci bi morali nekaj dni zaporedoma opazovati in pregledati vodo iz plinske čistilne naprave in še le na podlagi teh preizkušenj bi mogli predlagati, kaj naj se ukrene. Na vsak način pa se ne sme ta voda odvajati v Voglajno. Kemični izvedenec inž. Jeločnik pa je bil mnenja, da bi se dale čistilne naprave potom filtriranja, sedimentiranja in prezračevanja v bazenih takoj napraviti ter bi v veliki meri izboljšale današnji položaj. Na vprašanje zastopnika Ribarskega druživa g. Zorka, ali bi ne kazalo napraviti enake čistilne naprave, kakor jih ima železarna v Štorah, namreč da poženejo odpadne vode najprej kakih 20 metrov v zrak in nato skozi nalašč v to pripravljena prodna tla pronikajo v odvodne cevi, sta. izjavila izvedenca, da je to z ozirom na terenske težkoče skoro nemogoče. G. Zorko je pojasnil, da razpolaga tovarna We-sten z ogromnim kompleksom proti vzhodu ležečega sveta, kjer bi se dal postaviti tak razpršilnik s prodnim filtrom. Sanitetni referent dr. Schwab je podal svojo izjavo pismeno in zahteva v njej, da se mora obratovanje z nekolavdiranim plinskim čistilcem iz zdravstvenih ozirov takoj ustaviti. Na zahtevo zastopnika Ribarskega društva je bilo v zapisniku tudi ugotovi j jenO, da je bilo najdenih med ponedeljkom in torkom v Voglajni pod izlivom odpadnih voda Westnove tovarne, toda že pred izlivom odpadnih voda cinkarne veliko število mrtvih rib. Komisija se je nato podala tudi v kemično tovarno in cinkarno. Preizkušnja odpadnih voda kemične tovarne je pokazala, da so njene odpadne vode neškodljive, dočim se je pri cinkarni ugotovilo, da vsebujejo njene odpadne vode precejšnjo množino katrana, kar je za ribe zelo škodljivo. Zastopnik Ribarskega društva je za to ugotovitev zahteval, da se predpišejo tudi cinkarni primerne čistilne naprave. Zastopnik tovarne Westen bo dal svojo izjavo v teku treh dni pismeno. Univ. prof. dr. Samec namreč proučuje odpadne vode in bo stavil tovarni predloge glede odprave smradu in zastrupljenja rib. Predno so se udeleženci komisije razšli, jim je sporočil ravnatelj Westnove tovarne g. Peiler, da ima tovarna za svojih 2000 uslužbencev izvršeno v Voglajno tudi že kanalizacijo fekalij. Ravnatelj Pfeifer je dalje izjavil da bo morala tovarna v primeru, ako bi se ji prepovedalo obratovanje s plinskim čistilcem, ustaviti ves obrat, ker bi ne bila več zmožna konkurence. Kakor se je sporočilo glede odprave fekalij v Voglajno po skupnem kanalu zdelo navzočim neverjetno z ozirom na to, da tovarna o tem ni niti obvestila sanitarne oblasti, tako se zdi na drugi strani tudi grožnja z ustavitvijo obratovanja neresna, ker se dajo napraviti čistilne naprave, ki bodo zlo odpravile. Udeleženci komisije so se razšli v nadi, da bo dosežen z novimi čistilnimi napravami, ki jih bo predpisala oblast, popoln uspeh. Pol milijarde posojil PAB Beograd, 10. julija AA. Upravni odbor Privilegirane agrarne banke je imel včeraj svojo redno sejo, na kateri je razpravljal o administrativnih zadevah. Odobril je v načelu za 15 milijonov zadružnih posojil, za 1.7 milijona dolgoročnih hipotekarnin posojil ter povečal oblastnim zadrugam okvirne kredite za 31 milijonov. Do 31. junija t. I. je odobrila PAB a) zadružnih posojil za zadrugarje 146.8 milijona, b) dolgoročnih hipotekarnih posojil 265.9 milijona, c) meničnih posojil 3 milijone, d) zadružnih posojil za zadruge 4£ milijona m e) posojil vodnim zadrugam 4.3 milijona: skupaj 425 milijonov dinarjev. PAB je prevzela od bivše Direkcije za kmetijski kredit zadružnih posojil za 115.5 milijona, tako da znašajo vsa posojila PAB 540.5 milijona dinarjev. Ljubljanska drama v Banji Koviljači Bania Koviljača, 10. julija r. V torek so prispeli semkaj iz Sabca člani ljubljanske drame, kj se rnude na turneii pio državi. Spremljaj! jih je šabačkj župan Pavlovi č, pridružili pa so se jim mnogoštevilni Šabčani, ki ne morejo pozabiti lepih uric, ki jim jih je priredila ljubljanska drama s svojim nastopom. Snooi so na terasi kavarne »Po-drinje« daili »Vdovo Rošlinko«. Mnogoštevilno občinstvo, ki je Prihitelo tudi iz oddaljenejše okolice, je slovenske goste živahno aklamiralo, gospe Juva-novi pa so domačini pokloni l j ogromen šopek krasnih rož. Po predstavi je bila na čast gostom prirejena svečana večerja, ki so se je udeležiti odlični predstavniki domačinov z zastopniki oblasti na čelu. Navzoč,- so bifi upravnik kopališča, upokojeni general Nikolič, člani občinskega odbora z županom na čelu, gostje iz Sabca in mnogi drugi. Ljubljančanom se je upravnik kopališča g. Nikolič v daljšem govoru zahvalil, da so pose-tiM tudi Batnjo Koviljačo, ne da bi se strašili truda in naporov, ki so jih morali premagati na dolgi poti. V zahvalnem govoru je gospa Juvanova med viharnim odobravanjem vseh navzočih govorila o potrebi zbližanja na kulturnem polju, poudarjajoč, da je to tudi glavni namen turneje članov ljubljanske drame. G. Pavlovič je nazdravil gostom v imenu vsega Podrinja ter jim želel, da bi se med svojimi južnimi brati počutili kakor doma. Danes ostanejo Ljubljančani še v Koviljači, jutri pa krenejo dalje po določenem programu. Ljubljanska drama v Kragujeveu Beograd, 10. julija, p. Iz Kragujevca poročajo, da so tjakaj dospeli na svoji turneji člani ljubljanske drame. Prišli so iz Sabca. kjer so imeli najboljši uspeh. V Kragujeveu so bili zelo lepo sprejeti in se z zanimanjem pričakuje njihova, prva predstava Golarjeve »Vdove Rošlinke.« Naši Sokoli prispeli v Luksenbourg Luxembourg, 10. junija A A. Semkaj je prispela telovadna vrsta Sokola kraljevine Jugoslavije. Zastopala bo Jugoslavijo na mednarodnih tekmah za prvenstvo sveta od 11. do 15. t. m. Teh tekem se udeleže zastopniki Lu-xemboirrga, Češkoslovaške, Francije, Belgije, Madžarske in Jugoslavj/je. Strogi prometni predpisi v Zagrebu Zagreb, 10. julija n. Danes je zagrebška policija izdala objavo, da bo izvajala še strožje ukrepe o izvrševanju predpisov za promet na ulicah. Formiran je bil poseben oddelek policistov na biciklih, ki bo nadzoroval poulični promet. Razen tega bodo na vogalih posameznih ulic pazili detektivi na vsakega, ki ne bo hodil pravilno po ulicah, ter ga takoj prijavili. Policija bo te dni dobila tudi motorna kolesa, na katerih bodo Policijski stražniki kontroliraj promet na mestnih ulicah. Mnogo oseb, ki so kršile cestno-policijske predpise, je bilo že strogo kaznovanih. Tako so K vprašanju spolne vzgoje?". Pisec se smotrno bavi s seksualnimi problemi in edini pri nas naznačuje nova pota. Zahteva seksualno vzgojo mladine in hoče, da prekinemo s sedanjim svetohlinstvom. Vprašanja so važna, kakor vse, kar je v zvezi z mladino, zato bi bilo dobro, če bi se oglasili k besedi tudi oni, ki so drugačnega mnenja, predvsem pa naši vzgojitelji. — Nadaljujejo se dokumenti o Strossmayerjevi borbi za gla-;_'olsko bogoslužje. — V trenutku, ko je v Rusiji sedanji diktator Stalin zopet utrdil svoje stališče, utegne vsakogar zanimati živahno spisani članek dr. N. P. »Stalin, samodržec sedanje Rusije.« Preteklost sedanjega diktatorja Rusije je sila pestra in zanimiva; prvič pri nas izvemo podrobnosti o njegovem življenju in osebnosti. — V i »Kulturnem obzorniku« bo citatelj z zanimanjem čital odgovor g. župnika Kalana na oceno, ki jo je priobčila »Naša doba« o njegovi knjigi »Mir Vam — Slovenci.« — Vsak mlad izobraženec naj bi prebral »Pismo abiturientom«, članek »Pilsndski« nas vodi k samemu jedru poljske politike, v »Političnem pregledu« pa najdeš naslednje članke: »Ameriški borzni polomi«, »Posledice londonske konference in Anglija« »Načrt za okrepitev francoskega gospodarstva«, »Nemška zunanja politika«, ki te smotrneje nego dnevni listi seznanjajo z najaktualnejšimi vprašanji mednarodne politike. Iz rubrike »Zapiski« opozarjamo na članek arh. S. Rohrmana »Kaj hoče sodobna arhitektura«. »Naša doba« je izobraženemu naprednemu Slovencu najboljši in formator. Take revije za javna vprašanja se nismo imeli. Posamezni zvezek stane 8 Din. najcenejša pa je revija za stalne naročnike, ki plačajo četrtletno samo 30 Din. — Uprava »Naše dobe« je v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Zbirka moških pevskih kvartetov. Gosp Josip Skalar, višji računski svetnik v p. v Ljubljani, je zasnoval Zbirko moških pevskih kvartetov, ki naj ustreza cesto izraženi potrebi pevovodij in pevcev po takem ma-terijalu. Uspešnim nastopom pevskega kvarteta Glasbene Matice (Završan in dr.) gre hvala, da se je kvartet zlasti v podeželskih krajih zelo priljubil. Prvi zvezek prapor pozdravi skoraj junaka, ki izvleče Matjažev meč!« Prisedši v Zagreb smo izvedeli, da Je mec ze izven nožnice... Pa še mnogo sličnih zanimivosti bi lah« ko navedli iz društvene zgodovine. Pripo« vedovali pa jih bomo raje svojim prija« teljem ustmeno prihodnjo nedeljo na zle« tišču. Pridite torej v naše ljubljeno soka!« sko gnezdo, ki smo si ga tako lepo uredili in to sredi trga po naklonjenosti zlate Kac« janove mamice! — Zdravo! Odhod slabotne trboveljske1 dece na tabo-renje Trbovlje, 10. julija Ze v zgodnjih jutranjih urah je bilo v Trbovljah posebno na Vodi živahno vrvenje mladine, ki se je odpravljala na taborenje. Na velik voz so naložili šotore, kotle in drugo kuhinjsko orodje, odeje in drugo. Dečki in deklice so bili oboroženi z gorskimi palicami, na katerih so vihrate pisane zastavice z njih osebnimi znaki. Dečki so si izbrali za svoje znake razne zveri: volkove, medvede, lisice, i. t d., deklice Pa cvetice in ptičke. Pestra povorka se je pomikala proti kolodvoru, kjer sta bila za tabornike določena 2 posebna va- ----——r ...............___i_| omenjene zbirke, ki jo izdajatelj sam zalaga, je pravkar izšel in prinesel skladbe Hajdriha, Marinkoviča, Vasilija Mirka, Antona Svetka, Ferdo Juvanca, Josipa Pavči-ča, Antona Foerstra in eno koroško narodno popevko. Skladbe, katerih vrednost je bila že zdavnaj priznana, ki pa ali sploh niso bile natisnjene, ali pa jih je dobiti v raznih starih, razdrapanih ali nepriklad-nih izdajali, kakor pravi izdajatelj v uvodu. Zvezek bo tedaj dobro rabil vsem našim kvartetom; po njem — kakor po nasled njih — bodo rada segala naša pevska društva in posamezniki. Morebitni čisti dobiček gre v sklad za spomenik Davorina Jenka ali v potovalni sklad kvarteta »Glasbene Matice« v Ljubljani. Priporočamo ga kar najtopleje. Naroča se pri izdajatelju, Ljubljana, Resljeva cesta 13. Milivoje V. Knefevič: »Dosivi ii doline«. Urednik znanega časopisa »Književni sever« v Subotici g. Milivoje V. Kneževič je pravkar izdal zbirko svojih pesmi v vezani In nevezani besedi »Doživi iz doline«. Knjiga je izšla v lepi tehnični opremi in prinaša na desetih tiskovnih polah več kot sto postni. Razdeljene so v šest ciklov: Fauno-ve pesme. Albanski ciklus, Izgnaničke stn-fe. Doživi iz doline, Put zvezdama, Pesma Satane i Boga. Nastale so v letih 1915—1030 in izvirajo iz pesnikovih doživetij svetovne vojne, tujih dežel,* zlasti Provence, pnrode, ljubezni in kontemplacije. Kdor se zanima za srbsko pesništvo, bo rad segel po tej knjigi, ki ni obeležena z modno kričavostjo in gostobesednostjo. Stane 25 Din in se naroča tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. gona. Med živahnim klicanjem in vzk likanjem se je odpeljal vlak proti Radovljici, kjer bodo taborili ob izlivu Save — Bohinjke in Dolinke. Letošnje taborenje je organizirala družina tukajšnjih gozdovnikov pod predsedstvom zaslužnega g. dr. Baum-gartna in g. Kostajnška, glavarja goz-dovniške družine. Za taborenje se je oglasilo okrog 600 otrok, odposlati pa so jih je moglo le nekaj nad 100. Bratov-ska skladnica je odposlala na svoje stroške 60 otrok; Rdeči križ 6, Društvo za varstvo otrok 7. dr. Baumgar-ten pa tudi na svoje stroške 2 otroka. Nekaj malega jih bo taborilo na lastne stroške, za druge pa so prispevali: g lekarnar Peharc Din 100, podjetje ing, Dukič 1000 Din in več drugih obrtnikov z manjšimi zneski. G. dr. Baumgarten je opremil tabornike tudi z domačo lekarno. Vsem tem dobrotnikom mladine izrekamo priznanje in najlepšo zahvalo. Mladini pa, ki je odšla, da si okrepi zdravje med lepim razvedrilom, želimo, da bi prebila te tri tedne kar najlepše in da bi se vrnila zdrava med svoje domače. Beseda o naborih Brežice, 10. julija. Če opazujemo po vojni leto za letom ob« našanje naših nabornikov v našem mestu, moramo z veseljem ugotoviti velik napre« dek. Ko so v preminuli Avstriji novačile vojaške komisije naše kmečke mladeniče, so jih s svojim postopkom naravnost vzpodbujale k pijančevanju do nezavesti, da bi se tako prikrila vzbujajoča se bol na« ših mladeničev v zavesti, da jih silijo v službo tuje države. Treba je bilo s pija« nostjo ubiti v mladeniču razmišljanje, da se z vsakim slovenskim vojakom utrjuje naša sužnost in odteguje naše odrešenje. Danes pa, ko se na dan novačenja zbira mladina, da se stavi na razpolago svoji lastni domovini, je vsako umetno navdu« šenje nepotrebno. Razvade, ki so koreni« nile še iz dobe našega suženjstva, so bile zelo žalostne in v našo veliko sramoto. Hvala Bogu, da so za nami! Ponos in čast vsakega mladeniča je, sto« piti danes za kratko dobo v slu/bo svoje domovine. Premnogim je dan nabora mej« nik v življenju, ki odloča o njihovi usodi in eksistenci. Naj ostane po odsluženju roka na svoji domačiji ali pa si poišče nov poklic, službovanje pri vojakih mu more biti le v korist. Mnogim otvori vojaška služba vrata v boljšo bodočnost. Zato je dan nabora za mladeniče važen praznik, ki ga morajo praznovati trezno, v veselju in navdušenju! Lepo je in prav, da vsak mladenič poka« že svoj ponos s tem, da pride k naboru veder in vesel, okrašen s cvetjem in tro« bojnim trakom. In lepa narodna pesem naših treznih rekrutovancev naj svedoči pravo razpoloženje mladih, iskrili src Da v naših fantih pronica sveta zavest domoljubja od leta do leta močneje, so najbolje pokazali zadnji trije dnevi rekru« tovanja v Brežicah. Vse je bilo tako praz« nično, svečano, brez razgrajanja in žalost« nih slik pijanstva. Z veselimi obrazi, s cvetlicami in trobojnicami okrašeni, na« vdušeno in ubrano prepevaje so fantje proslavljali svoj dan in vstopali v vrste naše junaške vojske. Ne oporekamo, da je k treznosti dopri« nesla svoj del tudi stroga zabrana točenja alkoholnih pijač, ki je za take dni zelo na mestu. Toda ona je samo svarilna, saj je sto drugih prilik za opijanjenjc. Uverjeni smo, da je s potekom teh dni bila zadovoljna komisija kakor "tudi mla« deniči. Posebej moramo poudariti, da so se fantje zelo pohvalno izražali o Ijubez« nivosti in prijaznosti članov komisije na« pram njim. Naravnost bratsko občevanje tolmačenje in postopanje komandanta celj« skega vojnega okruga, prideljenega mu oficirja in poslujočcga vojaškega zdravili* ka jih je zadivilo in navdušilo. Gospodje se pač predobro zavedajo, da je ni sile na svetu, ki bi srca naših mladeničev s tako' lahkoto priklenila nase in vsejala taiko blagodejno navdušenje, kakor prijazna bratska beseda. Kako vse drugače je bilo takrat, ko se je naš fant moral napiti korajže, da se je upal sploh stopiti pred avstrijsko komisijo, ki je v tujem jeziku barantala zanj kakor cigan za mrhovino. Danes pa lahko vsak f fant brezskrbno in po domače pove vse svoje želje in težnje poslujočim oficirjem, lahko se še malo pogaja, pošali itd. Vse se mu prijazno razloži in ustreže, če je količkaj mogoče! Če bi se moglo današ« njim nabornikom pokazati vse ono zlo, ki ga je moral prenašati slovenski fant, slu« žeč dolgo dobo pod avstrijsko komando, bi šele razumeli kako srečni so, da žive v svoji svobodni državi. Potrudimo se vsi, da bomo od leta do leta zadovoljnejši. U. Radiomaaacijsbo termalno kopališče DOLENISKF TOPLICE (Pri Novem mestu). Zdravi trajno in sizjrao -evmatizem, nevralyne. ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse kopališčne naprave nad izvirki 37—38° C topline. 2e-ezniška postaja Straža - Topidce. Zahtevajte ospekte. Cene znižane, posebno v pred in _po se zorni.