PoStnina plačana v gotovini. V LfamioDl. v Cetrlek dne 27. oklohra 192L Leio M. • SLOVENEC« velja po >oiti u nb straai Jogo- alavile la f Ljubljani: ■■ oelo isto naprej. K H Os-, u pol lota « mi 120 — sa č«tri lots m . • ■ sa en mosoc « • • m 20 Sa lo osomstv o oelolefto K 4WK s Sobotna izdala: & k* o«, o lato.....& M — sa laosemslvo » ■ aaInseratt: Enoitolpai poti t vrsta (58 mm ilroka ta 3 mm visoka ali a|« prostor) H enkrat . . , p« K K« poslan« Itd. . . po K !•— Pri vodjem narofiiln ptpaab Hajmanjit oqlas š9/9mm UU,' Istaala vsak dan IsrsemN ponedeljka 1» dnoTa po pra» nlkn ob 3. ari ijntraj. Keaečna priloga« tfutntk f$St UrednUivo io * Kopitarjevi altoi Ust. 6/OL KoKopisl bo oo vračajo; oelranktraaa pisma so m sprejemajo. Greda, telet it v. BO, aprara. it«. 398. Političen list za slovenski narod. Pred koncem mažarske Igre. Zavesa pada in v monarhistični prevrat na Ogrskem prihaja vedno več luči. Poročilo francoskega lista »Figaro« pravi, da je ekscesarja Karla nekaj dni sem z rastočo nujnostjo pozivala Mažarska, da se vrne. Pri tem je Mažarska računala, da se ententa ne bo upirala, nasprotno je morala biti prepričana, da bo dobila pri eni strani entente oporo. Na tej stvari ne izpremeni nič zagotavljanje italijanskega poslanika na Dunaju, da posredovanje Italije v burški zadevi ni v nobeni zvezi s turo ekscesarja Karla na Mažarsko. Kako bi se bil sicer upal grof Bethlen naznanjati v svojem znanem govoru v Pečuhu »stališče vsega naroda vsemu svetu«, da je »dolžnost kralja, da začne zopet izvajati svojo oblast«, ako ne bi bil prepričan, da bo dobila Mažarska oporo vsaj v enem delu entente? Izgovor, da mažarski ministrski predsednik ni vedel za Karlovo namero, je pa otročji. Vsa Mažarska je o tem vedela, in če kdo še ni vedel, ga je na to pri- £ravil grof Bethlen sam s svojim govorom, 1 smo ga razumeli kot jasen poziv raz-cesarju, da naj pride, in narodu, da ga sprejme. »Mesagero« priznava,, da se je podal razkralj Kari na zračno pot z vednostjo en® velesile, to se pravi, s tihim privoljenjem. Da je tudi na Francoskem struja za vzpostavitev Habsburžanov, jasno dokazuje pisava »Figara«."Ko pa ni bilo pričakovanih posledic in je Karlov dohod na Mažarsko zadel ob najodločnejši odpor entente, ki je videla resen odpor v mali ententi, je podal mažarski upravnik Horthy Karlu pismo, v katerem ga je prosil, da naj opusti svoj načrt in ne vkoraka v Budimpešto in naj ne f o r s i r a nastopa vlade, ker bi spravil deželo v največjo nevarnost. Mažarska vlada je uvidela, da vendar še ni bil za dohod razcesarja Karla ugoden trenutek in je slejkoprej tudi samo to poudarjala. Mažarska bi bila torej pripravljena, v bodoče, ko bi bile šanse ugodnejše, iznova vznemirjati svet. Zato je konferenca poslanikov entente v Parizu nastopila to pot ostreje kakor 4, februarja in 3. aprila ter je zahtevala, da proglasi mažarska vlada »odstavitev« Karla IV. Mažarska vlada še ni dala nato odgovora; zajela je sicer kralja in ga namerava internirati na — Mažarskem v samostanu Tihany na polotoku Blatnega jezera. Mala ententa se ne zadovoljuje z izjavo mažarske vlade, da je izpolnila vse, kar je bilo treba, da je onemogočila prevrat in razcesarja ujela. Mala ententa zahteva razorožitev na Mažarskem, da mažarski parlament odstavi habsburško dinastijo in izžene Karla. Tu pj. ni nobenega dvoma, da bo mogla mala ententa izsiliti svoje zahteve le, ako b ov vse njene zahteve privolila tudi velika ententa. Pri tem se bo videlo, kakšno vlogo da igra, oziroma je igrala Italija pri tej mažarski igri. Tu pa je treba naši vladi previdnosti, da ne pahne države v kake nevarne zaplctljaje. Zato ponavljamo ponovno klic po parlamentu, ki ima pravico in dolžnost, odločevati o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo vsega naroda. Upravna razdelitev države. Balgrad, dne 26. okt. (Izv.) V pred-sedništvu ministrstva je sklenjeno, da se država razdeli na 20 oblasti. Bosna bi imela tri oblasti, a Hrvatska 4 oblasti. Dr. Drinkovič pri Protlču. Belgrad, 26. okt. (Izv.) Današnja »Pravda« spravlja prihod dr. Drinkoviča v zvezo s skupno 6ejo Radičevcev, Narodnega kluba in frankovcev. Dr. Drinkoviču je uspelo točno se informirati o politični situaciji in obvestiti Stojana Protiča c namerah svojih ljudi. Z dr, Drinkovičem je došel tudi Jankovi*, zastopnik seljačke stranke v Bosni. Ultimat čehoslovaške in Jugoslavije Mažarski. Belgrad, 26. okt. (Izv.) Vlada je danes skupno s Čehoslovaško sklenila izročiti ultimat mažarski vladi. Vsebina ultimata še ni znana javnosti, vendar pa se ve, da zahteva jamstva za razoroženje Mažarske in odškodnino za mobilizacijske stroške, Ako mažarska vlada ne bo pristala na ultimat, bodo naše čete prekoračile mejo. Belgrad, 26. okt. (Izv.) Danes ob 3. uri popoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je bila izvršena poslednja redakcija ultimata. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Rumunija čaka. — Parlament naj se otvori z ukazom. — Zahteve naše vlade napram Mažarski. Belgrad, 26. okt. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta so se razpravljala poročila iz raznih držav, ki se nanašajo na Karlovo pustolovščino. Poslanik iz Bukarešte poroča, da je rumunska vlada istovetna z našo, samo da hoče rumunska vlada najprej počakati na demaršo velike entente proti Mažarski. Naš poslanik v Pragi poroča, da bo češkoslovaška vlada postopala nadalje proti Mažarski v zmislu sporazuma. —Ministrski predsednik Pašič je sporočil iz Pariza, naj se parlament otvori z ukazom. — Italijanska vlada je predlagala, naj se ukori Švica, ker je pustila Karla, da je odšel na Mažarsko. — Končno je vlada določila svoje zahteve, ki se pošljejo mažarski vladi. Te zahteve obstoje v tem, da mora Mažarska parlamentarnim potom odstaviti habsburško dinastijo, da se mora Mažarska razorožiti pod nadzorstvom male entente, da mora plačati odškodnino za vojaške odredbe in mobilizacijo in izpolniti trianonsko mirovno pogodbo. Naši državljani, ki so podpirali akcijo Karla proti nam, se morajo izgnati iz Mažarske, povzročitelji karlisličnega podjetja pa se morajo kaznovati. POSVETOVANJE V BELGRADU. Belgrad, 26. okt. (Izv.) Do danes še ni znano, kdaj se bo vrnil min. predsednik Pašit v Belgrad. Njegova zakasnitev se tolmači tako, da hoče počakati na popolno ozdravitev kralja, ki se ima vrniti koncem meseca. V zunanjem ministrstvu se vrše neprestano seje pod predsedstvom ministra pravde dr. Marka Trifkoviča. Do tega časa vlada še ni sklenila, da skliče parlament. V generalnem štabu vlada odločna volja, da se mora energično rešiti zunanji položaj in za vselej onemogočiti vznemirjanje našega političnega in gospodarskega življenja. SEJA KLUBOVIH NAČELNIKOV. Belgrad, 26.okt. (Izv.) Jutri ob 4. uri popoldne bo seja klubovih načelnikov, na kateri se bo razpravljalo o sklicanju parlamentarnih sej, HRVATSKI BLOK PROTI KARLU. Belgrad, 26. okt. »Beogradski Dnevnik« poroča povodom prihoda dr. Drinkoviča v Belgrad, da je dr. Drinkovič po-setil najprej predsednika narodne skupščine dr. Ivana Ribarja in mu obrazložil najnovejše stališče svoje skupščine o notranji ureditvi države. Glede prihoda razkralja Karla na Mažarsko, je izjavil, da je njegov klub absolutno nasproten obnovitvi Habsburžanov na Mažarskem. Dr. Drinkovič je posebno naglašal, da Hrvati preveč ljubijo sedanjo državo, da bi se mogli zapeljati na stranpota, in da so jo pripravljeni ščititi. ČEHOSLOVAŠKA NADALJUJE MOBILIZACIJO. Praga, 26. okt. Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je izjavil praškemu dopisniku »Matina«, da sili restavracijski poizkus Habsburžanov malo entento ukreniti potrebne odredbe, da se v bodočnosti onemogoči vsaka akcija, ki bi ogrožala konsolidacijo Srednje Evrope, čehoslovaška vlada bo nadaljevala mobilizacijo, četudi se vesti, ki prihajajo iz Mažarske glase ugodno. Z mobilizacijo hoče čehoslovaška vlada prispevati k ohranitvi mirovnih pogodb. DEMARŠA VELIKE ENTENTE V BELGRADU. Zagreb, 26. okt. »Jutarnji List« poroča iz Belgrada: Včeraj sta zastopnik angleške vlade Young in zastopnik francoske vlade Simons posetila namestnika predsednika vlade dr. Marko Trifkoviča. Ob tej priliki je bila izročena demarša Anglije in Francije radi eventuelne akcije proti Mažarski, Obe vladi stojita na stališču, da je vsaka oborožena akcija odveč, ker je Karel že interniran. Naša vlada je mnenja, da mora izgnati Karla iz Mažarske vlada, katerakoli je na krmilu. V ostalem pa se mora do konca izvesti trianonska mirovna pogodba, Značilno je, da namestnik italijanskega poslanika ni prisostvoval temu posetu, s čimer je samo potrdil sumnjo, da Italija ničesar ne ukrene v skladu z Anglijo