__119 Zgodba iz življenja divjega lovca Tržič, 10. julija. Valentin M. je priden delavec gori v Lo« mu. Poleti ima šc dosti dela, ko napravlja apnenice, seka drva in lomi kamenja. Ven« dar zaslužek ni stalen, stalna pa je briga za družinico, ki šteje pet glav. K mizi se« dajo poleg žene še trije otročički v staro« sti 5 do 11 let, ki imajo vedno dober tek. Da lažje preživlja številne svojce, si je pred časom kupil molzno kozo, ki se je pasla po gmajnah in dajala veliko mleka. Vendar je šlo s preživljanjem trdo. Va« lentin si je' hotel pomagati. Tam pri poto« ku je vzel kos njive v najem in zasadil krompir, ki prav lepo kaže. Pa je že smo« la. Na njivo so se hodile past srne in sr« njaki, ki tako lepo vabijo na strel, da se človek le težko premaguje. Valentin jih je jutro za jutrom podil, ko je hodil na delo v hosto, jutro za jutrom so vstajale v njem skrivne želje, upihniti kaki živalici luč živ« ljenja ne toliko zaradi mesa, kolikor zara« di kože in lovske strasti. Pa se je Valentin premagoval, kolikor je le mogel, dokler ga ni hudič zmotil, da je v četrtek zjutraj vzel svoj pihavnik s seboj z namenom, da zlije nad srnicami svojo jezo zaradi nove« ga gozdnega zakona, ki prepoveduje vsako pašo koz po goščah in gozdovih. Ja, res, kožica rednica se ne sme več pasti, svobod« no pa se pasejo srne in srnjaki in to celo po njegovih njivah. Tudi to jutro je priha« jald skušnjava bliže in bliže, dokler se ni trop srn približal Valentinu na strel. Strast« na lovska kri, gnana po maščevanju za« radi rogačke, je zavrela, Valentin je vzel izpod suknjiča star pihalnik in pomeril in stara srna je dala svoje življenje. Nož se ji je zasadil še v srce, Valentin jo je sle« kel, zvezal in zanesel domov, zabičajoč svoji deci, da molči ko grob. Nesreča- pa nikoli ne počiva. Tokrat je ležala v pozabljenem pasu, kjer je Valen« tin drl srno. Najemnikov lovec Gašper je ovohal strel, preštel svoje repove in ugo« tovil, da manjka velika koza. Šel je po sle« di in prišel na mesarski kraj, kjer je videl šc svežo kri in našel pozabljeni pas. Pre« meten, kakor so vsi lovci, je šel drugi dan v Valentinovo hišico in povprašal nič hu« dega sluteče otročičke, če je pas od očeta. Otroci so potrdili, da je to očetov pas in stvar je bila dognana. Lovec je povabil orožnike, ki so ugotovili dejanski stan. Va« lentin jim je vse po pravici priznal in s skesanim srcem prosil navzočega najemni« Ra lova, naj mu radi nedolžnih otrok od« pusti greh, da je ubil srno, katere pa ni použil, ker ni mogel mesa prodati, Storil je to Ie zaradi uboge rogačke, ki se ne sme več pasti in sveto je Valentin obljubil, da ne bo nikoli več vzel pihalnika v roke. Da je dosti divjih lovcev, je dejal, da pa je le nesrečno samo njega predalo v roke pra« vice in da ga sedaj, ko je bil že trikrat ra« di takih prestopkov kaznovan, čaka velika kazen in da bo družinica gotovo propadla, če njega, rednika, za dalje časa izgubi. Ka« ko se je odločil najemnik lova g Andrej Gassner iz Tržiča, tega še ne vemo, misli« mo pa, da bo šla stvar svojo pot, ker jo imajo že orožniki v rokah in so napravili vse uradne korake. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 1930? Obnova tovarne „Kovina" na Teznu pri Mariboru V noči *na 13. junij je požar uničil glavni objekt tovarne »Kovina« na Teznu Okrosr 70 delavcev je ostalo takrat brez dela. Vsa škoda znaša po končnih ugotovitvah 3 ii pol milijona dinarjev. Prvotno odpuščeni delavci so sedaj zaposleni pri restavriraniu pogorelih objektov, tovarna se znova gradi. »Splošna stavbena družba« že nadomešča novo železno streho, adaptacija tvorniških prostorov pa je poverjena stavbeniku g. Rud. Kiffmannu. /JUTRO« št. 158 =4 4 Petek', 11. VII. 1930 Domače Testi * imenovanje na rudarski šoli v Celin. Minister za šume in rudnike je doktorja kemije inženjerja Viktorja Jeločnika imenoval za kontraktualnega profesorja na državni rudarski šoli v Celju. * Imenovanje v zdravstveni službi. Višji zdravstveni svetnik dr. Josip Hribar je imenovan za načelnika oddelka za socijal-no politiko in narodno zdravje pri savski banski upravi v Zagrebu. * Diplomski izpit na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino je napravil 8. t. m. g. Konrad Javoršek z Gomilskega. Čestitamo! * Nov inženjer elektrotehnike. Na tehniški visoki šoli na Dunaju je te dni diplomiral za inženjerja elektrotehnike g. Anton Dajec, sin uglednega ljubljanskega vrtnarja. * Poroka. V Beogradu sta se poročila 12. t. m. g. Franc Graf, narednik godbenik kraljeve garde in gdč. Olga Ronga-dorjeva od Sv. Jurija ob južni železnici. Bilo srečno! * Priprave za otvoritev tekstilne šole v Kranju. Pretekli ponedeljek se je mudil v Kranju inšpektor strokovnih šol g. Presl v zadevi tamkajšnje tekstilne šole. To soboto se bo podala k banu in podbanu v Ljubljano posebna deputacija mestne občine. Na tem sestanku se bo obravnavalo vprašanje najemne pogodbe z Mestno hranilnico, ki bo dala na razpolago novo stavbo. Nadalje se bo obravnavalo tudi katere obveznosti bo prevzela mestna občina, ki je sedaj na stališču, da prevzame stroške za kurjavo in razsvetljavo, najemnino pa naj bi plačevala banska uprava. Sedanji položaj kranjske občine, ki re pred realizacijo velikih načrtov, kakor zgradbe osnovnošolskega poslopja, ji z nujnostjo to narekuje. Upati pa je, da se bodo ta vprašanja zadovoljivo rešila in da bo nova šola čimprej otvorjena. Za njeno otvoritev vlada v javnosti že sedaj velik interes. * Sprejem slušateljev v državno železniško šolo. Za šolsko leto 1930-31 se v državno prometno železniško šolo v Beogradu spreime do 100 kandidatov v starosti 18 do 21 let, ki so jugoslovenski državljani ter so dovršili najmanj sedem razredov gimnazije, realke ali realne gimnazije, ki so pravilno razviti in zdravi ter dobro vidijo in slišijo. Opraviti morajo sprejemni izpit Šola traja dve leti. Absolventi te šole dosežejo kvalifikacijo uradnika II. kategorije. Prijave za tečaj naj se do 15. avgusta v priporočenem pismu predlože državni prometni železniški šoli v Beogradu, Miloša Velikog ulica 100. * Nagrobni spomenik ilirskemu pesniku Antonu Nemčiču so preteklo nedeljo slovesno odkrili v hrvatskih Križevcih. Ob tel priliki je eden govornikov govoril o Nem-čicevi jugoslovenski ideologiji, ki jo prav izrafito pokazujejo pesmi tega odličnega Ilire*. * Krst motorne jadrnice. V splitskem pristanišču se je v sredo dopoldne vršil krst najnovejše motorne jadrnice na Jadranu, »Sv. Nikole«, ki je največja ladja te vrste v naši trgovinski mornarici. Kupil jo je na Švedskem podjetnik Luka Dupla-nčič. Kumica je bila g. Puhalovičeva, ki je po starem običaju razbila steklenico šampanjca ter novi ladji poklonila zastavo. * Tečaj za učitelje nemškega jezika. V Beogradu se danes otvori tečaj za učitelje in učiteljice nemškega jezika, ki ga je ob sodelovanju Društva za žive jezike in književnost priredilo ministrstvo prosvett * Bolgarski novci iz aluminija se vzamejo iz prometa. Kraljevsko bolgarsko poslaništvo v Beogradu razglaša, da bolgarski novci iz aluminija po 1 in 2 leva, ki so bili v prometu od leta 1923., izgube svojo veljavo. Rok za izmenjavo je določen čo konca marca 1931. Lastniki takih novcev, ki ne žive v Bolgariji, lahko pošljejo novce po pošti direktno Bolgarski narodni banki. * O kolonizaciji ciganov razpravlja zagrebški »Seljački glas«. Res, cigani so reveži in nesrečniki. A ne samo zase. Za kmete so velika nadloga, in za človeško družbo vobče veliko zlo. Prosjačijo, sleparijo, kradejo in tudi požigajo. Torej povzročajo 50 odst. nepotrebnega zla, ki v glavnem teži sel.iaštvo. Vsaj na Hrvatskem podeželju je tako. Ce se prav presodi, je to njihovo življenjsko vprašanje njihov obstoj, ker drugače ne znajo živeti in tudi nočejo Resnica pa ie, da se pristojna ob-lastva za to premalo brigajo. Z nekaj dobre volje bi ciganski rod v Jugoslaviji, kakor je zdaj živa nadloga, postal lahko dober in koristen element človeške družbe in, kar je glavno, države. Cigani so čvrsti in odporni po plemenu in krvi. Greh je torej, da tak element ostane nekoristen, škodljiv. Cigane je treba kolonizirati! Do- Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin. 10. julija 1930. Ljubljana: 7, 764.2, 14, 87, —, 10, dež, 0.2. Maribor: 7, 761.7, 16, 85, —, 2, —, —. Mostar: 7, 760.3, 23, 35, N10, 2, —, —. Zagreb: 7, 763.3, 16, 85, —, 10, dež, 5. Beograd: 7, 762.3, 16, 80, W2, 7, dež, 1. Sarajevo: 7, 764, 13, 75, —, 1, —, —. Skopi je: 7, 762.2, 22, 55, N4, 10, —, —. Kumbor: 7, 758.4, 25, 65, N4, 10, —, —. Split: 7, 760.3, 23, 45, NE 10, 1, —, —. Rab: 7, 760.8, 23, 75, NW2, 7, —. —. .Vis: 7, 758.8, 19, 70, NE6, 1, —, —. Solnce vzhaja ob 4.23, zahaja ob 19.47, luna vzhaja ob 21.4, zahaja ob 4.6. — Naj* višja temperatura danes v Ljubljani 24.8, najnižja 13. Najnižja temperatura: v Mas riboru 14, v Mostaru 20, v Zagrebu 13, v Beogradu 13, v Sarajevu 9, v Skoplju 16, r Splitu 21. volj je plodne in dobre zemlje v Makedoniji pa tudi v Bosni, ki še vobče ni kul-tivirana in je redko naseljena. Ko se že drugod, kjer je mnogo manj ciganov kakor pri nas (Avstrija itd.) zadnji čas tako resno bavijo s tem problemom, je pač zadnji čas, da se tudi pri nas provede smotren načrt. * Lobanja v skali. Iz Št. Ruperta na Dolenjskem nam pišejo, da je v neki skali poleg pekarne del človeške lobanje, ki se prav razločno vidi. Dobro bi bilo, da bi si to zanimivost ogledal kak strokovnjak. * Dunajčanka v Novem Sadu skočila v Dunav. V Novem Sadu je v sredo ponoči skušala izvršiti samomor mlada Dunajčanka Elza Buscheva. Z mosta je skočila v reko. Kmalu pa je začela klicati na pomoč. Klicanje so slišali ribiči, katerim se je posrečilo, da so jo potegnili iz vode. Buscheva je pred tednom dni prišla v Novi Sad na obisk svojih sorodnikov. * Samomor slovenskega vojaka v Skoplju, Kakor poročajo iz Skoplja, se je preteklo sredo zjutraj v tamkajšnji kavarni »Venecija« ustrelil podnarednik 11. artilerijskega polka Radoslav Robič. V torek zvečer je prišel v omenjeno kavarno, kjer je bil reden gost, ker je bil zaljubljen v kavarniško uslužbenko Ljubico. Okoli 10. zvečer je najel v «Veneciji» sobo. Ker je v kavarni še svirala godba, je iz svoje sobe sporočil, naj mu zasvirajo »Ao Rado. momčne mlado«. Ob 9. zjutraj je poklical Ljubico in jo prosil, naj mu prinese vode Ko je odšla, je Robič vzel svojo karabin-ko in si pognal kroglo v levo stran prsi. Kavarniško osobje je o tragičnem dogodku takoj obvestilo policijo. Zdravnik je odredil, naj se podnarednik odpelje v vojaško bolnico. A že na potu v bolnico je nevarno ranjeni vojak zapadel v agonijo ter v bližini bolnice izdihnil. Pri Robiču so našli pisma, naslovljena na svoje starše, na njegovega komandirja ter na brate in sestre. Samo še danes! Ob 4., pol 8. in 9. zvečer ZLOBA Drama po igrokazu »Licemerec« Premiera! ližane cene! KINO IDEAL * Hrib je goret lz Žirovnice na Gorenjskem nam pišejo: V nedeljo je pričel goreti hrib Lipje takoj nad tunelom v Mostah. Ker je bilo zaradi suše vse suho, se je ogenj širil z bliskovito naglico ter zavzel že nevarne dimenzije. Prihitelo je na pomoč gasilno društvo iz Breznice. Ker pa je bilo zaradi pomanjkanja vode gašenje skoro onemogočeno, je prišlo na pomoč še gasilno društvo iz Smokuča s svojo novo motorno brizgalno, ki je črpala vodo iz Završnice. Brizgalna je stopila prvič v funkcijo ter se je sijajno izkazala. V kratkem času je bil ogenj lokaliziran. Škoda ni posebno velika. * Pošiljka kamenja proti povzetju. O originalnem sleparstvu poročajo iz Zagreba. Skladišče državnih železnic na glavnem kolodvoru v Zagrebu je prejelo zaboj težak 30 kg, kot brzovozno pošiljko. Kot vsebina je bil označen kinematografski aparat, poslan gasilnemu društvu v Djako-vu, kot odpošiljatelj pa Nikola Varinsky. Pošiljka je bila odposlana proti povzetju 150 Din, katere je neznanec tudi prejel. Ko pa so zaboj pozneje odprli, ni bilo v njem nikakega kinematografskega aparata, nego so bili v njem železo in opeka. Sleparstvo je bilo prijavljeno policiji, ki je sleparja v osebi Nikole Ratkoviča izsledila in aretirala. * Zasledovan požigalec. Orožništvo na deželi zasleduje 27 letnega Konrada Slugo, ki je osumljen, da je pred nekaj dnevi za-žgal iz sovraštva kozolec posestniku Ivanu Jezerniku v Podkraju pri Veliki rVrj-šici ter s tem povzročil okrog 45.000 Din škode. Zasledovani Sluga je srednje velike vitke postave, podolgastega obraza, črnih nazaj počesanih las, črnih pristriženih brk, precej velikega nosu in po rokah tetoviran. V splošnem napravlja vtis bolnega človeka. Sluga ni pobegnil sam, marveč je ž njim tudi njegova priležnica neka Katarina Šramljeva s tremi otroci. Navedena se poslužujeta lažnega poročnega lista na ime Lovrenčič Simon in se preživljata po večini z beračenjem. Uporabljajte samo originalni Zacherlin" nenadkriljiv mrčesni prašek 113 PEGE ^Prav) hitro ln brez sledu ..CREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijab ie parfumerijab. Depot: Cosmocbemia, Zagreb. Smičiki asova 23. relefOD 4'»—99 I I * Tatvina koni ob meji. Iz Gornje Radgone nam pišejo: V noči od 7. na 8. t. m. se je v obmejni avstrijski vasi Potrni (Laafeld) pojavila ciganska tolpa ter vdrla v hlev posestnika Avguština in hotela ukra sti par lepih konj. To drzno namero pa je preprečil v hlevu speči hlapec, ki se je prdl budil ter začel klicati na pomoč. Cigani so se dejansko lotili hlapca ter mu prizadejali hujše poškodbe, tako da je moral na zdravljenje v bolnico; vendar pa je hlapcu uspelo prepoditi jih brez plena. Kljub temu neuspehu cigani niso mirovali, nego so posestniku Domajnku ukradli 2 konja in posestniku Laglerju konja ter jo nato z dobrim plenom popihali preko meje na naše ozemlje. O izvršeni tatvini je bilo takoj obveščeno tudi naše obmejno orožništvo, kateremu je uspelo izslediti roparsko cigansko tolpo v bližini Murske Sobote, ko se je z ukradenim Domajnkovim in Lag- tn potrebščine najceneje v drogerijah KAMC, LJUBLJANA KANC rW«Ur«B., MARIBOR CENIK GRAT18! Izvršujemo vsa amaterska dela. lerjevim konjem peljala na svojem vozu. Ko so cigani zapazili, da jim preti nevarnost, so moški skočili z voza ter pobegnili a na vozu sta ostali dve ciganki, ena 62 letna in ena 20 letna, kateri je orožništvo s plenom vred aretiralo. . * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava za mesto Ljubljano naznanja, da je razpored pridobnine in pavšalnega davka na poslovni promet za davčno leto 1930 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času od 14. do vštetega 21. t. m. pri daočni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-1, soba 4. Vsi davčni zavezanci bodo še posebej obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku s plačilnimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 20 dni po prejemu plačilnega naloga. Kolek za pritožbe 20 Din. ii— S kolsko društvo v Štepanji vasi. V prijazni Štepanji vasi priredi domače So-kolsko društvo v nedeljo 13. L m. ob 16. na letnem telovadišču javno telovadbo. Sodelovala bo godba Sokola I. Ob tej priliki se bo otvorila društvena telovadnica, ki si jo je društvo po 19 letnem neumornem delovanju zgradilo iz lastnih sredstev. Ker si je društvo nadelo nalogo, da si postavi dom. nima pa za to sredstev, vabimo sokolska društva in društvu naklonjeno občinstvo k posetu. Po končanem sporedu bo domača sokolska zabava in ples v telovadnici. u— Wolfa Luckmanna še niso našli. Reševalna ekspedicija, ki išče dozdevno ponesrečenega akademika WoIfa Luckmanna doslej še ni izsledila navzlic vsem naporom in požrtvovalnosti ničesar drugega kakor njegov suknjič, dvoje odej in nekaj sadja, o čemer smo že poročali. Turisti so preiskali vsak kotiček in vsa količkaj nevarna mesta, kjer bi se mogel ponesrečiti pogrešani mladenič, vendar brezuspeš no. Njegova rodbina se je obrnila preko italijanskega konzulata tudi do obmejnih italijanskih oblastev, ki zanikajo, da bi prišel v zadnjem času kak naš turist na italijansko ozemlje. Tako govore vse okolnosti za to, da se je zgodila nesreča. u— Nezgoda dveh kolesark. Ko se jc peljala knjigovodkinja Antonija K. s kolesom po Dunajski cesti v smeri proti »Evropi«, se je prav tedaj privozila z dvorišča Polakove hiše na kolesu tudi učiteljica Marija K-, ki se je zaletela naravnost v mimo vozečo Antonijo K. Posledica zaleta je bila, da sta obe gospodični padli s koles in da si je Antonija K. pri padcu raztrgala obleko. u— Samomorilna kandidatka zblaznela. Kakor smo že poročali, se je zastrupila na Golovcu 34 letna Marija K., stanujoča na Jurčičevem trgu 3. Imenovano so našli ljudje na Golovcu nad Hradeckega vasjo, ko se je vila v krčih. Poklicali so stražnika, nakar je ta obvestil reševalno postajo, ki ie nesrečnico odpeljala v splošno bolnico. K. je v samomorilnem namenu izpila nad pol litra gorilnega špirita. V smrt je hotela zaradi brezposelnosti. Šlužila je poprej v neki ljubljanski restavraciji pa ie službo izgubila in ni mogla najti drugega namcščen.ia. V bolnici so nesrečnici izpra-li želodec. Uboga ženska pa je pozneje začela tako divjati, da so vsi uvideli da sc ji je omračil um. Spraviti so jo morali na opazovalni oddelek. u— Pristojbine za pošiljko ni plačal. Policijski agent H. je aretiral trgovskega zastopnika A. T., ki je skušal te dni osleparl-ti železniškega uradnika na postaji v Viž-marjih za okrog 1980 Din. T. je imel plačati pristojbino za neko pošiljko po povzetju 1980 Din. Prav tedaj pa, ko je plačeval, je moral službujoči uradnik k telefonu T. je tisočaka spravil spet nazaj v žep in ker je pošiljko že dvignil, je odšel preti mestu. Primanjkljaj so opazili v kolodvorski blagajni šele zvečer, nakar se je službujoči uradnik takoj spomfiil, da ni spra-vil denarja, ki ga mu je imel plačati T. kot pristojbino za pošiljko. Zadeva je bila takoj prijavljena oblastvu in je bil T. kakor že rečeno včeraj aretiran. Iz Celja e— Podban dr. Pirkmajer v Celju. Včeraj se je mudil v Celju pomočnik bana Dravske banovine g. dr. Otmar Pirkmajer. Imel je daljše razgovore s sreskim načelnikom g. dr. Hubadom in z mestnim načelnikom g. dr. Goričanom. i— Našim naročnikom. Prosimo naše celjske naročnike, da nam oprostijo, ker so včeraj prejeli list šele popoldne. Pošiljke s časopisom so bile namreč pomotoma odpeljane z vlakom v Maribor, od koder smo jih dobili šele popoldne ob 14.19 z mariborskim avtobusom. i— Ker so mnogi še vedno v dvomu, če g. dr. Stane Vrhovec, zobozdravnik v Celju zdravi tudi člane OUZD in Trgovske bolniške blagajne, sporočamo, da ordinira g. dr. Vrhovec tudi za vse člane omenjenih bolniških zavarovalnih blagajn s— Smrtna kosa. V celjsKI iavni bolnici je umrl 25 letni tovarniški delavec v Westnovi tovarni Ivan Majer iz Gaberja pri Celju. e— Nočni avtobusni promet na Dobrno. bo omejen zaradi preslabe zasedbe avtobusa odslej le na nedelje in praznike. Le ob omenjenih dnevih bo torej vozil avtobus, ki odhaja iz Rogaške Slatine zvečer ob 19.55 v Celje, odkoder odhaja ob 21.20 žrebanje drž. razr. loterije Dne 8. julija so bile izžrebane sledeče številke: Din 500 so zadele štev.: 29.234, 39.517, 58.828. Din 200 so zadele štev.: 8.064, 8.094, 9.706, 13.866, 16.068, 17.919, 19.125, 27.742, 29.209, 29.232, 33.783, 36.647, 37.773, 38.172, 38.189, 49.455, 49.456, 49.462, 49.469, 58.852, 59.589, 66.454, 69.129, 69.147, 69.171, 69.184, 69.195, 69.406, 69.429, 73.982, 75.134, 76.606, 76.662, 77.213, 77.252, 78.014," 86.938,, 87.248, 87,932, 96.611, 96.665. Izžrebane velike dobitke smo že priobčili v »Jutru« z dne 9. t. m. Za mal dobitek izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane, da omogočimo našim igralcem igrati na velike dobitke. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 na Dobrno in se vrača v Celje še istega večera ob 22.30. e— Navijaika cen. Na zahtevo kupujo-čega občinstva je bila aretirana na celjskem trgu 38 letna Marija A. iz Loč pri Šmartnem v Rožni dolini. Zjutraj je pokupila pri vseh prodajalkah svežega vrtnega cvetja vse šopke, in sicer po 1 Din šopek, nato pa jih je prodajala kot edina prodajalka občinstvu po 3 Din. Vrhu tega je pri zaslišanju navedla napačno ime, kar pa je policija kmalu ugotovila. Iz Maribora a— Nekaj pomanjkljivosti na našem glavnem kolodvoru. Ze ponovno smo opozarjali na nedostatek, da glavni kolodvor nima na peronu traike. Pritožbe v tem pogledu so vedno pogostejše in se samo čudimo. .la imajo merodajni gospodje za stvar gluha ušesa. — Svoj čas smo imeli v vestibilu kolodvora tudi veliko tablo s kazalom prihodov in odhodov vlakov, kakor imata tc Ljubljana in Zagreb. Ne utegne vsakdo iskati po kompliciranih voznih redih. Ne vemo, zakaj je ta vseskozi praktična in pa za naglo orijentacijo neobhodno potrebna naprava izginila. — Tudi javen telefon bi bil v vestibilu našega kolodvora, ki je dan in noč odprt, nujno potreben. Mnogokrat kdo v trgovini ali hotelu ti.ij pozabi in bt lahko to naglo pred odhodom vlaka uredil. Proti plačilu pristojbine 1 do 2 Din bi S3 naprava gotovo izplačala. Ce bi bil telefon v bližini trafike, bi se lahko v čas i, ko je trafika odprta, za slučaj, da telefon zvoni, oglasil trafikant, ker se večkrat nujno rabi *oznik ali avto, ki jih je pred kolodvorom dovolj. a— Otvoritev vodovoda in kopališča pri Mariborski koči. O čemer smo dolga leta samo sanjali, se bo izpolnilo v nedeljo 13. t.' m. Mariborska podružnica SPD je dala pri svoji mariborski koči urediti nove naprave: moderni vodovod, veliko novo kopališče z bazenom za plavače in neplava-če, poleg tega poslopje za kopalnice, umivalnice in pralnice ter prostor za solnče-nje. Mariborska koča je prva, ki se lahko ponaša s tako. v planinah pri nas še edinstveno pridobitvijo v popolnoma modernem stilu. V nedeljo ob 9. dopoldne bo pri koči sprejem gostov, ob 9.30 slavnostna maša pod milim nebom, prva pri Mariborski koči, zatem pa slavnostna otvoritev in planinska zabava z godbo in petjem. Do vznožja Pohorja bo vozil iz Maribora avtobus. Vsi prijatelji planin naj se odzovejo in pohite to nedeljo k Mariborski koči, kjer ie tudi že polno sezonskih gostov. Vsakdo bo prišel na svoj račun. a— Zvežimo Pohorje -s telefonom! Prejeli smo iz občinstva: Na Mariborski in Ruški koči na Pohorju bi moral biti telefon. Potniki in turisti, ki pridejo iz Hrvatske In Avstrije, se razburjajo, da tako važne postojanke na Pohorju v današnjih časih nimajo telefona. Tudi domačini, ki hočejo na Mariborsko ali Ruško kočo, bi se radi tele-fonično informirali, ako je prostora za prenočišče, pa žal ni mogoče. Mislimo, da bi telefon tudi za oskrbnike koč in obiskovalca, ki ostanejo dalje časa, bil velike važnosti, ker bi se lahko vsak dan stopilo v stik z Mariborom. Pravijo, da bomo zidali cesto t>i vzpenjačo — pa še za telefonsko napravo nimamo?! a— Ciril-metodijski kresovi v Slov. Goricah. V poročilu o kresovih na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda je stalo med drugim, da v Slovenskih Goricah ni bilo videti kresov. K temu nam piše naš prijatelj od Sv. Ane v Slov. Gor., da so tudi na ta-mošnjem vrhu zakurili veličasten kres, ki se pa seveda ni videl proti Mariboru, pač pa proti nemški Radgoni in Prekmurju. Upati je, da jih bo prihodnje leto še več pt> vrhovih Slovenskih Goric. a— Smrtna kosa. V sredo zvečer je umrla v Špesovem selu na Teznu 14 letna železničarjeva hčerka Zofija Pšeničnik. a— Aerodrom potrebuje telefon. Iz krogov občinstva se čujejo pritožbe, ker na aerodromu v Teznu. ki je vsekakor važno prometno torišče, ni telefona. Aeroklub ima besedo. * a— Požar bi bil izbruhnil v sredo zvečer v Trubijevi mehanični delavnici na Vodnikovem trgu, da niso posanti opazili dima, ki se je valil iz zaprte delavnice. Trubi, ki je bil opozorjen, je šel s sinom v delavnico. Ugotovila sta. da so tlele in gorele žice, napeljane od transformatorja, na katerem je nastal kratek stik. a— Okradena je bila tekom srede v svoji zaprti sobi na Aleksandrovi cesti 28., Julijana Flis. prodajalka na Mariborskem otoku, ko je bila v službi. Lopovi, ki so prišli v sobo skozi okno z dvorišča, so ji odnesli zlato žensko uro, nizke čevlje in več drugih predmetov. Iz Škofje Loke si— Detomorilka. Pri nekem posestniku v Starem dvoru so imeli v službi deklo Ma« rijo, ki je pretekli torek povila nezakonsko dete moškega spola. Dekla o porodu ni črhnila nikomur niti besede. Novorojenčka je Marija zadušila s cunjami, ki jih je za* tlačila otroku v usta. Nepremišljena mati je nato mrtvo dete povila v cunje in ga je zanesla v svojo sobo, kjer ga je zakle« nila v omaro. Zločin bi bi! ostal gotovo prikrit, da ni bilo ponašanje dekle napram domačim izredno sumljivo. Ko pa je vrhu vsega dekla odpovedala čez dva dni služ« bo, so domačini o zadevi obvestili orož« niško postajo v Škofji Loki, ki je uvedla preiskavo. Detomorilka ob prihodu orožni* kov v Stari dvor ni bilo več pri delodajal« cu, ubežnico so prijeli šele na cesti proti Škofji Loki. Marija je nosila mrtvo dete s seboj. Ob aretaciji nesrečnica svojega de« janja n: tajila. Sramota pred svetom, za* ničevanje in strah so bili po izpovedi are« tiranke vzrok smrti nedolžnega deteta. De« tomorilko so odvedli v škofjeloške zapore, odkoder je bila te dneve prevedena v za* pore deželnega sodišča v Ljubljani. Iz Kranja r— Krajevni šolski odbor je prejel te dni iz Beograda obvestilo, da sme prodati Ši« frerjevo pristavo ob parku pred Narodnim domom. Ta pristava v kateri imajo sedaj svoja skladišča mestna občina, stavbeno podjetje Bidovec in mizarsko podjetje Udir, predstvlja krasno gradbeno parcelo, ker leži tik ob državni cesti poleg parka pred Narodnim domom nasproti tvrdke Omersa. Krajevni šolski odbor je na svoji seji preteklo sredo sklenil, da bo v najkraj« šem času razpisal javno prostovoljno draž« bo Šifrerjeve pristave. Izkupiček bo odbor uporabil za zgradbo novega osnovnošolske* ga poslopja. r— Na progi Kranj«Ljubljana je že pri« čel voziti novonabavljeni avtobus znamke Saurer s 30 sedeži last avtoprometne druž« be Paar in Stravs, kakor smo že poročali. Poleg voznih listkov za eno smer po 15 Din izdaja podjetje tudi 1 blok za 10 vo« ženj za skupno ceno 125 Din, kar pomeni za eno vožnjo le 12.50 Din. r— Hazena. Danes v petek ob pol 20. se pozivajo na glžtvni trening za tekmo s ha* žensko družino ljubljanske Atene nasled« nje članice: Modic Mara, Modic Julči, Nu« čič Sonja, Ažman Heda, Bradaška Fani, Ažman Zdenka, Zupan Zinka, Bcnedik Nežka, Zvolšak Pavla, Golob Zdenka in Vlček Zdenka. r— Gorenjska podružnica Slovenskega lovskega društva v Kranju je izvolila na rednem občnem zboru odbor, ki je nasledr nji: dr. Igo Jane, advokat v Kranju, predsednik; Florijan Jane, tovarnar v Radovljici, podpredsednik; Rudolf Hlebš, trgovec v Kranju, tajnik; Ciril Mohor, hranilnični laj nik v Kranju, blagajnik; odborniki: Viktor Omersa, trgovec v Kranju; Leon Patik. vodja državne pletarske šole v Radovljici; Alojzij Fišer, gozdar v Predtrgu; Miha Primožič, lesni trgovec v Pristavi; dr. Josip Rani. zdravnik v Škofji Loki; Jožko Veber, lesni trgovec v Škofji Loki; namestnika: Vinko Bedenk, državni veterinar v Kranju in Boris Šega, gozdar na Jesenicah; preglednika računov: Venceslav Hlebce, zasebni uradnik v Stražišču in Lado Bavdek, bančni dirigent v Kranju Za člana osrednjega odbora sta bila izvoljena gtr. dr. Igo Jane in Flor. Jane Občni zbor se je izrekel za to, da se uvrsti jazbec hied zaščitene živali z lovopustom od 1. januarja do 31. julija. Iz Tržiča č— Boj proti cestnemu prahu. Mestna občina in tržiška predilnica sta se sporazu« meli, da bosta državno cesto skozi Tržič napojili z oljem cestolom. Za dva kilome« tra ceste sta naročili dva vagona cestola in so s polivanjem pričeli že v torek. Bil pa je že skrajni čas, da se je nekaj ukre« nilo, zakaj prah je bil že naravnost nežno« sen in ni delal mestu preveč časti. Škrop« lenje pa ne zaleže dosti, če se stalno ne škropi. č— Razglasitev vojnega razporeda za le« to 1930. vojnim zavezancem, dajalcem ži« vine in vozov bo za mestno občino Tržič v nedeljo, 13. t. m. na zbirališču v Križah ob 8. zjutraj za vse tiste, ki so pristojni v Tržič. Kdor bi se razglasu ne odzval, bo moral na svoje stroške v Kranj, odnosno če tudi tega ne bi storil, k vojnemu okrož« 'ju v Ljubljano, kjer bo po vrhu še primer« no strogo kaznovan. č— Uspela prireditev podružnice SPD v Tržiču. Da pridobi potrebnih sredstev za napravo nove poti s sedla Baba na Veliki vrh, je priredila tržiška podružnica SPD v nedeljo svojo poletno veselico, ki je v vsa* kem oziru uspela prav dobro. Domača god« ba je svojo dolžnost storila v polni meri. č— Počitniška kolonija. Tržič se v vsa« kem oziru»lepo razvija. Po svetu jc postalo znano, da je v meščanski šoli lepo urejena kuhinja in da so tudi vsi drugi prostori zelo pripravni za kolonije. Prvi so se ogla« sili ljubljanski akademiki, da bi dobili pro« store za svoje češke tovariše, ki pridejo v Slovenijo na oddih. Upravni odbor je ra« devolje dal na razpolago potrebne prostore. Kot drugi so se oglasili ljubljanski Pod« mladkarji, združeni v krajevnem odboru v Ljubljani. Tudi te je sprejela meščanska šola pod svojo gostoljubno streho. V so« bott se je pod vodstvom g. Bučarja in nje« gove soproge nastanilo v telovadnici in eni učni sobi trideset deklic iz Ljubljane, ki so potrebne gorskega zraka in oddiha v pri« jetni tržiški okolici. Dekl. kolonija ostane v Tržiču tri tedne, naslednji teden se po« rabi za temeljito očščenje, nakar pride za tri tedne deška kolonija pod istim vod« stvom. Za vodnika in nadzornika na spre« hodih je koloniji dodeljen absolvent uči« teljišča g. Janko Kavar iz Tržiča. č— Nepreviden voznik tovornega avto* mobila. Odkar so si nabavili ljubljanski in kranjski grosisti tovorne avtomobile za prevažanje blaga, vidimo na tržiških cestah vse polno takih voz. Nekateri vozijo prav previdno in zmerno, drugi pa zopet narav* nost divje. Zato ni čudno, če se gode ne* sreče. Andrašičev vozač bi svojo hitro vož* njo plačal skoro z življenjem. Tam zunaj pri Debevčevi apnenci ga je precej oster ovinek tako vrgel, da se je zaletel v br* zojavni drog in ga dobesedno presekal, ob* cestni kamen pa je izruval in -vrgel daleč naprej. Prav tedaj je šel mimo, ravnatelj tovarne Peko g. \Veber in ni dosti manj* kalo, pa bi postal žrtev neprevidne vožnje. Na srečo se vozu in vozaču ni prav nič pripetilo. Iz Zagorja z— Ponesrečeni delavec Turk podlegel poškodbam. Kakor je »Jutro« že poročalo se jc v torek zjutraj pri nasipanju rudni* ške širokotirne proge nevarno ponesrečil Dukičev delavec Ivan Turk. katerega so takoj odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer je kmalu na to umrl. Turk, ki je doma iz Zlatara v Savski banovini, zapušča ženo in enega otroka. O tragični smrti je Dukiče* va tvrdka obvestila brzojavno Turkovo že-, no, ki se je pripeljala v Ljubljano na po-, greb. Pokojni Turk je bil med delavstvom kakor tudi pri podjetju priljubljen kot od* krit tovariš in dober delavec. Blag mu spo* mm: Iz Šoštanja št— Komandant naše vojne mornarice, admiral, g. VVickerhauser, ie prispel v salonskem vagonu v soboto 5. t. m. v Šoštanj. Obiskal je sina, ki se zdravi v zdravilišču v Topolščici. Drugega dne je gospod admiral odpotoval v Žalec. št— Gostovanje članov Narodnega gledališča iz Maribora v tukajšnjem Sokol-skem domu 7. t. m. je maloštevilne poset-nike zelo zadovoljilo. Tenorist g. Ivelja je tnoral celo nekaj točk ponoviti. Zelo je bila všeč tudi gdč. Fratnikova. Za humor sta skrbela gg. Rasberger in Tovornik. Žal, da smo za gostovanje Mariborčanov zvedel; zelo pozno, sicer bi bil obisk gotovo lepši. št— Cerkev sv. Antona v Skornem je dobila dva nova zvonova. V nedeljo 29. junija so ju potegnili v stolp. Kumoval je zvonovoma hotelir g. Kunst s soprogo. Iz Gornjega grada gg - Poštni avto je dobil 6. t. m. težek defekt. Pred šolskim poslopjem mu je p »čila os in avto zdaj tam počiva že nekaj int jrg_ Avtomobilska nesreča. Podpečanov avto iz Ljubnega se je pripeljal 7. t. m. v Gornji grad in se po nesreči zaletel v brzojavni drog, ki ga je kar odrezal. Eden pot r.ikov je dobil lahke poškodbe po obrazu, dočim je bil avto huje poškodovan. Iz Gor. Radgone gr— Važno za davkoplačevalce v področju gornjeradgonske davčne uprave. Daven* markicir-jovic. gr.— V zaslužen pokoi. V četrtek 10. t. m. se je poslovil od orožništva narednik vodnik g. Franc Skuhala. Po 33 letnem napornem službovanju je stopil v pokoj. G. Skuhala je po končani orožniški šoli v Gradcu služboval tamkaj nekaj let ter nato v več krajih naše lepe domovine, in sicer v Sevnici, Ptuju, Muti, med vojno od leta 1914. naprej v Gornji Radgoni do 1. 