in Francijo glede vprašanja mažarskega problema. Zagreb, 26. okt. »Jutarnji List« poroča iz Belgrada: Naš dopisnik doznava h dobro poučenega vira, da sta zastopnika angleške in francoske vlade izročila naši vladi noto, v kateri se zahteva od naše vlade, da ne sme ničesar podvzeti proti Mažarski povodom prihoda razkralja Karla na Mažarsko, ne da bi prej obvestila in se posvetovala z veliko entento. Naši vladi se je zlasti naglasilo, naj ne podvzame nobenih vojaških ukrepov. V naših političnih krogih so to vest sprejeli z neprijetnim iznenade-njem ker se smatra, da bi se morala ob tej priliki tudi velika ententa čim energič-neje zavzeti zato, da bi se primorala Mažarska k izvršitvi trianonske mirovne pogodbe, Belgrad, 26. okt. (Izv.) Povodom demarše, ki jo je velika ententa podvzela pri naši vladi potom francoskega poslaništva, se je vršilo danes posvetovanje vlade, na kateri je vsak posamezni član kabineta obrazložil svoje mišljenje. Vlada je sklenila, da ostane odločno na zavzetem stališču, ter je sprejela samo na znanje demaršo, ki je nasprotna našim narodnim in gospodarskim interesom. Kralj Kari bo izgn??i OGRSKO URADNO POROČILO 0 P0L02AJU. Ogrski brzojavni dopisni urad poroča uradno: ^Ogrska vlada je zvedela v soboto zjutraj, da sta kralj Kari in kraljica Cita prejšnji dan dospela v šopronj, kjer je kralj proglasil prevzetje vladarskih pravic in pod predsedstvom Štefana Rakovszkega imenoval svojo vlado. Ministrski predsednik grof Bethlen je po prejemu tega naznanila sklical ministrski svet, ki je po temeljitem pretresu zunanjega in notranjega položaja prišel soglasno do zaključka, d* kralj Kari IV. v zmislu člena 1. zakona iz leta 1920. tačas izvrševanja vladarskih pravic na Ogrskem ne more prevzeti in da mora ozemlje dežele, ako naj se noče pahniti v težke nevarnosti, zopet zapustiti. Temu sklepu vlude se je v polnem obsegu pridružil tudi državni upravnik Nikolaj Horthy, nakar je vlada ukrenila že znane odredbe, ki so bile za izvršitev njenega sklepa potrebng. Vlada je pri svojem sklepu v polni meri vpoštevala tudi zunanjepolitični položaj, ki bi utegnil nastati vsled vrnitve Karla IV. in izročiti Ogrsko pogubi. Vlado so v njenem sklepu potrdila še obvestila, ki so ji bila izročena od tukajšnjih poslanikov velike in male entente. Nato opisuje poročilo prizadevanja vlade, da bi Karla in njegovo okolico na miren način odvrnila od njegovega naklepa, izvršiti prevrat. Toda vsi njeni poskusi so se izjalovili. »Spričo teh okolnosti — zaključuje poročilo — je ogrska vlada svojo vojaške odredbe, ki jih je smatrala za potrebne, da prepreči lahkomiselno uprizorjeni puč, izvedla do konca. Odgovornost pada na tiste, ki se brez ozira na interese domovine Iz svojih slabo razumevanlti osebnih koristi ne plaše, pehati trdo iz-kušani narod v prepad skrajne nevarnosti.« ODLOČNE IZJAVE ENTENTNIH POSLANIKOV NA DUNAJU. Dunaj, 26. okt. Tukajšnji zastopniki ententnih držav so imeli ponovne pogovore z državnim kancelarjem Schobrom, kateremu so po nalogu vsojih vlad podali izjavo, da stoje posamezne velesile z vso odločnostjo na stališču, da se mora upo-stava Habsburžanov na katerikoli prestol Srednje Evrope preprečiti in da se ententa ne bo plašila nobenega sredstva, da vsak tak poskus uniči. —• Francoski poslanik Levefre-Pontalis, ki je bil na potovanju, se je 25. okt. vrnil na svoje mesto in se takoj zglasil pri državnem kancelarju Schobru, s katerim je imel daljši pogovor. BESEDILO ENTENTNE NOTE. Belgrad, 26. okt. Besedilo note, ki jo ie veleposlaniška konferenca izročila Mažarski, v prepisu pa tudi naši vladi, se glasi: 1. mažarski kabinet mora najkategorič-neje izjaviti, da je Kari in vsa njegova rodbina odstavljena od mažarskega prestola, 2. mažarska vlada mora ujeti Karla, 3. mažarska vlada se mora pobrigati, da Kari zapusti Mažarsko s pogoji, ki jih določijo zavezniki. Ako bi se Mažarska ne pokorila in ne ugodila tej zahtevi veleposlaniške konference, odklanja antanta vso odgovornost za posledice, ki bi zadele Mažarsko. KAM BODO IZGNALI KARLA. Belgrad, 26. oktobra. Presbiro poroča Iz Pariza: Danes se sestane konferenca poslanikov, ki določi pogoje pod katerimi mora Kari zapustiti Mažarsko, kakor tudi kraj, kamor bo izgnan. Mogoče, da bo kraj njegovega izgnanstva v Španski. Širijo st tudi glasovi, da mu bo določen kot bivališče kak otok v Sredozemskem morju. Ker je njegovo spremstvo izgnano iz Švice, je verjetno, da bo odšlo za njim v kraj, ki mu bo določen za izgnanstvo. Zagreb, 26. okt. »Novosti« poročajo z Dunaja: Ker se Totis nahaja blizu češkoslovaške meje, je bil Horthy prisiljen, da prepelje razkralja v dvorec Tihany ob Blatnem jezeru. Na Dunaju se trdi, da bo eden izmed angleških podonavskih monitorjev prevzel razkralja Karla. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da se je Italija izjavila pripravljeno dati habsburški družini zavetišče in prevzeti nad njo nadzorstvo. Kot kraj internacije se omenja vila Pienori. V tej vili se je rodila cesarica Žita. London, 26. okt. Zavezniki so zahtevali od mažarske vlade v uradni obliki izročitev bivšega kralja Karla. Vztrajali bodo pri tem, da se službeno odreče in da se mu odkaže bivališče, ki je dovolj oddaljeno od držav nekdanje monarhije, da se mu ponovitev povratka enkrat za vselej onemogoči. Budimpešta, 26. okt. Bivši kralj Karel in njegova soproga Žita se prepeljeta jutri iz Totisa v Tihany, kjer ju potaknejo v tamošnji benediktinski samostan. NADVOJVODA ALBRECHT PROTI KARLU. Belgrad, 26. oktobra. Presbiro poroča iz Pariza: »Daily Mail« javlja iz Budimpešte, da je došel tjekaj nadvojvoda Al-breeht, ki je oženjen s Horthyjevo hčerko in ki je pretendent na mažarski prestol. Mnogi trdijo, da so pristaši nadvojvode Albrechta dobro manevrirali, ker so pregovorili Karla, naj sedaj poskusi restavracijo, da bi se čimbolj diskvalificiral za vedno in tako zagotovil uspeh nadvojvode Albrechta. BARON OZSTENBURG UJET. Budimpešta, 26, okt Kakor poročajo listi, so barona Ozslcnburga prošlo noč privedli v Budimpešto z močnim vojaškim spremstvom. Ujeli so ga v okolici Talarto-varoša, kjer je bil skrit v koruznem polju. Hkrati so prijeli polkovnika Kurza in nekaj drugih častnikov, ki so se udeležili priprav za prevrat. Izročili so jih zaporom vojaškega pravdništva. Državno pravdništvo bo proti njim vložilo obtožbo po navadnem kazenskem zakoniku na podlagi paragrafov o uporu in vojaških zločinih. Doslej š« ni noben obtoženec priglasil svojega zagovornika. ZNAČILEN GLAS FRANCOSKEGA LISTA Dunaj, 26. okt. Pariški >Figaro« je zavzel v Karlovi ntvari naslednje stališče; iNiti misliti ni, da bi čutila Češkoslovaška Posebno veselje za kako vojno podjetje. Vrhu tega bi Italija intervencije Jugoslovanov ne sprejela ravno ugodno. Vsekakor bo veleposlanika konferenca najbrže izdala novo prepoved. Upati pa je treba, da se Francija no bo preveč podvizala, da v imenu medzavezniške solidarnosti, ki nikoli ni izpadla v njeno korist, izžene kneza, ki je bil za vsenemce mora. Sotrudnik >Figarac, Sauervvein, je zvedel od neke osebnosti iz Karlove okolice to-le: Cesar Karel se mudi na Ogrskem in bo tamkaj ostal ali pa bo znal napraviti dostojen konec. Že več dni je Ogrska z rastočo nujnostjo zahtevala njegovo vrnitev. V naprej so mu predlagali ministrstvo, ki ga je v velikih obrisih že odobril in vse vodilne osebnosti so izjavile, svojo pripravljenost, da sprejmo kraljevo vrnitev dobrohotno. Kralj je pač vedel, da opozicije male entente ne bo mogoče obiti, vendar ne verjame, da bi Fran-eija ali Anglija poslali na Ogrsko čete z namenom, da preprečijo vrnitev vladarja, ki je tekom obeh zadnjih vojnih let pokazal željo, da se loči od Nemčije, kar bi se bilo moglo zgoditi, ako bi se mu bila nudila zadostna varnost. Vedeti je treba, da bi bilo treba voditi vojno ne samo proti Karlu, ampak proti celi Ogrski, ki hoče svojega zakonitega kralja zopet imeti in ki bi se kakor en mož uprla vsakemu ume-iavanju.« — Te izjave kažejo, kako brezupno slepa in omejena je Karlova okolica. ~0bsodba Draškovlčevih napadalcev. Zagrel), 26. okt. (Izv.) Danes je bila razglašena razsodba proti atentatorjem na ministra Draškoviča. Alija Alijagič je bil obsojen na smrt, Rodoljub Colakovič, Dimitrije Lapandič in Nikola Petrovič so obsojeni na 15 let ječe, Gounovač na 2 leta ječe, Nebojša Marinkovič pa je oproščen obtožbe. Mova nemška vlada. Berlin, 26. oki. Novi kabinet je sestavljen takole: Državni kancelar in zunanji minister dr. Wirth (centrom); podpredsednik in državni minister Bauer (večinski socialist); notranje stvari dr. Koster; držav-nobrambni minister Gcssler (demokrat); gospodarski minister Robert Schmied (večinski socialist); minister za prehrano in začasni finančni minister dr. Hermes (centrom); minister za pošto Giesbert (centrom) 'delovni minister Braun (socialni demokrat); minister za promet Groner (demokrat); pravosodje Radbruch (socialni demokrat); ministrstvo za obnovo začasno še ni zasedeno. ALBANSKO VPRAŠANJE. Belgrad, 26. oktobra. Presbiro poroča !