1930., odkoder je bil premeščen k orožniški postaji v Beltince v Prekmurje, katero ie vodil do zadnjih dni. V teku svojega 33 letnega službovanja je bil vedno vesten in vztrajen ter je bil za svoje zasluge tudi večkrat odlikovan. V Gornji Radgoni, kjer ic služboval celih 16 let, je bil splošno priljubljen. Po rodu je iz Ključarovcev pri Ljutomeru. Kot dober narodnjak ie vzgojil svoje otroke v narodnem sokolskem duhu. G. Skuhali želimo v zasluženem pokoju še mnogo let! gr— Gostovanje pevskega društva iz Salzburga v obmejni avstrijski Radgoni. V nedeljo 13. t. m. ob 17. prispe preko Grad* ca v obmejno avstrijsko mesto Radkers* burg pevsko društvo iz Salzburga, kjer jim prirejajo domačini veličasten sprejem. Ob 20. bodo imeli gostje koncert v veliki dvorani Mestne hranilnice. gr— Ne pozabite na to, da lahko prihodnjo nedeljo 13. t. m. dobite na gasilski tomboli za 3 Din lepo kuhinjsko kredenco z vložki in ogledalom, kompleten jedilni servis, pnevmatiko za kolo in mnogo drugih dragocenih dobitkov! gr— Gradbeno gibanje je pri nas živa!) po kakor ni bilo že dolgo časa. Dela na ono-r.adstropni stavbi rečnega skladišča Murske regulacije poleg Bračičevega mlina tir ua s;avbi tukajšnjega mizarja g. Karla Hojsa ob glavni cesti se bližajo koncu. V Sodarski u'ici so deloma končani stavbi gg. Matije Vibnjaka in Jožefa Pucka, ki sta se it preselila v svoji stanovanji. Tudi stanovanjska Lisa g. Franca Degna precej hitro napreduje. Temelj nove vile g. dr. Frana Bre?.nikn, tukajšnjega zdravnika, je že položen ter bo stavba še to jesen pod streho. Vprašanje gradbe poslopja za carinarnico, ki je svoj čas obtičalo na mrtvi točki, je sedaj stopilo zopet v ospredje. Kakor doznavamo, prispe okrog 15. t. m. v Gornjo Radgono posebna komisija, da izbere na licu mesta v občinskem parku na Spodnjem Grisu teren ter odobri načrte. Takoj nato se bo prič«-lo dovažanje gradbeuega materijala, zidava pa v začetku avgusta t. 1., tako da bo grad-ba morda še to jesen dokončana. V novi enonadstropni zgradbi bo razen pisarn in skladišč za carinarnico in finančno kontrolo tudi več stanovanj za uradništvo. S tem bo znatno omiljena stanovanjska kriza, ki vlada v našem trgu. gr— Tatvina. Na obalo Mure prihaja vedno mnogo kopalcev. Ker pa manjkajo na naši strani potrebne slačilnice, puščajo kopalci svoje obleke kar na obali, kar je it rabil te dni neki nepoznan nepridiprav v rjavkasti obleki in visoke postave, ki je ze lo spretno izmaknil iz suknje g. Antona Adaniča, sodnega uradnika, žepno uro 1z- znamke »Doxa<. Oškodovanec je opazil tatvino šele, ko je drzen tat že brez sledu giniL gr— Poskusen vlom v avstrijski Radgo= ni. Komaj je minul dober mesec dni, od kar je drzna tatinska tolpa vlomila v trgo vinske lokale g. Štefana Kaufmanna, žu pana aVstrijske Radgone, ki ima svojo ve liko trgovino z železnino .smodnikom ir orožjem v bližini obmejnega murskeg« mostu, ter povzročla škode za okrog 20 ti soč Din, so vlomilci v noči od 6. na 7. t. m ponovno poskušali v isti trgovini svojo srečo. Ker je imel tokrat lastnik odprta okna svoje spalnice v prvem nadstropju nad trgovinskimi lokali, je ropotanje tatov takoj slišal ter jih odgnal z revolverskimi streli. Iz Slovenjgradca sg— Koncertni in gledališki večer. Sku* pina mariborskih gledaliških igralcev prire* di v soboto 12. t. m. ob 20 v dvorani So* kolskega doma pod vodstvom g. Rasber* gerja koncertni in gledališki večer. Na spo* redu razne operne arije ;n gledališki na* stop. sg— Gradbena dela v Sokolskem domu se zopet nadaljujejo. Tako se bodo pred* vsem uredili stanovanje v prvem nadstrop* ju in lokali v pritličju. sg— Kmetski praznik, ki se je vršil zad* njo nedeljo, je bil dobro obiskan. Vršile so se tudi konjske dirke in jahalne tekme. Pri enovprežni dirki je bil zmagovalec ho* tclir g. Ivan Schuller, pri dvovprežni go* spod Ferdo Šoti, pri jahalni tekmi z lah* kimi konji g. Kuhar in pri tekmi s težki* mi konji g. Hartman. Iz Žirovnice ž— Huda suša je napravila po našem polju, travnikih in vrtovih obilo škode. Pogled na poljske in vrtne kulture je zares žalosten. Povsod v okolici namaka dež, le pri nas ga ni. ž— Naše vasice so se že precej napolnile z letoviščarji, ki jim naš kraj posebno ugaja. Manjka nam samo vodovoda, kopališča in cestne razsvetljave. Ko bomo imeli to, se bomo lahko kosali z vsakim krajem na Gorenjskem. Dobi se še nekaj prostih sob. Kraj je znan zaradi svojih zmer nih cen. ž— Vse prijatelje prave zabave opozarjamo na nedeljsko tombolo in plesno vese lico Delavskega podpornega društva, ki bo na senčnatem vrtu gostilne Cop v Žirovnici. Začetek ob 15. Med dobitki so bohinjska krava molzarica, moško kolo, žabo) sladkorja, vreča moke itd. Pridite vsi! Pismo iz Dolenjskih Toplic Toplice pri Novem mestu 9. julija. Kopališka sezija se lepo razvija. Krasno vreme je privabilo lepo število kopaliških gostov in vsak dan prihajajo še novi gostje iz raznih krajev naše države. Nekateri izmed kopaliških gostov so letos prvikrat obiskali naše Toplice in se čudijo da je naše zdravilišče pri tako izvrstni zdravilni moči termalne vode tako malo znano izven mej dravske banovine. Zaradi zdravilne moči jo nazivajo »zlato vodo«. Pretekli teden se je oglasila pri g. banu v Ljubljani deputacija topliške občine s prošnjo, da bi že vendar enkrat prišla skrajno slaba cesta Straža - Toplice na vrsto za temeljito popravo. Cesto je pred kratkim pregledal in premeril inženjer ter je bil sestavljen tostvarni proračun. Upati je, da bo cesta v kratkem času popravljena ali se vsaj pričelo s temeljito popravo in tlakovanjem. V isti priliki je deputacija izrekla gospodu banu tudi željo, da bi Dolenjske Toplice, ki so na prodaj, kupila banska uprava. Gospod ban se je za stvar zelo zanimal in obljubil, da bo zadevo vzel v pretres. Splošna želja topliške in tudi sosednih občh bi pač bila, da preidejo izborile toplice v last banske uprave, pod katero jim bo vsestranski razvoj mogoč. Po svoji zdravilni moči bi naše Toplice lahko postale v dobri upravi daleč naokoli znane in eno izmed najbolj obiskanih zdravilišč. Saj imajo krasno okolico, lepe, senčnate izprehode. milo in zdravo podnebje, v bližini leno, a divno Krko, pripravno za kopanje v hladni vodi, v bližnji okolici gostilne, kjer si dobro postre-žen. Torej kraj, ki bo zaslovel ne le kot zdravilišče, temveč tudi kot udobno letovišče za zdrave, ki so potrebni le oddiha in počitka izven mestnega prahu. Tukajšnje sokolsko društvo bo proslavilo v nedeljo 13. t m. lOletnico obstoja z javnim telovadnim nastopom. Vse priprave so v polnem teku. Pričakuje se številen obisk bližnjih društev in bo proslava lOletnice lepa sokolska manifestacija. Po dnevnem naporu zahteva vaše živčevje kakor tudi celo telo osveže-nja in okrepčila. To vam nudi Eau de Cologne Mon Parfum odličen proizvod tvrdke Parfamerie Bourjois Pariš Edino zastopstvo: Mr. ph. Bela Vary, Zagreb Smičiklasova ul. 23. Telefon 49-99. Pristopajte k Vodnikovi družbi! GOSPODARSTVO Letina pri nas in drugod Kakor smo že poročali, je po dosedanjih rezultatih žetve in mlačve pričakovati v naši državi srednje dobro letino. Pridelek pšenice bo sicer manjši nego lani, ko je bil nenavadno obilen, veqdar ne bo pod povprečjem prejšnjih let. Še najboljše je pšenica obrodila v Bački, kjer je znašal pridelek na oralo 9 do 11 meterskih stotov, pri ječmenu celo do 14 meterskih stotov, dočim je v Bana tu pridelek pšenice dosegel le 8 do 9 meterskih stotov. Edino oves kaže letos izrazito slabo. Koruza, ki je v početku zaradi suše zaostajala v razvoju, se je ponekod, kjer je prišlo do zadostnih padavin, zopet popravila. V Rumuniji pričakujejo letos prav ugodno letino, ki bo dala znatne količine za izvoz. V Bolgariji, ki je imela lani razmeroma slabo letino pšenice, bo letos po došlih vesteh pridelek izredno obilen in se bolgarska vlada že pripravlja, da ustvari pogoje za izvoz presežka. Tako namerava znižati železniške tarife za prevoz žita in odpraviti vse ovire, ki so doslej omejevale izvoz Kakor znano, smo v gospodarskem letu 1929-30 zaradi neugodne letine v Bolgariji izvozili v to državo zna.tne količine pšenice. V nasprotju z Bolgarijo pa se pričakuje v Grčiji slaba letina in ni izključeno, da bomo letos znaten del presežka v pšenici, ki bo znašal le kakih 20.000 vagonov, izvozili na grško tržišče. V ostalih evropskih državah bo letina v žitaricah letos srednja in je že danes jasno, da skupni pridelek evropske celine ne l>o dosegel lanskega obilnega pridelka in bo zaragi tega morala Evropa v večjih množinah kakor lani uvažati pšenico. Tudi glede letošnje žetve v Zedinje-nih državah so bile objavljene že prve cenitve, ki se nanašajo na stanje od 1. julija. Iz teh cenitev je razvidno, da bo pridelek jare pšenice letos znatno večji kakor lani. ko je bil izredno slab. nasprotno se ceni, da bo letina ozimne pšenice nekoliko slabša od lanske. Skupaj vzeto, pridelek pšenice v Zedi-njenih drža vab ne bo letos bistveno večji od lanskega m bo občutno-zaostajal za pridelkom zadnjih let. Skupni pridelek pšenice v Zedinjcnih državah se ceni na 811 milijonov bušljev. nasproti lanskemu dcfinitevnemu prideku od 806 milijonov bušljev, predlanskemu pridelku od 915 milijonov bušljev in pridelku v letu 1927. od 879 milijonov bušljev. Ce bodo ti po-dakti obveljali, tedaj se ni bati, da bi ameriška Pšenica letos v toliki meri kakor temi z nizkimi cenami pritiskala na evropski trg, zlasti ker bo letos uvozna potreba Evrope večja. Po privatnih cenitvah bo- pridelek koruze v Zedinjcnih državah obilnejši kakor lani (ko je bil razmeroma slab) in bo znašal 2876 milijonov bušljev nasproti i662 milijonov bušljev pred enim letom, 2736. milijonov bušljev pred dvema letoma in 2274 milijonov bušljev pred 3 leti. Za svetovno žitno gospodarstvo je seveda velike važnosti letina v Kanadi, glede katere pa zanesljivejše cenitve zaenkrat še niso mogoče. Ameriški statistik Bryant ceni pridelek jare pšenice v prerijskih provincah Kanade na 365, statistik Murray pa na 395 milijonov bušljev, kar bi odgovarjalo sku-pnj letini Kanade od okrog 400 milijonov bušljev. Pri tem pa je treba upoštevati, da bo imela Kanada koncem tekočega meseca na razpolago še okrog 100 milijonov bušljev stare pšenice, tako da bo prišla v novo kampanjo z okrog 500 milijonov bušljev pšenice. Kakor je danes mogoče presoditi situacijo, mi pričakovati, da bi cene pšenici prj sedanjem nizkem stanju nadalje nazadovale. Pač pa je možno, da se bodo tečadi, ko bodo uspehi letine v posameznih državah točno znani, več ali manj okrepili. Dohodki od železniškega to* vornega prometa so se lani povečali za 171 milijonov Din V »Saobračajinem pregledu« (mesečni revijii, ki jo izdaja prometno ministrstvo) so objavljeni podatki o dohodkih naših železnic, iz katerih je razvidno, da so lani znašali dohodki od brzovoz-nega tovornega prometa 51.4 milijona Din, dohodki od običajnega tovornega prometa 1776.0 milijona Din in dohotf-ki od sporednih pristojbin pri tovornem prometu 08.I milijona Din, skupaj 1885.5 milijona Din, kar predstavlia nasproti letu 1928. povečanje za 171.6 milijona Din. To povečanje je brez dvoma rezultat lanskega povišanja tarif 1. marca in 1. septembra (sezonsko), pri čemer pa moramo še upoštevati, da je sezonskno 20-odstotno povišanje tarif na premog, drva in železniški material, t.i je bilo letos spremenjeno v stalno povišanje in ki je zadelo eno tretjino vsega našega tovornega pro-meta, ve-'jalo v tem letu le 4 mesece. Zato moramo pričakovati, da se bodo za tekoče leto dohodki od tovornega prometa še nadalje povečali. Skupno z državno takso so znašali lami dohodki od tovornega prometa 2084.7 milijona Din. Dohodki od osebnega prometa so lani znašali 705.8 milijona Din in so bili za 16.1 milijona Din manjši od I. 1928., kar Shte edino na račun zmanjšanja do-lodkov od III. razreda od 620.7 na 544.9 milijona Din. Od teh dohodkov osebnega prometa odpade 2.4 % na I. razred, 20.2 % na drugi in 77.4 % na tretji razred. Skupno z državno takso so lani znašali dohodki od osebnega prometa 809.5 milijona Din in dohodki od prtljažnega prometa 8.2 milijona Din, vsi dohodki železnic od tovornega, osebnega in prtljažnega prometa pa 2599.5 odnosno z državno takso 2904.5 miSijonia Din ter po odbitku vrnjenih zneskov 2888.7 milijona Din. = Ponovno nazadovanje prometa v tržaški luki. Kakor poročajo iz Trsta, je v maju tekočega leta znašal promet tržaške luke le 381.600 ton nasproti 540.000 tonam v maju preteklega leta. Za prvih pet mesecev letos znaša primanjkljaj v tržaškem po morskem prometu nasproti istemu razdobju preteklega leta že 271.000 ton. Na zmanjšanje prometa v tržaški luki je deloma vplivalo uveljavljenje jugoslovensko-špan-ske trgovinske pogodbe, ki nam omogoča neposredni izvoz lesa v Španijo, dočim smo prej morali les izvažati v Španijo preko italijanskih pristanišč, ker se je na les, ki je prišel direktno iz jugoslovenskih luk pobirala posebna surtaksa. = Amerika se zapira proti uvozu iz Ru sije. Iz Ne\vyorka prihajajo senzacijonalne vesti, po katerih bi bil s praktičnim izvajanjem novega carinskega zakona oneniogo čen izvoz ruskega blaga v Ameriko. Pred dnevi je namreč prispelo v nevvvorško luko 14 sovjetskih trgovskih parnikov. naloženih * lesom, ki ga je Rusija pred uveljavlje njem nove carinske tarife v velikih množi nah izvažala v Zedinjene države. Carinsko oblaslvo v Ne\vyorku ie temu transporti! lesa odreklo pravico do uvoza v Zedinjene države, opirajoč se na člen 407. novega ca rinskega zakona, ki je naperjen proti dum pingu in prepoveduje uvoz proizvodov prisilnega dela. Po tem členu so izključeni od uvoza proizvodi prisilnega dela ali kuhi ka, kar ne velja samo za kazenske zavode, temveč tudi za podjetja brez. normalno plačanih delavcev in dežele brez svobodne volje dela, za kolonijalne afrme, kjer se izkoriščajo urojenci itd \a pritožbo vodji, ruskega lesnega transporta je ameriški urad za trgovino potrdil, da je bilo tolma čonje zakona od strani newyorške carinarnice pravilno. Dalekosežnosti tega ukrepa zaenkrat še ni mogoče presoditi, zlasti ker je treba še počakati, kakšno stališče bod.-ameriška carinska oblastva zavzela naspro ti uvozu ostalega blaga iz Rusije. Z gotove strani se zatrjuje, da bo s tem omogočen vsak uvoz ruskega blaga v Zedinjene države. = Natečaj za gospodarsko literaturo Uredništvo »Bankarstva« v Zagrebu je or* ganiziralo natečaj za gospodarsko literatu* ro. Nagrade znašajo 10.000 Din in sicer 5000 Din za najboljše delo o gozdarstvu ali splošnem narodnem gospodarstvu, 3 ti* soč Din za dve deli o perečih gospodar* skih vprašanjih in 2000 Din za dve razpra* vi o problemih naše .ndustrije. Pravico do natečaja imajo vsi Srbi, Hrvati in Sloven* ci, ki študirajo na univerzah odnosno vi* šokih ali srednjih strokovnih šolah (naših in inozemskih) in taki, ki so študije dovr* šili v zadnjih treh letih. Razprave ne sme* jo presegati 30 na stroj pisanih strani pi sarniškega formata. Poslati jih je treba v dveh izvodih do 15. oktobra uredništvu »Bankarstva« v Zagrebu, kjer dobe inte* resenti vse podrobnejše informacije. = Plačevanje kamninske trošarine na piv«.. K včerajšnji objavi kr. banske uprave gk-ac prijavljanja pivi sprf-c^ga * neposredni konsurn in gled-i plačevanja barov ii.ske trošarine, je ir;ba št ccdati. da -<(7 t ni, ki so opustili dolžno pr;jf.vo sprejetega j...va, to storijo n-niuS'i"0 raj-poziieje do vštetega '20. t. m., ker s« bo po tem roku proti krivcem postopalo z vm) strogostjo. = Zakaj so bila prekinjena avstrijsko-jugoslovenska trgovinska pogajanja? Kakor znano, bi se morala pogajanja za revizijo avstrijsko - jugoslovenske trgovinske po-srodbe na željo avstrijske vlade zaključiti in podpisati do 1. t. m. Do tega pa ni prišlo. s čimer je zaenkrat propadlo tudi uvetiavljenje že sklenjene avstrijsko - madžarske revizijske pogodbe in je Avstrija pripravila že vse ukrepe za prehodno zaščito avstrijske agrane produkcije na drugi bazi. Iz Beograda poročajo, da se člani naše delegacije še vedno mudijo na Dunaju, dočim je dospel v Beograd naš du-naiski poslanik dr. Grga Angjelinovič, ki je včeraj zopet odpotoval na Dunaj z novimi instrukcijami. Kakor se doznava, je zastoj v pogajanjih nastopil zaradi carin na živino, ki jih hoče Avstrija znatno povišati. Naš a delegacija na to povišanje ni mogla pristati, ker igra izvoz naše živine v Avstrijo važno ulogo v naši trgovini s to državo = Ugodno posojilo Skodovih tvornic. Te dni se je vršil izredni obč-ii zbor Skodovih tvornic v Plznu, ki je odobri) od upiavne-sa sveta sklenjeno posojilo v višini 5 mili .ionov angleških funtov (1373 milijonov Din). Pogoji za to posojilo so razmeroma ugodni. Obrestna mera znaša 6 %, izplačilni tečaj pa 92'%. Posojilo bo v kratkem emitirano na polovico v Angliji in v Franciji ter bo iz izkupička izplačano staro 7.b% posojilo, od katerega je še neamortiziranih 2.34 milijona funtov, ostanek pa bo porabljen za finaciranje naročil in dobavna dolge odplačilne roke. BORZE 10. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, zlasti o devizah Curih, London in Praga. V skladu z okrepitvijo švicarskega franka so tudi pri nas tečaj: deviz ponovno popustili, in sicer Nt/\vyork od '56.31o na 56.30, London od 274.54 na 274.36, Trst od 296.57 na 295.29 itd. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voi-na škoda danes pri nespremenjenih tečajih ostala brez prometa. Tudi v ostalih državnih papirjih ni prišlo do zaključkov. Med bančnimi papirji! pa so bili zaključki v Praštedioni po 905 — 910, v Zemaljski po 133 — 131, v Union banki po 192, v Poljo-delski po 57.5; med industrijskimi papirji pa edino v Slaveksu po 64. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.68, erlin 13.4525. -i Bruselj 7.SS6. — Budimpešta 9.885. — Curih 1094.4 — 1097.4 -1095.9). — Dunai 796.77. — London 273.96 — 274.76 (274.36). — Newyork 56.20 _ 56.40 (56.30). — Pariz 220.87 — 222.87 (221.87). — Trst 295.29 — Praga 156.95 — 167.75 (167.35). Zagreb. Amsterdam 20.68, Dunaj 795.27 Imetn k Hoblove naoratie in profesor medicine, Dr. E., še dela kljub svoji visoki starosti od ranega jutra do poznega večera v svojem imenitnem poklicu. Njegovi bolniki hvalijo bistroumnost, s katero spoznava bolezni, in čudovito pomirja-iočo sfero, ki okroža njegovo močno osebnost. »Ogibajte se za vedno vseh tvarin, ki bi mogle škodovati Vašemu zdravju, tako tudi kofeina v kavi. Brezuspešno ie tudi najboljše zdravljenje in najdražje zdravilo, ako se tej potrebi ne podvržete. Pri kavi Vam ni treba ničesar pogrešati, ker imamo kavo Hag, pravo najizbornejšo zrnato kavo, brez nadležnega kofeina. Kava Hag pomeni korak bliže k etičnemu smotru naše dobe: zdrav duh v zdravem telesu.« Privoščite sebi in svoji družini odslej kavo Hag, doma kakor tudi na počitnicah! Dobiva se v vsaki boljši prodajalnici s ko-lonijalnim blagom. Tudi v kavarnah in hotelih točijo na željo kofeina prosto kavo Hag. do 798.27, Berlin 13 4375—13.4675, Bruselj 7S6.6 — 790.6. Bduinipešta 987 — 990. Milan 295.1 - 297.1. London 273.96 — 274.76. Nc\vyork ček 56.2 — 56.4, Pariz 220.87 do 222.87, Praga 166.95 — 167.75, Curib 1094.4 do 1097.4. Curih. Zagreb 9.125. Pariz 20.2525, London 25.242o, Nevvvork 514.80, Bruselj 71.90, Milan 26.9550. Madrid 60.50, Amsterdam 266.95. Berlin 122.7750. Dunaj 72.67, Sofija 3.74, Praaa 15.27, Varšava 57.70, Budimpešta 90.22,'Bukarešta 3.06. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 95.5 blago, 7% Blair 85 bi., Celjska 160 den.. Ljubljanska kred. 122 den., Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 126 den., Ruše 280 do 300, Stavbna 40 denar. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 432 — 433, za december 432 — 433, investicijsko 86.5 — 87, 8% Blair 95 — 95.375, 7% Blair 84.5 — 85, 7% Drž. hipotekama banka 83.75 — 84.25, 6% besrluške 75.5 den.; bančne vrednote: Praštediona 900 — 910, Union 192 — 192.5, Jusio 77 — 78, Narodna 8220 den., Srpska 186 den., Zemaljska 133 — 135. Poljodel-ska 57.5 — 58; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Našička 1300 blago, Gutmann 165 bi., Slaveks 63 — 64. Drava 208 — 228, Šečerana 333 — 338. Brod vagon 107.5 — 112.5, Vevče 126 den.. Dubro vačka 350 — 400, Isis 33 — 36, Trbovlje 407 — 410. Beograd. Vojna škoda 443.5 zaklj., za december 458 zaklj., investicijsko 89.25 do 89.75, a sirarne 54.75, 7% Blair 86.25—86.75, Narodna 8230 — 8240 Blagovna tržišča LES -f- Ljubljanska bor/a (10. t. m.) Tendenca za les mlačna Zaključen je bil 1 vagon javorjevib plohov. Povpraševanje je za to-stone (I., II., III., dolžina 2.25 m, od 10 do 30 cm širine, IV. 2.25 m dolžine, ter kratki testom od 1.75, 1.40, 1.05 in 0.70 m dolžine), nadalje za vsako množino javorjevib plohov (ostrorobih, paralelnih, očeljenih, 27 — 100 mm, od 2 m dolžine navzgor, od 20 cm širine navzgor, I., II.) in bukovih ter javorjevih remeljnov (brez grč, ostro-rcbiK, parjenih in neparjenih, od 60 cm dolžine navzgor, 57 X 57. 57 X 54, 57 X 50, 57 X 48, 57 X 45. 57 X 41, 57 X 38 1.1 57 X 35 mm), dalje je povpraševanje za bukove remeljne (parjene. ostrorobe, brez srrč in srca, dolžina 54, 100. 120 cm, 32 X 19, 38 X 19, 38 X 22. 45 X 22. CA X 19, 38 X 16, 32 X 22 in 26 X 22 mm), za večjo množino orehovih plohov (boules), za 1 robih, očeljenih. I., II., 24, 18 in 12 mm, od 17 cm širine navzgor, 4 m dolžine), za 1 vagon smrekovih desk (paralelnih, ostrorobih, očeljenih, I., II., 28, 3S, 48, 58 in 70 111111 širine, 4, 5. 6 m dolžine in 24, 18 in 12 liim v francoskih širinah). ŽITO -}- Ljubljanska borza (10. t. m.) Tendenca za deželne pridelke čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon moke. — Ponujali so pšenico (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baško. 80 kg po 250 — 252.5. 78 kg po 242.5 — 245, 77 kg po 237.5—240, baško novo, uzančno blago, brez doplačila, za julij po 210 —, 212.5, za avgust po 220 do 222.5; rž: baško, novo, 72 kg, mlevska voznina, slov. postaja, plač. 30 dni po 160 do 162.5; moko: baško, >0g«, fco Ljubljana, plač. 30 dni po 405 — 410; koruzo: baško, plač. 30 dni po 162.5 — 165; ječmen: baški, novi, ozimni, 66 kg po 155 — 157.5; oves: baški, navadna voznina, po 195 — 200. -f- Novosadska blagovna borza (10. t m.) Tendenca prijazna. Promet: 31 vagonov pšenice, 16 vagonov koruze, 14 vagonov moke, 19 vagonov otrobov in 1 vagon ječmena. Pšenica: baška, nova, 78/79 kg 165 do 170: gornjebaška, nova. 78/79 ke 165 do 170; sremska, nova. 78/79 kg 162.5—167.5. Ječmen: baški in sremski. novi, 63/64 kg 95 — 100. Koruza: baška in sremska 112.5 do 117.5; baška in sremska, ladja Dunav 118 — 120; banaška, ladja Dunav 118 do 120: baška in sremska za avgust 120 do 122.5; banaška 105 — 110. — Moka-»0gg< in >0g< 315 — 325; :2s 285 — *>95->5« 225 - 235: >6« 170 - 180; j>7« 105 do 115; 80 — 90. Otrobi: baški 75 — 80. -j- Budimpeštanska terminska borza (10, t. m.) Tendenca neenotna: promet živahen. Pšenica: za oktober 19.01 — 19.02 (obračunski tečaj 19); koruza: za julij 15.33 do 15.85 (15.30). »JUTROi st 158 6 Pefek, U. VTI. K05 \a letovanju za dobo oddiha je istotako treba paziti na pravilno hrano. Okusna naravna hrana, ki je lahko prebavljiva, a ima veliko hranilno vrednost, je za predjužnek in malico. stobesedno poslanico, v kateri vas založništvo »Nimfa«, ki se je seznanilo z vašo spoštovano povestjo, prosi, da se zaradi razgovorov javite tega in tega dne tja in tja. Sluteč dober zaslužek razburjeni sedete v kočijo in se odpeljete v »Nimfo«. Založnik vas laskavo povprašuje o vaših delih, o starejših, namiguje na to, da ste, dokler bo on živ, preskrbljeni, vas opozori, da vaš slog nekoliko šepa in da slabo poznate zgodovino, vendar pa upa, da se boste sčasoma že popravili, ter vam da štirideset rubljev predujema. Vi mu dolgo stiskate roko in prav zadovoljni s kupčijo hitite v pivnico k tovarišem. Štirideset rubljev seveda ni dosti, toda če. upoštevate, da vas prepis Puškinove »Kapitanove hčerke« s strojem stane vsega skupaj deset rubljev, tedaj ostanete z velikodušnim založništvom »Nimfa« še vedno zadovoljni. Založnik-ljubitelj se drži običajno od dveh mesecev do treh let, potem pa, popolnoma uničen in preziran od vse javnosti, odpotuje v Taškent, kjer postane zastopnik predilnice. Št. 2. Založnik-strokovnjak. Rdeča brada in podplute oči. Stanuje na Dmitrovki. Povečini izdaja »Trgovski adresar«, vendar pa tudi bele-tristike ne odklanja. Pesmi in povesti zanj ne obstojajo. Zanj to »ni fakt«. Trg zahteva romane. Zato kupuje romane. »Ste prinesli roman.« »Roman.« »Koliko ga je?« »Dvanajst tiskovnih pol.« »Koliko hočete zanj.« »Dvesto za polo.« »Osemdeset.« »Oprostite, to je vendar izviren roman.« »Kaj poveste! Vsi romani morajo biti izvirni. Kakšen roman pa je to, če ni izviren? Kdo ga bo pa kupil?« »Toda, saj so tudi prevedeni romani.« »Prav malo je prevedenega. Slike so že prevodne, to vem. Skratka, sto za list.« To je njegova zadnja beseda. Več ne da. Ce nočete, pa ni treba. Nesite svoj roman kam drugam, založnik-strokovnjak zavoljo tega ne bo propadel. On si bo že znal najti prevoden in prav. nič težje izviren roman, poln pustolovin, če ga-pa ne najde, potem bo tudi vozni red našel svojega čitatelja. Njegovo založništvo se imenuje »Apoteoza« ali »Gigant«. Št. 3. Idejni založnik. Kaj on ljubi in kaj potrebuje, to. ve sam vrag. Neznano! Katalog njegove- Valentin Katajev: Moji založniki (Nekai avtobiografskega.) Ali je mogoč pisatelj brez čitatelja? Ni mogoč. Ali ie mogoč čitatelj brez pisatelja? Ni. To je jasno. Po vsem tem je na prvi pogled vidno, da postane vprašanje o bivanju literature v navzočnosti pisatelja in čitatelja izredno enostavno in lahko. Pisatelj je napisal, čitatelj prečital, se namrdnil in konec besedi. Pa ni tako. Zgoraj omenjene besede so .še prav daleč od svojega konca. Med pisateljem in čitateljem mora biti na vsak način mostiček, brez katerega niti pisatelj, niti čitatelj ne veljata nič. V javnem življenju se ta mostiček imenuje založnik. Preden ima pisatelj čitatelje, mora imeti založnika. To je popolnoma jasno. Pa ne kakršnega koli, ampak dobrega. Vprav dobrega mora imeti. Laskavega, dobrotljivega in naivnega. Jaz sem pisatelj in imam čitetelje. Iz tega sledi, da imam tudi založnike. In danes bi rad izpregovoril nekoliko toplih besedi o teh milih, nesebičnih, bolestno čuječih in v večini primerov globoko nesrečnih čudakih. Mnogo sem jih že imel. Menim, da jih Tehniki posvečena cerkev Kupola nove cerkve v Parizu, Cije zaščitnik je sv. Krištof kot patron prometa. Strop kupole je poslikan s prizori iz modernega prometa: avtomobilisti, letalci in potniki na železnici molijo k sv. Krištofu, ki nese dete Jezusa preko potoka. je bilo celo več kakor čitateljev. Vseh si niti zapomniti ne moreš. Vendar pa so se mi poedini za vse življenje vtisnili v spomin. Št. 1. Založnik-ljubitelj. Ta ima pet otrok, stanovanje, sesto-ječe iz štirih oseb, dva izvirnika Levi-tana in veliko kolekcijo avtografov. Služi v tobačnem trustu, ljubi praženje v ponvi in čita po obedu Wildea. Kaj ga je vzpodbudilo, da je stopil na to spolzko, opasnosti in izgub polno pot, ni znano. Prišlo je kar samo od sebe. Nepričakovano. Sam pravi, da se je lotil tega posla pod vplivom nepremagljive ljubezni do literature. Njegovo založništvo se imenuje »Nimfa«. Zakaj tako, ni znano. Prišlo je kar samo od sebe. Nepričakovano. Ta naivni čudak izdaja v prvi vrsti pesmi nekih drznih, pa zato nič bolj znanih mladih ljudi, ki se nazivajo »Po-st-neo-parnasci«. Včasi pa prične na mah mrzlično nakupovati prozo za velik literarno-umetniški almanah. Izdaj »Nimfe« nihče prav posebno rad ne kupuje, čeravno so tiskane na dragem papirju Verže v nakladi tisoč izvodov, od katerih je sedemdeset izvodov numeriranih, trideset pet jih je na japonskem papirju Tao-Kao in se 9letna maščevalka Pred nekoliko dnevi se je primerila v neki tovarni umetalnega ognja v Ne\vtonu (Zedinjene države) eksplozija, ki je usmrtila tri osebe, dve pa težko mnila. Kakor je sedaj dognala preiskava, je šlo za maščevalno dejanje 9-let-ne deklice, lastnikove hčerke, ki ie zalučala prižgano raketo v skladišče, ker ji mati ni hotela dati 5 centov. Eksplozija je usmrtila dva njena sovražnika, a tudi njo samo. Mati je težko ranjena. Enega otroka še pogrešajo in je Po vsej priliki mrtev. Za srečo v nesreči se je zgodilo vse to v nedeljo, ko ni bilo nobenega delavca v tovarni. Najstarejši človek Najstarejši človek na svetu, Kurd Saro, ki mu je 150 let, se je na skrivaj vkrcal, da odpotuje v Ameriko, kamor so ga povabili pristaši prohibicije, ki hočejo Američanom dokazati, kakšno starost laliko desože abstinent. Stari mož bi bil moral že pred dvema letoma nastopiti to propagandno pot, a takrat ni imel toliko poguma kakor sedaj, da bi tvegal takšno potovanje v svoji visoki starosti. Potovanje s Zeppelinovimi zrakoplovi cenejše Vodstvo Zeppelinovih delavnic je znižalo potnine za vožnje s svojimi zrakoplovi za celih 40 odstotkov, ker se je pokazalo, da občinstvo dosedanjih ogromnih cen ne zmaguje. Podjetje bo pa imelo vendarle še velik dobiček, to pa pred vsem radi poštne službe, ki jo opravljajo Zeppelinove zračne ladje. Z brezniotornim letalom preko Oceana Dva mlada newyorška letalca nameravata z brezmotornim letalom prele-teti ocean. Letalo bo privezano na pre-komornik »Saturnia«, tako da ga bo gnal prav za prav ta kakor papirnatega zmaja. Letalca upata, da bosta vztrajala v zraku vsaj do Gibraltarja. Tipkarica, ki zna skakati Mlada newyorška tipkarica Rita Schoemakerjeva je skočila v višini preko 4500 m (s padalom) iz letala in je srečno prispela na tla. S tem je dosegla nov rekord za ženske. Novi ameriški admiral I. V. Chase, naslednik dosedanjega poveljnika ameriškega vojnega brodovja, admirala VVilliama V. Pratta. Športne obleke za kolesarje, turiste, lovce ter Bajaco preobleke v največji izberi pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Petek, 11. julija LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas* ba. — 13: Napoved čas, borza, reproduei* rana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevni* kov. — 18.30: Koncert radio=orkestra. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Prenos Muenchcna. — 22: Napoved časa ir. poro« čila. Sobota, 12. julija. LJUBLJANA 12.30: Rcproducirana glas* ba. — 13: Napoved čas, borza, reproducira* na glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio^orkestra. — 19.30: Športna ura. — 20: Prenos iz Beograda. —• 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Pre« nos z Bleda. BEOGRAD 12.45: Koncert radio.kvarte* ta. — 19.30: Narodne pesmi na kitaro. 20: Večer operetne glasbe. — 21: Pevski zbor »Tomisiav«. — 22: Poročila. — 22.15: Koncert radioskvarteta. — 23.15: Poročila. ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.10: Tonfilm* ska glasba. — PRAGA 17: Koncert iz Mo* ravske Ostrave. — 20: Zabaven večer. —• 21.30: Koncert godbe na pihala. — 22.53: Prenos iz Brna. — BRNO 17: Koncert \e. Moravske Ostrave. — 20: Prenos iz Pra* ge. — 22.53: Vojaška godba. — VARŠAVA 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. — 15.40: Koncert orkestra. — 17.55: Klavirski koncert. — 19.05: Pesmi H. WoIfa. — 20.05: »Weekend«. — Jazzsband. — BERLIN 19.30: Finske narodne pesmi. 20.30: Večer v berlinskem studiu. — Goda ba za ples. — FRANKFURT 20.15: Pevska tekma. — 21.15: Radiosprogram iz dobe Tridesetletne vojne. — Godba za ples. —• LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Zabaven večer. — Reprod. glasba. * STUTTGART 20.15: Prenos vsega progra* ma iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9: Do* poldanski koncert. — 17.30: Operetna glas* ba in valčki. — 20.15: Večer lahke glasbe. bo morje ob plimi avtomatično napolnilo. Ob najvišjem stanu vode bodo zaprli zatvornice in morska voda bo sama tekla po vodovodu v Pariz. Na ta način bo Babilon ob Seini imel vedno svežo morsko vodo v svojem kopališču. Kakor je načrt enostaven, vendar bo stal lepe denaree. S podobnim podjetjem . se je bavil občinski svet že 1. 1S75., ko ie bil pariški župan danes že pokojni Georges Clemencean. ali tedaj Parižani še n i s,0 imeli razumevanja za velika podjetja, pa tudi zdravilne lastnosti morskih kopeli še niso bile tako splošno znane. Clemenceau tedanjih Parižanov ni mogel uveriti o koristnosti morskega kopališča. Danes Pa je načrt izzval splošno odobravanje in navdušenje, tako da ne bo težko zbrati potrebnih milijonov, da dobi Pariz to, kar mu je odrekla priroda — morie in njegove zdravilne kopeli. Kiirten se je premislil Diisseldorfski časniki poročajo, da je domnevani diisseldorfski rnnože-stveni morilec Peter Kiirten preklical del svojih prejšnjih priznanj. Kiirten ne mara več veljati za »diisseldorfskega volkodlaka«, a tudi mnogo drugih zločinov, katerili se je izpovedal po svoji aretaciji, se sedaj brani. A oblasti so k tej vesti sporočile, da je često brez pomena, če morilec ne mara biti več morilec. Posamezne zločine so mu tako dobro dokazali, da mu ne bo pomagalo nobeno zavijanje več. sploh ne prodajajo, ostale pa so polne ugank, predgovorov, naslovov in ex-librisov, kar vse je delo najboljših umetnikov. Založnik-ljubitelj kupuje rokopis dolgo in vneto. Najprej ga nosi v aktovki okoli znancev, ga pri čaju čita na glas in se posvetuje, da-li ga je vredno kupiti ali ne. Ce znanci rečejo, da je vredno,, potem založnik težko vzdihuje in vam pošlje v priporočenem pismu veliko in go- Mož s poldrugim tisočem ur Mister Marder iz Manchestra se je zdel angleškim carinskim oblastem že dalj časa sumljiv kot tihotapec. Med njegovim zadnjim potovanjem po Evropi so ga dale tedaj na skrivaj opazovati in tako so dognale, da je nakupil veliko množino ur. Ko je stopil na domača tla, so mu tedaj cariniki malo natančneje preiskali kovček in šo ugotovili, da ima dvojno dno. Med dvojnim dnom pa so odkrili preko tisoč dragocenih ur. Nato so mu pretipali obleko. Nosil je navzlic vročini dva posebna telovnika, v obeh telovnikih so našli 365 ur. Vse to So mu zaplenili, za jamčevino 4000 funtov pa so ga- pustili prostega, dokler ne bodo sodniki odločili njegove nadaljnje usode. dotičnem domu. Tudi valzaškem deželnem grbu je čaplji določen časten prostor. Zato si skoraj ni mogoče predstaviti razočaranja Alzačanov, ko so ptičeslovci objavili uspeh dolgoletnega opazovanja. Predmet opazovanja je bilo 87 čapljinih dvojic, ki so imele 1. 