* Londona: Po informacijah zunanjega urada dobi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev 400 kvadratnih milj v novo določenih mejah napram Albaniji. KONFERENCA V P0RT0R0SE. Rim, 26. okt. Tu zbrani odposlanci za konferenco v Portorose so z ozirom na to, da je več delegatov iz različnih razlogov moralo odložiti svoj odhod, določili, da se konferenca končnoveljavno sestane dne 28. oktobra. DOGODKI NA PORTUGALSKEM. Pariz, dne 26. okt. Francoska križar-fca sJeanne D' Arc< je priplula v Tajo. Li?:bona je mirna. Po mestu korakajo in se vozijo na avtomobilih vojaški oddelki s strojnicami. Pogreb umorjenega ministra za mornarico je potekel brez izgredov. Kongres italijanske ljudske stranke v Beoetkab. Benetke, 23. okt. 1821. Kogres potega ob nezmanjšanem zanimanju in t nsjvpčjim redu. Danes so trajalo seje dolgo v noč. Dopoldne ja bilo na dnevnem redu vprašanje o »delovanju. Posl. Mlglioli Je nvoj govor zaključil t izjave, »Mlaj, ko jo sodelovanje s socialisti izključno, n« preostane drugega, nego da stranka «n a prevzame vso oblast v roko. Sledilo je viharno «x'obrti vanje na levicL Kongres »e Je izrekel za pogj>tio sodelovanje. i'opoldne je bilo najprej na vrsti Šolsko vprašani". ob katerem sc Je dan Sturzo potezal za osvoboditev šole izpod blrokratičnega jarma. Nato Je priHo na dnevni red vprašanje novih pokrajin. Sprejet je bil dnevni red, kl zahteva: 1. da se iim najprej izplačajo male vojne odškodnine do 10.000 lir; odškodnina naj se začne izplačevntl tudi občinam in deželam ln odlok 3. Julija 1810 podaljša do konca leta 1823.; povrne naj se škoda dobrodelnim BHvodom; pospeši naj se obnova gozdov; podpiranje radru« naj se nadaljuje; zasebnikom naj se dA podpora za nabavo živine, kmetijskih strojev in obrtnega orodja. 2. Da se od pomore brezposelnosti, naj vlada pospeši dogovore z drugimi državami v svrho, da se odpre vsaj del prejšnjih virov za Izseljevanje iz Benečije; otvori naj so nova vrst« koristnih Jasnih del. 3. Beneškim državljanom naj s« vsaj delno povrnejo njihova eksistenčna sredstva, za katera so bili prikrajiani pri zamenjavi valute. 4. V proepeh pokrajin in celega naroda naj se zprade v alpah veliko električne centrale s sodelovanjem zadružništva in krajevnih korporacij, s izboljšanjem tari-lov in drugimi gospodarskimi ugodnostmi se zagotovi proapeh beneško ln tržaške luko, 5. Novim pokrajinam naj se v najkrajšem času vrnejo lokalne avtonomijo in vpostavijo deželni zbori. 6. V krajih, kjer se Je italijanski živelj pod avstrijskim režimom umetno zmanjšal, naj se upostavijo narodno postojanko; kjer je pa v večini drugo prebivalstvo, naj se skuša pritegniti z obzirno politiko nasproti njegovim narodnim tradicijam in posebnostim. Nato Je prišlo na dnevni red vprašanje mednarodnega delovnega urada. Kongres jo sprejel resolucijo za varstvo italijanskih izseljencev. 0 zunanji politiki stranke jc poročal don Slurza. Rekel je, do so je stranki očitalo germano-filstvo, dejansko je pa stranka lo sledila čuvstvom solidarnosti med narodi. Sploh je za osvojitev gotovega pravca v zunanji politiki treba časa in se tu ne dA improvizirati. V nočni seji so obravnavali o f-ospodarski krizi. Posl. Salvatori je opozoril, da mase čakajo na rešitev nujnih problemov, kakor udeležba na dobičku in nadzorstvo nad podjetji. Ing. Makso Klodič. še enkrat zveza Slovenije s Kvarnerom in Dalmacijo. Članek od mene visoko čislanega g. predsednika upravnega sveta dolenjskih železnic Fr. Šukljeta »Klodičev kompromis« v »Slov. Narodu« št. 220 in v »Slovencu« št. 230 mi sili zopet pero v roko. Mislim, da se ne zlorablja potrpežljivost naše javnosti, ako se ji da priložnost, da naslovno zadevo prav temeljito prouči; ako naj izdamo stotine milijonov je vsakomur vredno točno vedeti, za kaj. Da je pa treba graditi to novo železniško zvezo, o tem sem globoko prepričan. Mislim, da sem v svojem članku od 13. septembra razložil pomen nove železnice ne le v tehniškem, nego ravno tudi v