1928. natanko 257 mladih, letos pa je to število Palo na 218. Potem se seveda ni čuditi, da pada število rojstev v Franciji, ako celo poklicni činitelji zanemarjajo svoje dolžnosti. Svojevrsten bojkot Prebivalci Langenberga, znanega sedeža največje nemške radiopostaje, so sklenili bojkotirati plin, vodo in elektriko iz mestnih podjetij, češ da jim mestni očetje predrago zaračunavajo te moderne dobrine. Kljub silni vročini zadnjih dni, so langenberške-gospodinje junaško vztrajale ob vročih štedilnikih, dasi so bile doslej vajene kuhati na plin. Mesto elektrike porabljajo ogorčenj meščani, svečice, ako že ne morejo prestati brez razsvetljave' Po noči. Zlasti navdušeno - pa je bil sprejet bojkot vode, kar so zlasti z veseljem pozdravili otroci in moški. Prvi so se iznebili nadležnega umivanja, pri slednjih pa je prišlo do veljave davno vkoreninjeno sovraštvo do vode in pijejo samo pivo. Vodnii bojkot se je zadnje dni celo poostril, kajti ne rabijo občinske vode več niti za kuho. Pri nedavni plohi so namreč v lonce, sklede sode in drugo posod je preskrbeli toliko potrebne moče, da so se za daljši čas osamosvojili i-n ne rabijo drage mestne vode. Brez dvoma so si Lan-genberžanj v teku bojkota prihranili že lepe denaree, ki so doslej tekli po nepotrebnem v nenasitno mestno blagajno. Stvar je posnemanja vredna, tembolj,, ker se je izkazalo — vsaj doslej — da moderni meščan lahko in srečno živi brez plina, vode in elektrike. Pariz dob! morsko kopališče Francoska prestolica leži kakih 200 km daleč od morja vendar bodo Parižani po domislici dveh mestnih očetov v kratkem imeli pravo pravcato morsko kopališče. Načrt obeh mestnih svetnikov je prilično preprost. Modernim inženjerjem bo igrača, zgraditi vodovod po vzorcu starorimskih akve-duktov, po katerem se bo dovajala morska voda iz Dieppea v ogromni basen pariškega kopališča. V ta namen bodo zgradili v Dieppeu napravo, ki jo Zmagovalka v letalskih tekmah Gdč. Winipred S. Brown, ki je zmagala pri tekmi za pokal angleškega kralja. Dosegla je najboljši uspeh pri poletu na daljavo 750=pilj. Pretkani sodnik In žepar V majhni evropski državi se je zgodilo, da so prijeli nekega žepa,rja, ko je hotel izkoristiti gnečo semanjega dne. Povedli so ga pred sodnika, ki ga je obsodil na takojšnje plačilo sto frankov globe. Zmikavt je plačal sedemdeset frainkov, češ da več nima. preiskali so ga in ugotovili, da se ni zla>-gal. Tedaj mu je dejal sodnik: »Za eno uro si prost«. Nato žandarju tišje: »Jamčiš mi za njegovo vrnitev. Sledi mu, a ne predaleč, da ti ne uide; vendar tudi ne preblizu, da bo pozneje le mogel plačati ostanek globe«. Darilo Ko sta brata Hunterja iz Chicaga končala svoj rekordni polet, med katerim sta v 23 dneh 1 uri 17 minutah opravila 66.360 km poti, sta si privoščila najprvo 48 ur nevzdramnega spanja. Tretji . dan sta se vrgla v polno življenje. Najprvo sta obiskala neko zabavišče, v katerem nudijo vsakemu stotemu obiskovalcu kakšno darilo. Eden izmed bratov Kenneth Hunter, je imel srečo. Blagainičarka mu je obenem z vstopnico izročila zaprt ovitek. Kenneth ga je radovedno odprl. O ovitku je bila prosta karta za enotirni polet nad Chicagom. Državni zbor v srajcah Velika vročina zadnjih tednov je pripravila nekatere komunistične poslance nemškega državnega zbora do tega, da so prišli k sejam v poletni obleki, ki je v teh prostorih docela neobičajna. Novota je izzvala najprvo oficialne ukrepe proti novoti, končno so se ji pa morali odločilni činitelji vdati. Nemški poslanci lahko prihajajo sejat tako opravljeni, kakor nam kaže slika. V ostalem pa gre tu za novinarje, ki jim je bilo tudi dovoljeno, da smejo prisostvovati sejam v poletnem oblačilu. Zakaj pada število rojstev Francoski javni delavej že nekoliko desetletij opozarjajo Francoze na žalosten pojav, da se francoski narod množi silno počasi v primeri z drugimi narodi in znaša njegov prirodni prirastek komaj toliko, da se prebivalstvo Francije le z največjim naporom vzdržuje na isti višini. Zdaj pa so ti-česlovci dognali novo nesrečo, ki bo gotovo slabo vplivala na francoske populacijske prilike. Znano je, da so čap-Ije važen činitelj pri rojstvu novih državljanov in državljank, manj znano pa bo, da se je tudi med čapljami pojavila težnja po omejevanju rojstev. To žalostno dejstvo so opazili nedavno v Strasbourgu. V Alzaciji so čaplje v velikih časteh. V hišah, kjer si želi deca mladega bratca ali sestrico, nastavljajo otroci na okno košček sladkorja, da bi privabili čaplio. Pri tem sladkosneda ptica baje redno pusti svoj tovor v Viseči stolp v Pizi Podtalne vode izpodjedajo temelj, na katerem stoji znameniti stolp stolnice v Pizi, da je resno ogrožena ta izredna stavbna posebnost. V zadnjih desetih letih se je zvonik nagnil še za en cm. Da rešijo znamenitost, so dali stolpu krepko betonsko podlago. »JUTRO« gt. 158 Petek, 11. VII. 1930 V. Williams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Hektor je dvignil roko, da bi vnovič potrkal. Nenadoma pa je zastal. Od spodaj mu je prišel na uho glas lahnih stopinj.. Namenoma lahnih stopinj. Ne, to niso bili koraki človeka, ki prihaja v hišo s poštenim namenom. Ne. To so bili tihi, tipajoči in pretehtani koraki človeka, ki se je prizadeval, da neslišno pride naprej. Toda Hektorjevemu ostremu sluhu, vajenemu skrajne pozornosti, ni mogel uiti tihi odmev teh počasi naprej drsajočih korakov. Previdno je pogledal na stopnice. Mlad mož, približno tako velik, kakor on sam, se je previdno vzpenjal po prstih čez stopnice. Od časa do časa je zastal in prisluškoval, z obrazom obrnjenim navzgor. V takem trenutku ga je Hektor lahko razločno videl. In spoznal ga je trenutno. To je bil tisti prepadli mladenič, ki ga je videl na prefekturi in ki se je — kakor se je Hektor dobro spominjal — imenoval Maurice. XV. POGLAVJE Na stopnicah Grand-Duc je nekoč nazval mladeniča za prav spretnega vohuna. Res, videti je bilo, da fant razume svoj posel, ker mu je uspelo, da je neopazen sledil Hektorju, ki je po zadnjem srečanju z Grand-Ducom vendar bil še posebno previden. Grand-Duc je torej dal Hektorja nadzorovati... Previdno se je Hektor vnovič nagnil preko ograje, da pogleda na stopnjišče. Ne malo presenečen je videl, da je vohun prišel že na zadnji del stopnic pod njim. Nepremičen, zadrževaje dih, je stal tam in prisluškoval. Hektor se je hitro umaknil. Tisti hip je njegove možgane prešinila strašna, mučna misel, njegovo srce je burno vzplalo. Vrata pred njim so bila zaklenjena. Niti glasu ni bilo iz sobe. Hektor se ni upal še enkrat potrkati, kajti to bi vohunskemu mladeniču spodaj pod njim izdalo, pred čigavimi vrati stoji. Tudi na to ni bilo misliti, da bi pobegnil iz te bedne hiše. Kaj mu torej preostane? Nič drugega, kakor da mladeniča ubije. Ni imelo več smisla, da bi se mu umaknil, tudi če bi beg bil mogoč. Maurice te hiše ne sme zapustiti živ! Poročilo, ki bi ga fant podal Grand-Ducu, bi za Loisono in za Hektorja značilo neizbežno smrt na morišču. Tega človeka mora ubiti! Spodaj se je zopet pričelo previdno tipanje in drsanje noge na stopnjišču. Ograja je tiho zaječala. Da, tega človeka mora ubiti... hitro ... brez najmanjšega šuma... Ravno se je pojavila vohunska glava na ovinku stopnišča. Hektor je že ugledal rjavi klobuk z ogromno kokardo. Fant je težko dihal. S prostora, kjer je stal Hektor, so vodile stopnice v ostrem zavoju dalje navzgor. Cisto tiho in preračunano vsako kretnjo je Hektor tipal, dokler ni njegova noga začutila prve navzgor vodeče stopnjice. Postavil se je naglo nanjo, stopil nato na drugo — tako ga ni mogel opaziti nihče, ki bi utegnil slučajno priti po stopnjišču pod njim. Zopet je bilo vse tiho, čul je samo še tih korak. Nato tišina kakor v mrtvašnici. Skrajno pozorno je pokukal Hektor navzdol. Fant je stal pred zaklenjenimi vrati in jih motril. Tedaj se je Hektor vzravnal. Razprostrl je prste in je čakal... Čakal... da s® Maurice okrene ... Tiho piskaje je dihal vohun. Sklenil je roke v naročju in še vedno opazoval vrata. Nato je snel klobuk in mahaje z njim sušil pot na čelu, nakar se je okre-nil... Bliskovito je zdaj naskočil Hektor. Bil je ravno toliko vzvišen, da se je v pravem zaletu lahko vrgel na mladeniča. Medla, skromna svetloba, ki je skozi okno sijala na stopnišče, mu je pojasnila, kako je fantov obraz izrazil najprej presenečenje, nato strah in naposled bojazen pred neminovno se bližajočim koncem. Močan udarec, hiter prijem, — in Hektor je držal pobalina za grlo, držal ga je, tiščal, dokler je še bilo kaj življenja v omahlem telesu. Maurice je bil mrtev. Brez besede, brez jeka, brez najmanjšega krika se je preselil v večnost. Le tihotno hropenje je spremljalo njegovo borbo s smrtjo. Šele, ko je Hektor čutil, da truplo pod njegovim čvrstim prijemom ni več odporno, da se grudi otrplo, mrtvo, ga je počasi začel spuščati. Ko pa je truplo položil na tla in se zopet vzravnal, je nenadoma opazil globoko spodaj na stopnišču drobno plapolajoč svit. Nekdo se je bližal s svetiljko. Hektor pa še ni mogel spoznati, kdo je, videl je samo rumenkasto luč, ki se je počasi dvigala kvišku. Kaj naj stori? Obupan je pogledal zdaj na stopnjišče, zdaj zopet na truplo. Živ bi Maurice grbcu gotovo ne mogel nič več povedati. Toda mrtev? Tedaj ga je nenadoma nagovoril nepoznan glas. »Oprostite državljan — ampak ni dovoljeno puščati trupla na stopnicah.« Prestrašen se je okrenil Hektor. Doslej zaklenjena vrata so se odprla. Čudaško napravljen mož je stal pred Hektorjem. Bil je velikan z dolgo, košato brado, podoben apostolu. Na glavi je nosil pestro ruto z belimi pikami. Umazana srajca in črtasto žensko spodnje krilo sta izpopolnjevala njegovo obleko. Noge so mu tičale v raztrganih turških copatah. »Zunaj v Picpusu je, kolikor vem, velika jama, ker se lahko znebimo takih nerodnih trupel,« je pristavil resno, »in apna je naposled v deželi dovolj...« Dvignil je mrličev klobuk, okrašen s kokardo, in pokazal z njim na tablico, pritrjeno na steni ob stopnjišču. Na njej je bilo na^a-no: »Zabranjeno je puščati kakršno koli smetjc na stopnjiSCu!« Z zgražanjem je mož nato vrgel klobuk na truplo in si obrisal roke, kakor da se hoče očistiti. Vse njegovo bistvo je razodevalo brezmejen cinizem, ki ga niti njegova revna oprava ni mogla zatajiti. Luč na stopnjišču se je bolj in bolj bližala. Že ves obupan je pogledal Hektor moža z gosto brado. Iz uradnih In drupth službenih objav Ka ponovne želje mnogih naših naročnikov bomo odslej v »Jutru« objavljali vse bistvene podatke iz onih uradnih in drugih službenih objav, ki so poprej izhajale v »Uradnem listu«, a jih sedanji »Službeni list« kr. banske uprave ne prinaša več. Razpis natečaja za načrte pohištva za letoviške sobe in restavracije. Nagrade za najboljše osnutke 8000, 2000 in 1000 Din. Rok za vlažitev načrtov do 15. septembra t. 1. pri banski upravi v Ljubljani. Podrobnosti so bile objavljene že v listih. Razpis službe banovinskega restarja na cestni progi Latkova vas - Marija Reka-Trbovjje - Zagorje - Izlake od meje vran skega do meje litijskega cestnega okraja. Prošnje je vložiti do 15. julija pri banski upravi. Razpis službe prosektorja v Splošni bolnici v Mariboru Prošnje do 26. julija pri banski upravi v Ljubljani. Sodna dražba pri okrajnem sodišču v Mr-riboru 10. septembra t. 1. ob 10. dopoldne, goba št 11: nepremičnina, zemljiška knjiga kat. obe. Ruše, vi. št. 340, cenilna vrednost 1642.50 Din, naimanjši ponudek 1088.24 Din. Vpisi v zadružni register. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani je pri Dreves-ničarski zadrugi v Dorfarjih pri Škofji Loki r. z. z o. z. izbrisalo člane načelstva Hafner Andrej. Jenko Peter in Šifrer Josip in namesto niih vpisalo naslednje: Hafner Janez, Sv. Duh 10; Dolinar Valentin v Formah št. 5 in Vilfan Franc, Dorfarji št. 1. — Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru je pri Kmečki hranilnici in posojilnici v Ptuju. r. z. z n. z. izbrisalo člana načelstva Ivana Zelenko in vpisalo namesto njega Ferdo Frasa, posestnika v Ptuju. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini tvrdke »Poppaea«, zavod za proizvodnjo kozmetičnih preparatov F. Hann & Co., registrovane pod isto firmo v Ljubljani. Konkurzni sodnik: dr. Sajovic Rudolf, sodnik dežel sodišča v Ljubljani. Upravnik inase: dr. Žirovnik, advokat v Ljubljani. — Prvi zbor upnikov dne 24. julija ob 10. dopoldne pri deželnem sodišču v Ljubljani. Terjatve je oglasiti pri istem sodišču dO 31. avgusta. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču v Ljubljani, soba št. 140 dne 18. septembra ob 10. dopoldne. ŠPORT Plavalni miting F. T. C. (Bu-dapest) : Ilirija Simona Doienec (Ilirija) in Draško Wil-fan (Primorje) izboljšata državna rekorda v hrbtnem plavanju. Plavalni miting med budimpeštanskim FTC in Ilirijo, ki bi se moral vršiti že predvčerajšnjim, je pa bil, ker Madžari niso pravočasno dobili potnih listov v zadnjem trenutku odpovedan, se je ob številni udeležbi občinstva vršil včeraj popoldne v kopališču Ilirije. Tako v športnem, kakor v propagandnem oziru je prireditev uspela nad vse pričakovanje. Organizacija je bila brezhibna, rezultati prav dobri, izboljšana sta bila celo dva jugoslovenska rekorda! Kot prva točka se je vršila štafeta 3X50 metrov prosto. Startali sta po ena štafeta Ilirije in FTC. Z naskokom kakih 9 m je prišla prva na cilj štafeta FTC v postavi: Hazy-Rajki II-Zentay II. v času 1:31. Druga ie bila Ilirija v 1:35.6 (Lavrenčič, Žirovnik, Turnšek). V štafeti FTC je bil najboljši mož Rajki II, ki je pridobil do 3 m, v Iliriji pa finalist Turnšek. V naslednji točki 50 m prosto dame sta startali Ilirjanki Bradačeva in Jenkova. Zmagala je Bradačeva v 40 sek. Jenkova je rabila 40.8. Na progi 100 m prsno je startal za FTC Forrai za Ilirijo pa Volkar in Bradač. Prvi je prišel na cilj Forrai v 1.35.6, drugi Bradač 1.32.4, tretji Volkar. Sledila je točka 100 m hrbtno za dame. V času 1:42.6 ie prva prišla na cilf Doienec Simona in s tem izboljšala državni junior-ski rekord, ki ga z 1:44.8 drži Liubljan-čanka Majda Treo; druga je Zorka Bradačeva v 1:58. 100 m hrbtno gospodje: za FTC je startal Haar, za Ilirijo Žirovnik in Sušteršič, izven konkurence je plaval Vilfan (Pri-morie) ki je s časom 1:20 plaval boljše od iuniorskega rekorda (Marčeta — Viktoria Sušak), pa tudi boljše od seniorskega, ki ga drži Zlatko Mirkovlč (Jadran — Split). Prvi je prišel na cilj Haary v 1:24.2, drugi Žirovnik 1:28, tretji Sušteršič. Wilfan je progo preplaval v krasnem crawl-stilu. Razočaral je Sušteršič, ki je popolnoma odpovedal! Sledila je najzanimivejša točka 100 m prosto. Startal je Zentai za FTC in Lavrenčič in Turnšek za Ilirijo. Prvih 50 m je Turnšek zaostal za Zentaiem kvečjem 3 m. V krasnem spurtu pa je Zentai zvečaj ta naskok za 10 m in v času 1:06.8 prišel prvi na cilj. Sledil mu je Turnšek 1:13.6, tretji pa je bil Lavrenčič. VVater-polo tekma je končala z rezultatom 12:1 za FTC. Obe moštvi sta nastopili v enakih postavah, kot prejšnji teden, le da je v moštvu FTC v drugi polovici zamenjal Haaza Zentai I, v Iliriji pa Žirovnik Payerja. Madžari topot niso »šonali« domačih, ki so zaigrali dokaj bolje, kot pred tednom krat. Odlično ie sodil g. Nadas. Tako je igra bila precej ostrejša, kot zadnjič in se je mnogo »igralo« tudi pod vodo. V moštvu Ilirije je bil to pot zopet izrazito slab Payer, ki je med drugim »zavozil« tudi popolnoma sigurno šanso, ko 2 m pred golom ni znal zriniti žoge v mrežo! Mnogo je z nepokrivanjem protiv-nika grešil zopet Otruda. Tudi Ilovar v golu bi bil lahko več držal. Prav dobra, neumorna sta zopet bila Turnšek in Jam-nik. Tudi Grilc je zadovoljil. Prvi polčas je končal z rezultatom 7:0. Pol minute pred koncem je Otruba zabil častni gol za Ilirijo. Za FTC so scortall: Rajki 5, Sved 3, Hazy 2 in Zentaia po 1 krat. Odlično je sodil g. Dadas. S tem je FTC zaključil svojo turnejo. VVater-polo moštvo je doseglo rezultate: v Trstu 9:1 in 3:1, v Milanu 8:0, v Grazu 15:0, v Ljubljani pa 10:1 in 12:1. Svoj namen, propagirati \vater-polo igro so torej v polni meri dosegli. ga založništva se imenuje »Poizvedbe« in vsebuje cel kup najrazličnejših knjig. Tu je »Popularni kurz anatomije« privatnega docenta Skeletova, »Vaške črtice« agronoma Udobrjagina, »Glasovi smrti« — drama v verzih Anato-liia Niagarova, tretji zvezek zgodb in povesti nekega zagonetnega »Starega rojaka«. Knjige so videti stare, pisane so z velikimi okornimi črkami na tankem sivem papirju in so neznansko drage. Obračati se z rokopisi na »Poizvedbe* je skoraj brezupno početje. Idejni založnik vas povabi k sebi na dom v Presnjo, vas dobrodušno napoji z gostim čajem in prigrizkom, vam prečita daljšo povest »Starega rojaka« (to je njegov lastni pseudonim) ter vas potem dolgo vabi na kosilo, h kateremu bo prišel tudi njegov svak, privatni docent Skeletov, mož ženine sestre agronom Udobrjagin in njegov zet pesnik Anatolij Niagarov. Zastran vašega rokopisa žalostno lomi roke in pravi, da je, žal, založniški načrt za bodoča štiri leta uprava že določila in da vaša knjiga ne more biti sprejeta. Ce pa ste posebno zainteresirani na tem, da vaša knjiga izide vprav v »Poizvedbah«, potem obstoja za vas tudi izhod iz tega položaja. Oženiti se morate z njegovo drugo hčerko in prav nič vam ni treba dvomiti, da vas bo v tem primeru uprava uvrstila v ta za- gonetni založniški načrt. To je pa malo pretežko. Vrag naj vzame tako založništvo!... Št. 4. Založnik-goljuf. On stopi v vašo sobo s prijetno dišečo cigaro m s šampanjcem. Ponudi vam dvakrat toliko, kolikor vi zahtevate za list. S široko kretnjo roke vam v vašo beležnico nariše načrt dogovora za popolni zbornik vaših del, pograbi vse vaše rokopise, vam za slovo pove, da mora ostati ime založništva za zdaj še tajnost in da pridite po denar jutri okoli štirih ali pa malo pozneje. Polni upanja tečete k dobrotljivemu založniku, ki drži ime svojega založništva v tajnosti in najdete pred njegovimi vrati ves cvet ruske literature. Pisatelji vas v zboru sprejmejo: »Ali mogoče veste, kje je on?« »Kakšen „on"?« prebledite vi. Tedaj pa ves cvet skoči s stopnic in prične s pestmi razbijati po vratih. Vrata se zlahka odpro in jokav ženski glas pravi: »■Moj bog, kakšna kazen me je zadela! Saj sem vam že povedala, da je Magidovič danes odpotoval v Vinico ..« Po tem ostaja vsem izdati edino še izraz ogorčenja in s to izdajo se konča založniško delovanje tega zagonetnega založništva... (Iz knjige »Ptički božji«. — Prevedel B. Z.) Športni drobiž V nedeljo se torej pričnejo tekme za svetovno nogometno prvenstvo v Montevi-deu. Moštva so razdeljena v štiri skupine, in sicer: I. skupina Jugoslavija, Brazilija, Bolivija; II. skupina: Argentinija, Francija, čile, Mekeiko; III. skupina Uruguay, Rumunija, Peru; IV. skupina: Zedinjene države, paraguay, Bolivija. Iz te razdelitve se vidi, da naša reprezentanca se ni tako slabo odrezala, ker ni prišla v isto skupino ne z Uruguayem ne z Argentinijo, ne s Čile, torej z nobeno vodečih moštev v Južni Ameriki. To sicer ne pomeni, da je Brazilija slab nasprotnik, vendar pa je slabša od vodečih moštev. Bolivija je vsekakor slabša. Zmagovalci v posameznih skupinah pridejo v nadalnje tekmovanje, končni zmagovalec pa dobi naslov svetovnega prvaka. Tekmovanje bo trajalo tri tedne. Za nedeljske drž. prv. tekme so določeni naslednji sodniki: Concordija : Ilirija v Zagrebu g. Miesz (Dunaj), Hašk : Slavija v Osijeku g. Joksimovič (Beograd), Jugoslavija : Bačka v Beogradu g. Knizar (Osijek). Objave tekmovalnega odbora za nogometno prvenstvo Goreniske Po predsedništvu so verificirani naslednji rezultati: SK Bratstvo : Svoboua 6:3, SK Bled : SK Bratstvo 1:1 in SK Svoboda : SK Sokol, Kranj 3:0 (par forfait). — V nedeljo, dne 12. julija nas'o;>ijo naslea-nj: pari: SK Blel : Športni odseli Sokola Kranj na Bledu. Sjdi g. Humsr 1'ričefk tekme ob 16. SK Tržič : SK Bratstvo » Kranju. Sodi g. Co.uar. Pji«':e'e'-: doioči SK Tržič. — Pozivajo se gg šolniki, da v primeru zairžanosti pismeno nbveste pred-sedništvo, da se odpomore tež'iočam v tem pogledu. Enako se opozarjalo, da redno pošiljajo pismena poročila o odigranih tekmah. Tabela nogometnega prvenstva za Gorenjsko SK Bled 3 2 1 — 9:3 5 1 SK Bratstvo 3 2 1 — 13:9 5 2 SK Svoboda 2 1 — 2 7:12 2 3 SK Tržič 2 0 — 2 6:8 0 4 SK Sokol 1 0 _ 1 0:3 0 5 ASK Primorie (nogom. sekcija) Danes v petek trening prvega in rezervnega moštva ob pol 18. Trener. SK Ilirija (Rokometna sekcija) Danes popoldne od 18. dalje obvezen trening za vse igralke. Po treningu razdelitev opreme za nedeljsko propagandno tekmo na Jesenicah. Medklubski tenis turnir TK Atena Ljubljana _ SK Bled bo na igriščih zdraviliškega doma na Bledu. Atena bo vsekakor zelo težka preizkušnja za mlado blejsko sekcijo, ki je med tem pridno trenirala ter se dodobra pripravila. Nekaj članov se je vrnila i« Beograda, pristopilo pa je v sekcijo tudi par dobrih igračev - gostov. Tako obeta nedeljski turnir prav dober Siport. Atena nastopi v znani najmočnejši postavi ter ima velike nade na dober us-peh. Najmočnejša točka ljubljanskega kluba bo sigurno gospodje v dvoje v postavi gg. Miron Bleiweis - Dacar. _ Turnir prične ob 9. ter se igra z opoldanskim odmorom do večera. Turnir je odobren po Jn-soslorenskem teniškem saveza. Igra «e ■ Spalding turnir žogami, ki so odobrene kot oficielne žoge po JTS. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije Triglavski pododbor v Ljubljani priredi v nedeljo 13. t. m. velike propagandne kolesarske dirke na progi Ljubljana-Jesenice. Dirke so odprte za vse dirkače, člane klubov Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije. Start pri mitnici v Zg. Šiški na državni cesti, za seniorske skupine ob 6.30, za juniorske skupine ob 7., za prvo razredne ob 7.10. Istočasno priredi na novo ustanovljena kolesarska sekcij^ SK Bratstva na Jesenicah prve klubske dirke. Po izvršenih dirkah sprevod po mestu, nato skupni sestanek vseh klubov v hotelu Triglav. Popoldne skupni izlet na Bled. Zaključek prijav danes 11. t. m. Metoklub Ljubljana. V nedeljo 13. t. m. priredi Savez motoklubov kraljevine Jugoslavije zvezdno vožnjo v Rogaško Slatino, kjer bo ob 10. dopoldne v hotelu »Pošta« skupni sestanek udeležencev vseh motocik-lističnih klubov Jugoslavije. Skupni odhod članov iz Ljubljane je določen za 6. zjutraj od kavarne Evropa Zunanji člani naj si pa odhod urede tako, da prispejo do cilja do 10. dopoldne. —Ker je ta vožnja velikega propagandnega pomena in da savezna prireditev tem veličastneje uspe, apelira Motoklub Ljubljana na vse svoje člane, da se te vožnje sigurno udeleže o kar največjem številu. Proga je zelo lepa In ,meri iz Ljubljane v Rogaško Slatino ca. 108 km. SK Sava v Sevnici, eden najagilnejših športnih klubov v Posavju, priredi tudi letos svoj veliki športni dan 10. avgusta t L in je kot najboljšo točko programa zaprosil zopet old - boys - moštvo Ilirije tz Ljubljane na prijateljsko tekmo, ki je že obljubila svoje delovanje. Razen te tekme se vrši tudi medklubska kolesarska dirka, crosscountry tek ter stafetni tek za ženske ter razne druge prireditve in velika prosta zabava s plesom. Opozarjamo vse posavske klube na to veliko prireditev In prosimo za čim večjo udeležbo. Lep uspeh avto In motosekcije SK Ptuj. Avstrijski Touring-Club je ob binkoštnih praznikih priredil zvezdno vožnjo v Celovec. Med udeleženci je bila tudi avto in motosekcija SK Ptuj, ki je odnesla prvo nagrado, Da se more pravilno oceniti ta lepi uspeh, navajamo nekatere izmed udeležencev te vožnje: L Wiener Autoklub, Motorfahrer Vereinigung Wien, Alpenlandi-scher Motoklub Graz, Touring Club Salz-burg, Touring Club Munchen, Motoklub Ilirija, Ljubljana, Motoklub Maribor, Motoklub Innsbruck. Dopisi ZIDANI MOST. Proslava 301etnice obstoja naše podružnice SPD je navzlic temu, da je v sosednih krajih bilo več veselic, vendar uspela zadovoljivo. Počastili so nas z obiskom dragi planinci iz Sevnice, Planine in celo iz Jurkloštra so prišli. Pohvalno so skavti delovali na svojih mestih, Ribničan Urban je svojo vlogo izvrstno igral, da je bilo smeha brez konca, kjer se je pokazal. Vsem, ki so sodelovali, iskrena hvala! RAJHENBURG. Ponovno' opozarjamo na letni nastop tukajšnjega Sokola, ki bo v nedeljo 13. t. m. Pričetek točno ob pol 16. uri. Ob tej priliki bo slavil rajhenbur-ški Sokol kar dva jubileja in sicer 2Glet-nico obstoja društva in petletnico otvoritve novega Sokolskega doma. Pričakujemo, da bo Sokolstvu naklonjeno občinstvo polnoštevilno posetilo prireditev. Po končanem telovadnem nastopu bo prosta zabava. Veselo razpoloženje bo poživljala domača gasilska godba. Za vsakovrstno pijačo in prigrizke bo dobro preskrbljeno. KRŠKO. (Odlikovanje poštnega upravnika.) Dne 5. t. m. je prišel v Krško zastopnik poštne direkcije v Ljubljani g. dr. Lamut in izročil na slovensen način ob navzočnosti vsega poštnega osobja upravniku pošte g. Francu Pavšiču red sv. Save V. razreda v priznanje obilnih zaslug, ki si jih je odlikovanec s svojo vestnostjo in marljivostjo pridobil v težavni poštni službi. Splošno priljubljenemu gospodu upravniku iskreno čestitamo k visokemu odlikovanju. PREČNA pri Nove« mestu. Odkritje spomenika padlim vojakom bo v Prečni pri Novem mestu v nedeljo 13. t m. Slav-nost se bo pričeta ob 10. s sv. mašo, ki jo bo daroval vojni kurat g. Bonač. Po maši pa bo odkritje spomenika z govorom imenovanega vojnega kurata, petjem in molitvami za mrtve. Pričakujemo obilne udeležbe tudi iz sosednih in drugih občin. Vsi prijazno vabljeni! ŽALEC. (Dva umetniška večera.) Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« v Ljubljani je priredilo nedavno nedeljo v Roblekovi dvorani veseloigro »Peg, srček moj«, ki jo je režiral cand. iur. Boris Puc. Igra je bila v vseh podrobnostih dobro naštudirana in gre zlasti zahvala in priznanje gdč. Titi Schitrerievi, gdč. Mariji Kramerjevf gdč. Mileni Jer-molovi in g. Janezu Šketu. Bil je res užitka poln večer, razpoloženje je bilo sijajno. Takšnih vprizeritev si želimo 5e več. Člani Narodnega gledališča v Mariboru so priredili v soboto 5. L m. pod vodstvom g. Pavla Rasbergerja v Roblekovi dvorani koncertni in gledališki večer, na katerem so poleg imenovanega nastopili: igralka in pevka Štefka Fratnl-kova, ki nam je z mehkim sopranom podala izbrane pesmi iz svetovne literature; tenorist g. Stjepan Ivelja si ie takoj pridobil občinstvo, ko je odpel prvo arijo iz Forsterjevega »Gorenjskega slavčka«. Tudi njemu gre vse priznanje. Oba umetnika je spremljal pri klaviriu g. Pavel Rasberger čustveno in diskretno. Videli smo dva šaljiva prizora, ki sta nam pa bila prekratka. Priporočal bi, da bi ta skupina na svoji turneji priredila tudi kratko gledališko predstavo, ki bi znatno dvignila sicer pestri spored. Tudi ta večer nas je zelo razveselil. Gospodarska kriza Savinjske doline pa se je poznala tudi v dvorani pri obeh prireditvah. VOJNfK. Člani mariborskega Narodnega gledališča prirede pod vodstvom gosp. Rasbergerja v nedeljo 13. t. m. zvečer v posojilniški dvorani koncertni in gledališki večer z obširnim sporedom. Ker nastopijo prvič na našem odru poklicni igralci in priznani umetniki, upamo, da bo občinstvo iz trga in okolice napolnilo dvorano. Kino Kako varčujejo v filmskih študijih Ljudje si pogostoma predstavljajo, da se v filmskih ateljejih in študijih kar na debelo razsipa denar. Temu ni tako. Nikjer na svetu se ne dela s tako ekonomijo kot baš pri filmu. Tudi danes v dobi zvočnega filma, se ni v tem pogledu nič izpremenilo. Če se kakšna pesem ali arija izkaže kot neprikladna za film, ki mu je bila prvotno namenjena, jo enostavno shranijo v arhiv in čakajo na primernejši čas. — Svojčas so v laboratorijih uporabljeni razvijalec zlivali proč dokler ni neki ameriški kemik ugotovil, da se v tej tekočini nahaja še mnogo srebra in začel je rabljene kemikalije kupovati. Zaključil je z ameriškimi filmskimi produkcijami dolgoletni dogovor in danes pridobiva iz te tekočine na stotine kilogramov srebra, ki ie poprej propadlo. V Hollywoodu čakajo vsako leto z velikim zanimanjem na razprodajo garderobe filmskih zvezdnikov. Filmske družbe sicer običajno prenarejajo toalete takoj po do-vršitvi kakega filma bodisi za druge igralce, bodisi za kak drug film, ker načelno ne dopuščajo, da bi ljudje nosili obleke, v kakršnih nastopajo filmski umetniki v svojih filmskih vlogah. Zato prihajajo na dražbo toalete, ki v filmu nošenim n-so prav nič več podobne; toda kljub temu se ljudje prav trgajo za ta nekdanja oblačila, plačujejo bajne vsote za garderobo Grete Garbo, Johna Gilberta in drugih ziiameni-tejših zvezdnikov. Pohištvo, kulise, rekvizite uporabljajo družbe pri najrazličnejših filmih; celo odpadki starih neuporabnih ali poškodvanih filmov se prodajajo kemičnim tvornicam za celulozo itd. • Starine in razne redke dragocenosti se kupujejo po bajnih cenah od različnih ljubiteljev umetnin. Take starinske redkosti dobivajo s svojo uporabo v gotovih filmih še mnogo višjo vrednost in predstavljajo zato za gotove filmske družbe ogromen kapital. Skratka: ne samo filmi, temveč vsaka malenkost se spravi v denar, kajti v Ameriki je ekonomična uporaba vseh sil — zlasti pa denarja — poglavitna skrb in briga vsakega producenta, tudi filmskega. Al! si že član Vodnikove družbe? »Jt/ntO« št. 458 8 PefeK, n. vn. 1930 CENE MALIM OGLASOM: la oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 3Cdor hoče da m mu pc*/;« po pesti naslov aH Galec drugo informacijo tičoeo se malih oglasov naj priloii v sbnamGah sicer no ho pro jot odgovora t ^ Sm^SSS CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem x naročilom, sicer se oglasi ne priob• čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. fft m m ne. Pek. vajenca pridnega in poštenih staršev. z vso oskrbo sprejme Anton Olet. pekarna Velenje. 27435 Pek. vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme pekarna Josip Ropan, Šoštanj. 27364 Brivskega pomočnika Vajenca $ hrano, brez stanovanja sprejme trgovina mešanega blaga R. Mlakar. Ljubljana VII. Jernejeva cesta. 27357 Vajenko za frizersko obrt spreimem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27302 Knjigovodinjo i večletno prakso sprejme trgovsko podjetje v Liub-li^-ni. ki je vešča popolnoma samostojnega dvostav-ncga kniigovodstva ter slovenske. srbohrv. in nemške korespondence. V poštev pridejo le resne in zmožne moči. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Samostojna knji-sovodinja«. 27280 Vestnega uradnika z znanjem slov., italijanščine in »emščine v govoru ter pisavi in knjigovodstva. za lesno stroko spreimem takoi v stalno službo. Ponudbe na 20. t. m. na ogl. oddelek »Jutra« pod »Lesna stroka 1«. 27247 Natakarico pridno in pošteno sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27506 Prodajalko dobro račtinarico sprejmem v trgovino mešan, blaga. Hrana in stanovanje v hiši Naslov v oglasnem oddelku >.lu tra-. 27505 2 mizar, pomočnika zmožna stavbnega in pohištvenega dela. s hrano in \ oskrbo v hiši sprejme Jakob Sernel. Begunje pri Cerknici. 27499 Učenca za trgovino mešan, blaga snreime Nace Završnik — Glince-Vič. 27490 Žagarja-mlinarja prvovrstnega za samico in veščega mletve sprejme takoj Nemanič. Curile. pošta Metlika. 27472 Čevljar, pomočnika in vajenca snreime takoj Srečko Šorli .lescnice-Sava 130. 27470 Kroj. vajenca sprejme takoj -losip Novak krojač v Kranju. 27352 Čevljar, pomočnika za fina šivana in zbita dela sprejme takoj v stalno siiižbo Ivan Korošec, Rakek. 274S5 Akviziterje za najnovejši način svetlobne reklame sprejmem za posamezne okraje. Ponudbe na oglasni oddelek ».Hitra« pod Hpohalno«. 27497 Slugo (hlapca) 2"—30 let starega sprejmem v trgovino. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27528 Izurjeno pletiljo spreimem takoj v stalno službo s hrano in stanovanjem v hiši ter plačo po dogovoru. Ceni. ponudbe na oglasin oddelek Jutra pod »Pletiljam. 27475 dobrega delavca in bubi štucerja. s hrano in stanovanjem v hiši ter plačo po dogovoru sprejme takoi v stalno službo Franc Lesjak. Slov. Bistrica. 27535 Trg. učenca in učenko s primerno šolsko izobrazbo. poštenih staršev, v trgovino mešanega blaga sprejme Anton Vodenik — Petrovče pri Celju. 