narodno-gospodarskem oziru. Povdarjam: Ako naj si naprtimo tako ogromne stroške, morajo biti danes tembolj upravičeni po zahtevi najsplošnejega interesa, ne Ea strogo lokalnega, in naj bode kaka le rajevnim interesom služeča železnica še tako rentabilna. Pod splošnim interesom razumem interes cele Slovenije, s Štajersko vred, ker ima Štajerska od Zidanega mostu naprej na Kvarner tudi bliže čez Ljubljano—Vrbosko, kakor čez Zagreb. Lokalni interesi obsegajo pa vse kraje južno od Grosuplja, ob progah dolenjskih železnic in doli do reške proge. Razen tega imajo pri gradbi nove železnice tehtno besedo tudi vojažki oziri, o čemur spregovorim pozneje. — Musilova proga Kočevje-Brod-Moravice zastopa pa le strogo krajevne interese iz razloga, ker je obratno-tehniš-ko in krajevno tako zasnovana, da ne more služiti splošnosti. Iz narodnogospodarskega stališča se danes nc more odobravati gradbo železnico, katera bi ne bila v prid skrajno najširši splošnosti! In gotovo je, da temu pogoju odgovarja najbolje projekt Kočevje-Severin-Vrbosko z ogrankom Se-verin-Črnomelj. To ni kompromisna proga bosko-Črnomelj. To ni kompromisna proga v smislu, češ, zjedinimo se na srednji in ra-ditega navadno slabši črti, ako nočemo riskirati, da sploh ničesar ne dosežemo, nego je to po mojem prepričanju sama na sebi najboljša rešitev vprašanja zveze Slovenije s Kvarnerom in Dalmacije, ki edina odgovarja vsestranskim interesom, kakor sem to v svojem zadnjem članku dokazal. Voditi politiko absolutno krajevnega interesa, politiko domačega stolpa, to danes nikakor ni dopustno. Da so mi obči dobrobit in širši lokalni interesi več nego ožji krajevni, to naj bi bila hiba projekta, ki ga zagovarjam? Ne, mislim, da prednost; izjema tudi tukaj ni na mestu. Za poseben nedostatek smatram pri Musilovi progi okolnost, da ima vspon 250/„, v smeri proti morju (med Kulpo in Brod Moravicami, in kakor čujem, tudi še v bližini Kočevja). Obstoječa reška železnica ima res vspon 25°/00 toda ta pride v poštev samo v smeri v zaledje; proti morju znaša vspon le 16Ker je promet proti morju večji nego obratno, je to velikega pomena, vspona 16°/00 in 25%» sta si namreč v razmerju množine tovora, ki ga prevažamo v obeh smereh. Več tovora proti morju, manjši vspon; manj tovora v zaledje, večji vspon. Vozna sredstva so pravilno izrabljena. Še eno: kar more privleči stroj po 16"/00 navzgor, 6 m e isti stroj še voziti po 25n/or> navzdol; kar pa more privleči stroj po 25°/00 navzgor, pomeni za isti stroj po 25%» navzdol premajhno težo, stroj vozeč navzdol torej ni izrabljen. To vse vpliva na obratne stroške in razmere. Vprašanje izbere vspona je torej zelo važno. Popolnoma se strinjam n. pr. z mnenjem g. Šukljeta v nekem članku v »Slovencu«, da je Belokranjska železnica v delu Rožnidol-Črno-melj popolnoma ponesrečena. Ali temu ni kiiv samo takratni vodja gradbe, ampak tudi takratna merodajna gospoda v dunajski »Baudirektion«, ki ie, hipnotizirana od težkoč pri gradbi velikih predorov »II. železniške zveze Trsta z zaledjem« mislila, da je nedolžni semiški predor kak predor skozi Bossruck in mu dala tako neverjetno niveleto, da je bila pokvarjena vsa rampa od Semiča do Črnomlja, ki je radi tega morala dobiti padec 23%«. Treba jc vedno individualizirati in tudi ne primerjati 5 km dolg kraški predor pri Vrboskem s sim-plonskim ali karavanškim, vspon 25%» v krajih, o katerih govorimo, s strminami na alpskih železnicah itd. Toda te tehniške podrobnosti le mimogrede in dosti o Musilovi progi. Glede Kavčičeve proge Črnotnelj-Ogulin moram radi popolnosti še omeniti, da je bila projektirana v času, ko ni šlo za zvezo s Kvarnerom, ker je takrat prevladalo mnenje, da bode obveljala Wilsonova črta in da bode Slovenija potemtakem imela prost dostop na morje preko Šentpetra na Reko. Mislim tudi, da se g. Šuklje moti, ako pravi, da bodo Nemci in Čehi izvažali preko Šentpetra na Reko. Jaz sem mnenja, da pojde glavni del tega tranzita, v kolikor ga ne privežejo nas® nemške luke, preko Jesenic in ako zgradijo Italijani predelsko železnico, izključno čez Trbiž v Trst. O tem sem že lansko leto javno razpravljal. (Dalje.) Politične rsvtee, -f- Katoliška ljudska stranka v Šp«r.iji se je ustanovila še komaj po vojski, vendar je že nastopila pri zadnjih državnozborskih volitvah ter dobila 10 mandatov. Zadela je ob veliko nasprotstvo konzervativne in liberalne stranke, ker je nastopila z odločnim kulturnim in socialnim programom, a tudi ob besno nasprotstvo socialne demokracije, katera vidi v njej svojo najuspešnejšo tekmovalko. Državna uprava v Španiji je strogo centralistična, vsled tega nesposobna za hitro in tečno delo, koruptna in ščiti le višje in bogate 'ružabne kroge. Ljudska stranka je nastopila z avtonomi-stičnim programom in se v politični borbi odkrito zavzela za kmetska in delaveka prava. Stranko podpira močno ča~opis;e. Španski katoličani radi žrtvujejo za svoje časopisje, ker so prepričani, da je vsak pokret brez časopisja to, kar so gosli btez strun. -f Poljska sprejela delitev Šlezije. Po brzojavki iz Varšave je poljska vlada sklenila sprejeti odločitev glede razdelitve Gornje Šlezije. Konferenca poslanikov bo bržkone jutri o tem sprejela uradno poročilo. -f Italija se opravičuje. Upravnik italijanskega poslaništva na Dunaju. A. Bian-cheri, je dovolil pogovor sotrudniku »Ne e Freie Presse«. V pogovoru je opravičeval nastop Della Torrette v burškem vprašanju in rekel: »Italija pri tem ni zasledovala nikakih posebnih lastnih interesov, ampak jo je vodila le želja, da bi se ne motil mir v Evropi ter je postopala v polnem soglasju z drugimi velesilami entente. Nikakor ne obstoja nikaka zveza med beneško konferenco in italijansko politiko glede razcesarja Karla. Kakor sta se Italija in ententa svoj čas vzprotivili Karlovemu poizkusu, tako bosta tudi sedaj z vso odločnostjo nastopili proti njemu, ker v nobenem slučaju ne bi mogli pritrditi vrnitvi Karla Habsburškega. — Italija je trdno odločena čuvati nad tem, da so sen-žermenska in trianonska pogodba najtoč-neje izpolnujeta ter je z zavezniki glede sklepov proti restavraciji Habsburžanov v polnem soglasju. Vsako drugo mnenje je brez podlage in ga morejo razširjati le in-teresirani krogi.« — Te izjave komturja Biancherija bi bile jako zadovoljive, ako bi mogli verjeti v njihovo odkritosrčnost. Toda če Italija danes govori, da vstraja na najtočnejšem izpolnovanju mirovnih pogodb, ne moremo pozabiti, da je ravno ona posredovala za prvo kršitev teh pogodb, in sicer na korist isti Mažarski. Italija naj se nič no čudi, ako spravlja svet beneško konferenco s Karlovim podjetjem v zvezo. Dmw® — Veroužiteljem. Z odobrenjem škof. erdinariala bodo imele šole v soboto, 29. t. m. šolsko mašo (de die) s kraljevsko himno na koncu, pa brez zahvalne pesmi. Kako se bodo praznovali v cerkvi državni prazniki za šolsko mladino, se bo gg. katehe-tom pravočasno naznanilo. — Pismo iz Sukora. »Slovenec« štev. 240 je poročal, kako se je bil dr. Niko Er-deli, grško-katoliški župnik ponesrečil v svoji župniji Sv. Nedelja pri požaru. Odpeljan je bil v bolnico v Kandijo pri Novem mestu. Od tod so ga odpeljali na njegovo željo v bolnico v Zagreb, kjer je podlegel strašnim opeklinam na giavi in rokah. Umrl je 19. t. m. ob 1. uri zjutraj, star 29 let, ter bil pokopan 21. t. m. v svojem rojstnem kraju v Židu. Študiral je v Piimu v >Coliegium Germanicum«, bil je vrl duhovnik, blagega značaja in vesel družabnik med duhovnimi obrati. Tudi Slovencem je bil dobro znan. Lansko leto se je bil udeležil Orlovskega tabora v Mariboru. Pri po-vratku domov je bil ostal nekaj dni v Ljubljani, kjer je bil opravil v semeniški kapeli službo božjo v staroslovenskem jeziku po grško-rutenskem obredu za SKSZ. Zanimal se je zelo za kršč. organizacije med Slovenci ter jih je želel upeljati tudi med svojimi grško-katol. verniki. Posebno je gojil v svojem srcu eno gorko žsljo, da bi prišel v teku časa kot docent teologije na univerzo v kako mesto v Galiciji kar mu je bilo že obljubljeno, a kruta smrt mu je prerano prerezala nit življenja. Vsi sloji so ga ljubili in spoštovali. Zato vse žaluje za njim, osobito njegova ntlada soproga z dvema otročičema, njegova dobra in plemenita majka Julijana, dva brata in dve sestri. Na svidenje, dr. Niko, nad zvezdami 1 — Nezdrave prometne razmere. Draginjo močno pospešujejo sedanje nezdrave prometne razmere. Namesto da bi se prometne razmere od meseca do meseca dvigale, postajajo sedaj celo mnogo slabšo nego so bile preteklo leto. Pred kratkim so naenkrat zmanjkali zaprti vozovi, sedaj se poroča, da so začeli primanjkovati tudi odprti vagoni. Podkupovanje zavzema vse sir je