27474 Šiviljo dobro izurjeno v damskih plaščih sprejmem takoj v stalno nameščenje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27527 Učenko z zadostno šolsko izobrazbo sprejme takoj v trgovino M. Schvveiger. Ljubljana. Tavčarjeva ulica. 27224 1000 Din nagrade dobi tisti, ki mi pripomore do stalne službe. — Imam večletno pisarn, prakso, znanje jezikov, dober ra čunar. izsrjen v lesni stroki. Ponudbe pod »Dobre reference 1000« na oglasn oddelek »Jutra«. 27416 Vj+o&am 100.000 ročne zidne opeke po 45 para tranko vagon Gradac (voznina do Ljubljane cca 370 Din) proda Zurc. Semič. 27370 Jedilno mizo in kredenco v staronem škem slogu prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 27355 Dr. G. Piccoli lekarnar v Ljubljani priporoča pni zaprtju in drugih težkoeat želodca svojo preizkušeno želodčno tinkturo 229 Potniku z avtom se nudi orilika zmanjšanja stroškov. — Vzame nal na skupno potovanje potnika — samovozača (poklicnega) Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zastopnik — samovozač«. 27194 I. oblastv. Koncesljoniraoa šoferska šola Ca mernik. Ljubljana UunajsK« cesta Štev. Jt> 'Jug^avto) tel 2236 Pouk in praktične vožnje. 251 Postrežnico iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27512 Šivilja ki bi na svojem domu šivala kravate, dobi zapo-slenje. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Fine kravate«. 27463 Starejši šofer z večletno prakso, dobro vpeljan v prometu avto busnih voženj, zmožen tu di popravil in vsakega de la, išče službo za takoj — tudi k tovor, ali osebnemu avtomobilu. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27413 Maturantka realke vešča slov.. francoščine, italijanščine, srbohrvaščine deloma tudi nemščine in angleščine, išče s I u ž b o korespondentke ali kaj slič-nega v kaki tehnični pisarni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Nadariena in marljiva«. 27517 Absolventinja trg. tečaja išče primerno pisarniško službo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna začetnica«. 274S1 Slaščičar samostojen in hiter delavec išče službo za takoj R. Vistan, Maribor. Mlinska 26. 27554 Trg. pomočnica išče mesto v manufakturni trgovini — nairaie v Mariboru ali Ljubljani. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek ■Jutra« pod »Spretna moč«. Nastopi lahko takoj! 27532 G. Th. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa Puhasto perje fcg pt. 88 Du> razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem 6isto belo gosje kg po 130 Din in Sisti puh kg po 250 Din. L. Brozo vit. Zagreb, niča 82. Ke miška Kstilnlca perja 242 Obrtni list za trgovino z mešanim blagem uddam solidnim damam ali gospodom pod zelo ugodnimi pogoja. — Cenj po-nud»>e jp poslati na podružnico »Jutra« v Celju ped žfro »Mal-o po sojiloc. 26830 Pozor, kmetovalci! Ne zamudite tako ugodne prilike! — Mavec (gips) za gnojenje n.iiv in trav nikov razpošilja dokler zaloga traja po 35 Din za 100 kg franko postaja Rudolf Dergan, trgovec — Laško. 27477 Motorno kolo znamke BSA, debro ohranjeno, 6e radi nakupa avtomobila ugodno proda. A'as!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26534 Motorna kolesa rabljena, različnih znamk in velikosti pod najugodnejšimi plačilnimi pogoja vedno na zalogi pri zastopstvu »James«. Ljubljana, Vegova ul. 8. 36464 Novo motorno kolo radi vpoklica k vojakom poceni proda Anton Kozina Kette Murnova S. 27549 Viseče nageljne in več drugih lepih kupi Komidar, Ljubljana. Stari trg 1. 27441 Blagajno železno — srednje veliko, brezhibno kupi Komidar, Ljubljana. Stari trg št. 1. 27440 Hladilno omaro večje vrste, pripravno za restavracijo, kupim. Ponudbe na naslov: M. Li-povž, Ljubljana — Šolski drevored 8. 27493 Opalograf dobro ohranjen kupim, ali a vzamem na posodo proti dobri odškodnini. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Opalograf«. 27498 50.000 Din vložim v kako kovinsko podjetje. Dopise na oglasni oddelek Jutra« pod »Družabnik«. 27513 Parcelo v krasni legi. na suhem prostoru, z materijalom v zemlji prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27338 Hišo, ozir. posestvo vzamem v najem v ljub Ijanski okolici. Event. na kup ni izključen Ponudbe pod »Hiša« na oglasni od •Jelek »Jutra«. 27295 Hišo z lokali in delavnicami pripravno za vsakega obrtnika. sredi Ljubljane prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27262 Dve parceli v Zeleni jami, po 14.000 Din prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27202 OMtitiUi Smoking popolnoma nov po nizki ceni naprodaj Cesta v Rožno dolino 43. 27503 Lokal in sobo opremljeno ali prazno, primerno za modistko ali fino šiviljo, oddam v velikem prometnem trgu na Notranjskem. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Lepa bodočnost«. 27405 Paviljon z vodovodom, na prometnem kraju prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27376 Brivnico dobro vpeljano na prometnem kraju takoi prodam. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Brivnica«. 27369 Velik lokal ali 2 manjša s skladiščem, na Miklošičevi cesti oddam s 1. avgustom. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«. 27281 Komis. skladišče za jelovino, gradbeni ma-teriial, z jamstvom išče trgovec v večjem slavonskem mestu z dobro okolico. — Ponudbe na Jugo-mossc. Zagreb. Jelačičev trg 5 pod »4488«. 27483 Lokal pripraven za krojača, čevljarja. brivca, šiviljo ali modistinjo, oddam takoj v naiem. Vprašati na Cankarjevem nabrežju št. 7. 27537 2 trgovska lokala 2 samski sobi in 1 klet oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27539 Gostilniško kuhinjo boljšo, ali vinotoč prevza inem, event. pa tudi oddam osebno pravico v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27556 Hrastove plohe 50 m* suhih, deb. 30. 40 in 50 mm, od 3—5 m dolgih prodam po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27412 114. ^Izvrstna reč,« je menil prolesor. >Tako se štedijo reviji, čas in telesna mo?.« — /daj jim pismonoea razloži svoj aparat: »Poglejte, če pritisnem na tale gumb, zleze palica vase kakor daljnogled. Pismo pritrdim v ta šeipee in zdaj — pazite!« Kot družabnik se želim udeležiti s kapitalom pri rentabilnem podjetju. Sem dober organizator ter prevzamem v slučaju potrebe tudi vodstvo podjetja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurnost-poštenost«. 27540 Velik sadni vrt v Streliški ulici 33 prodam kot parcelo. 27448 Veliko posestvo lepo arondirano, 42 joh., zidana hiša, 5 gospodarskih poslopij, vse v najboljšem stanju, polovica gozda za sečnjo, ostalo niive, travniki in sadonos-nik, z živim in mrtvim inventarjem prodam za Din 210.000. — Pojasnila daje Hugo Wa!Iand. mesar in gostilničar. Loče pri Polj-čanah. 27488 Stanovanje trisobno oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27419 Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Sredina mesta«. 27465 Stanovanje v centru mesta, obstoječe z 2 sob. kuhinje, shrambe sobe za služinčad, steklene verande, parketnih tal. vodovoda. oddam družini brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Solidc Mieter«. 27380 Stanovanje majhno, suho. 1—2 sob, ku hinje in pritiklin. pritlično ali prvo nadstropje v mestu iščem. Naselitev takoi ali avgusta 1930. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Periferija izključena«, 27211 Stanovanje 2—4 sob. v sredini mesta išče tričlanska družina, z odraslim otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odrasli«. 27496 Stanovanje 3 sob, lepo in parketirano oddam takoj v Trnovem snažni in mirni družini. -Predplačilo potrebno. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25495 Stanovanje 2 sob in kuhinje, z elektriko oddam mirni stranki biez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27494 Stanovanje 2 sob in pritiklin oddam za avgust. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27525 Stanovanje sobe in kuhinje išče tričlanska družina za takoj ali avgust. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 27541 Stanovanje dvosobno išče za avgust mirna in čista stranka 2 oseb. Gre tudi za hišnika. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27543 Elegantno sobo separirano oddam na Erjavčevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27333 Lepo sobo oddam boljšemu solidnemn gospoda. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 27323 Opremljeno sobo solnčno, z električno razsvetljavo, v pritličju ali I. nadstropja iščem s 1. avgustom. Ponudbe na naslov Hugon Lenassi. poštna blagajna, Ljubljana. 27300 Prazno sobo strogo separirano. z vhodom iz stopnlišča. išče starejši gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cel dan odsoten«. 27286 Prazno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26767 Sostanovalca s h r a n o in vso oskrbo sprejmem za 650 Din mesečno. Pojasnila v restavraciji »Soča«, Sv. Petra c. št. 3. 27524 Lepo sobo oddam s 1. avgustom boljšemu solidnemu gospodu v Ulici stare pravde št. 5-1. 27492 Opremljeno sobico oddam solidni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27467 Opremljeno sobo lepo in solnčno, s posebnim vhodom, v sredi mesta. s souporabo kopalnice oddam stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelRu »Jutra«. 27466 Kabinet takoj oddam v Trdinovi nI. št. 8-1. 27464 Sobo oddam takoi gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27523 Opremljeno sobo (mesečno) za dva zakonca brez otrok, sredi mesta, v parterju poceni oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27538 1 ali 2 sostanovalca sprejmem po zmerni ceni v lepo opremljeno sobo — k boljšemu solidnemu gospodu. Kavškova cesta 26, I. nadstr. desno. 27546 Drago Zanter dvignite pismo poštno ležeče I. Minka. 27510 Golob 5555 Kaktus poganja. 27479 Dunajska-Rimska 4 22. juni] Molim dvignite list u ogl. odd. 27487 »Avtodrč« Pismo prepozno dvignila. Sestanek naj ostane pri istem, samo v petek. — Pozdrav »Veseli sestanek«. 27548 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Avto 27030. Agilen 27227, Agilen 26893, T. Belec. Bodoča sreča. Crvena ruža Brivnica 27369, Cel dan odsotna. Dober strojnik. Delikatesna trgovina, namo. Dobra gospodinja 38 Dalmacija, Dobra gospod nia 1930, Družinska sreča Dobra plača 26152, Dekle. Dobre reference. Dobra zveza 5000, Dobro. Dober mesar. Dobra plača 25231 Dobro idoča 26541, Do mačnost. Dobro priiafel stvo, Efrodita. Eksportna organizacija. Hrastovi bo-uls. Hitro 100. Jeven, Ino-zemka reprezentančna, K. Rakek, Inteligenten marljiv trgovec, J. S. 1904 Kuharica, Kodes Amerika, Kamnik, Knjiga 31, Kres, Kompanjon. Lastni avto Lepa eksistenca, Lokomo-bila 15, Lepa soba. Lično Mirno in blizu. Mirno živ lienje. Morje 19271, Mla denka. Mlado dekle. Me haniški vajenec. Mirna so ba. M. P. Z.. Marljiva in poštena. Mariborčanka 21 Marta, Nicht anonym, Na grada. Nisem si mislila Prva ljubezen 91. Posestvo Pult. Poštena in marljiva Potovalec. Poštena, Pla čam dobro. Pomlad. Pro metna točka. Parna loko mobila. Rakočevič, Rezani les Milano. Resen 230, Premoženje. Solnčna lega 1S90, Služba in moč ie stalna. Samostojna 550. Samostojna 27280. Spretna moč. Strokovnjak, Starinar Stanovanje 1. avgust. S. Separirana, Smuk 30, S. K. 395. Snažna 48, Serioza 27 Samostoina gdč., Stenogra finja. Simpatija 200. Sigur no 5. Soba 10. Skromna 1000. Snažnost 72, Srečen zakon. Simpatična. Šivilja Goričanka. Tiha sreča. Trgovina, Takoi 54. Točen plačnik. Upokojenec, Veselo svidenje 21. Ugodna prilika 200. Velik promet. Veselje do trgovine, Vrtna solnčna soba, Valy, Začetnica 26448, Za 1. avgust, Zasigurana eksistenca, Zad-nia nada tujke. Zvest učenec, Zmožna 69. Zvest 92, Zvezda. Zlata jama. Značaj, 888, 262, 820. 48. 363 101. Tretji brač prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27542 Star stroi za čupa-nje žime (Krampelmaschine) kopi Anton Tadina, sedlar in tapetnik, Črna p. Prevalie 27471 Krožno žago na električni pogon, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27502 Tračno žago s 600 mm v premeru, velikimi tračnimi kolesi kupimo. Ponudbe na tvornico Jugo-Tanin, d. d„ Sevnica ob Savi. 27489 Svarilo! Svarim vsakega pred razširjenjem neresničnih in neutemeljenih govoric o moji ženi. ker bom proti vsakemu obrekovalcu sodni jsko postopal. — T o m Peter, strojevodja. 27552 F ■ Mre fn rabljena I neb vrst tet I |ato za embalažo I !m» vedno v zalogi I Mirko Mlakar I LJubljana, V Slomgkora uHea 11 MHMHHMIinaMiliili T. SOKLIČ MARIBOR izvanrepna prilika! Železna služinska patent postelja zložljiva, a ta-pecirafiom fnadracom, zelo praktična za vsako hiio, hotele, nočne alui-bc in potajuie ' o »obe stane samo Dil Jtt.—. Razpošiljam po poitne- nom povzetju- TAKO IZGLEDA SLOŽEN Ustna patcat postelja, zložljiva, s tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 289. Ležalka za suačaaic — (Licgcstuhll najnovije vrsti, stane samo Din 1S0. Madrad ~ pas jeni s nom stanejo samo D ?5I. t. BROZOVIC, ZAGREB OICA 82. STAVBNI LES DESKE za OBIJANJE STROPOV Itd. TRD, PARJEN BUKOV, HRASTOV in JAVOROV LES, več let naravno usušen, parkete iz slavonskega in domačega hrasta (event. se tudi poklada) ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka R E M E C C o*, LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7 Dostavlja se v Ljubljano in okolico na lice mesta. 8909 Kopalci* Reteče pozor! V kopališča ob Savi in Sori: proga Medvode, Medno, Reteče vozijo čarmanovi avtobusi ob nedeljah in praznikih izpred kavarne »Evrope«. Vožnja tja In nazaj samo 15 Din. Na željo cenjenega občinstva je na razpolago tudi več voz izven navedenega voznega reda. — Med tednom je treba vsako željo javiti v trgovini s čevlji »DOKO«, Prešernova ulica štev. 9. -V Se priporoča IVAN CARMAN. TOBLER ____________ švicarska tovarna čokolade, bonbonov in kakao-a obvešča vse svoje številne odjemalce in potrošače, da je na temelju odloka ministrstva trgovine in industrije izdajanje nagrad — daril »TOBLER« v blagu ali zlatem denarju podaljšano do II. nov. t. 1., ker je blago uvoženo v Jugoslavijo do U. maja t. 1. Generalno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo: »OBOROT«, Beograd — Miloša Velikog br. 1. 10206 OPOZORILO! Obveščamo s tem vsakogar, da ALOJZ GRČAH iz Ljubljane ni bil in ni upravičen sprejemati za našo tvrdko nobenih denarnih zneskov ter da tudi ni več naš zastopnik. 20213 FRIDERIK KRATZ družba z o. z. »Stubaier« - brzoklepalnik Stražišče pri Kranju. Opremljeno sobo zračno in čisto, s posebnim vhodom in lepim razgledom. v centru mesta takoi oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.« 27482 Majhen kon) z zapravljivčkom in vso opremo naprodaj. Pojasnila daie R. Mlakar. Ljubljana VII. Jernejeva cesta. 27356 Nevarnost, katera preti po noči! Mirno speča deca in odrasli večkrat postanejo žrtva strašnega komarja. Ta strašni nosilec mrzlice in drugih bolezni preži na Tebe po noči. škropi Flit, predno greš spat. Flit je smrtonosen muham ^komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom .stenicam in njihovi zalegi Tebi ne škodi Ne pusti madežev. Ne zamenjaj Flita z drugimi različnimi sredstvu Pazi na vojaka na nameni konvi s črnim robom. FLIT vm*nn§i nafto Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adodi Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de1 Je odgovoren Afcoaj Novak. Vsi v Uubfaai „AVIJfAL« OZDRAVI PIJANČEVANJA! Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvajaj diti pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. Popovič, Beograd, Kolarčeva 7 ZAGA Na progi Zagreb — Sušak prevzamem v žaganje vse vrste hlodov proti konvenijentni ceni in obenem kupujem vse vrste hlodov. 10207 Interesenti naj pod »Pilana«. se obrnejo na oglasni oddelek »Jutra« JUGOSLOVENSKI DRŽAVLJANI, POZOR! Podružnice ustanavlja po vseh krajih in sprejme za njih ustanavljanje v Jugoslaviji poljubno število POTNIKOV tvornica obleke in perila RUDOLF •ktat yse/e Klobouky n Brna, československo. Pišite vsi po pogoje. Veliki dohodki in mesečna plača. 10217 POZOR, DAHE, GOSPODJE! Likanje moške ali damske obleke Din 18. Ako hočete imeti zopet veselje s svojo obleko, da-si ni nova, ali s klobukom, ki je ponosen, pošliite v VVallet Etpres. Ljubljana. Stari trs 19 da se kemično sčisti, zlika, posije, umetno zakrpa (Kunstoperei) tudi obrne. Cena obračanju Din 300. Po obleko se pošlje na dom. Na likanje se lahko počaka. Klobuk se Vam sfazoni-ra, popravi, da ie kot nov. — Cene konkurenčne. 10214 L. MIKUŠ Mesti«* trg 1$ Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi! Zahtevajte povsod samo 10212 »American kola limonado" katero proizvaja SIMON KIJNčIč, Itjubljana, Sv. Petra cesta 45