kroge in dosega vedno višje številke. Kdo je temu kriv? Odgovorne so stranke, ki vzdržujejo sedanjo vlado, ki na vseh poljih pokazuje svojo nesposobnost. Politični, financielni in gospodarski kaos je njena žalostna zasluga. — Koprivnik v Bohinju. Zvečer 23. t. m. je ubila strela posestniku Martinu Sod-j.i na Gorjušah v hlevu konja, kravo in kozo. — Zapadlo je minulo noč in v ponedeljek zjutraj do 15 cm snega. — Pomanjkanje vode je postalo zelo občutno. Za oboje Gorjuše je samo v enem vodnjaku voda, na Koprivniku pa ravno tako. Nihče sedanjih ljudi ne pomni tega. — Srbohrvaščina na nagih hribovskih šolah. Včerajšnja notica pod tem naslovom me je nemalo presenetila. Kaj res mislite, da se vpeljava srbohrvaščina v naše šole, celo hribovske, iz golega patrijotizma, ali iz namena, da bi se vzgojilo pri nas kar največ anaifabetov in tako dosegel centralizem brez vsake »muje«? Kaj šel »Učiteljska tiskarna« je pravkar zopet izdala novo srbohrvatsko čitanko v 50.000 izvodih in to je treba spraviti v denar, da bo kaj cvenka. Privoščite jim vendar ta pri-boljšek, saj jih je dolgo časa tlačila mora dolgov. Kaj pa za to, če bodo otroci zaradi tolikih šolskih bremen morali hoditi tudi pozimi bosi v šolo, gospod 'Jaka, Luka. Engelbert in dr. se zaradi tega ne bode prehladili, tudi nog jim ne bo treba si zavijati v papir — kakor svetuje nek Vaš sotrudnik. Sicer pa namerava »Učiteljska tiskarna« izdajati sploh vsako leto po enkrat novo srbohrvatsko čitanko, vmes pa še par »Šolskih listov« iz gole ljubezni do mladine ali pa do roditeljskih žepov. Naj bo že kakokoli, gotovo je le, da se bo tako dvignilo njih tiskarsko podjetje. Ko bi se ti gospodje pečali s konfekcijsko kupčijo, bi pa skrbeli, da bi dobilo naše vojaštvo vsako leto novo uniformo. Škoda! — Prvo obletnico svojega obstoja obhaja dne 7. novembra t. 1. »Podporno društvo slepih v Ljubljani«. Dolžnost nam je zahvaliti se vsem našim p. n. ustanovnim in podpornim članom za niihovo dosedanjo naklonjenost in požrtvovalnost. Imenovano društvo ima težko nalogo, skrbeti za najpotrebnejše, to je za slepe. Zanimanje v Sloveniji za te, po kruti usodi težko prizadete, pa je preneznatno. Zato prosimo ostalo javnost v Sloveniji, da odšle, ne po-zabija naših slepih, temveč se jih ob vsaki priliki spominja, kakor pri ženitovanjih, društvenh prireditvah itd. Pri oporokah in žalnih dogodkih se spominjajte slepih, kojih življenje je brezupna žalost. Kot najiz-datnejša podpora nam je, da pristopi vsak kot ustanovni član (K 500) ali vsaj kot podporni član (K 20) k * Podpornemu društvu slepih v Ljubljani«, Wolfova ulica 12, — Odbor, — Tečaj in skupni poslovilni dan za vpoklicance v Kamniškem domu dne 23. oktobra 1921, katerega je priredil Dekanijski odbor SKSZ, se je izvrstno obnesel. Udeležilo se ga je do 100 naših fantov vpoklicancev. Na tečaju, katerega je vodil predsednik Dekanijskega odbora France Bore, so govorili gg. katehet Bonač, učitelj Hafnar, prior usmiljenih bratov, kanonik Lavrenčič in predsednik tečaja. Vsi govori so se odlikovali po zelo praktični vsebini. Fantje so govore poslušali z velikim zanimanjem. Zelo smo hvaležni poveljstvu dravske divizije, ki je ukrenilo vsled podlega sumničenja in denuncijacije v »Slov. Narodu«, da je poslalo okrajno glavarstvo na tečaj svojega komisarja. V posebno čast in veselje bi bili šteli, ako bi se bilo poveljstvo dravske divizije samo udeležilo tečaja. Prepričalo bi se bilo na lastne oči in ušesa, kako neizmerno koristni in nujno potrebni so taki tečaji za vpoklicance v smislu in duhu načel SLS za obstanek, moč in procvit države SHS in armade same. Prav gotovo bi vpeljalo slične tečaje po načelih SLS po vsej Sloveniji. Vladni komisar, ki je prisostvoval tečaju z izredno pozornostjo in si natančno zabe-leževal besede govornikov, poznan kot Stev. 245. SLOVENEC, c!ftc 21 oKtobVa l$2f. strogo vesten in objektiven politični uradnik, ne bode mogel drugače oceniti tega tečaja. Tečaj se je zaključil s slava in živijo klici kralju Aleksandru in naši hrabri armadi. — Za upravitelja osješkega gledališča je imenovan Andrija Milčinovič, upravitelj narodnega gledališča v Skoplju. — Zvišanje cen dnevnih listov. Zagrebška »Riječ« in »Agramer Tagblatt« javljata, da zvišata cene za naročnino od 1. prihodnjega meseca od 2 krone na štiri K za posamezno številko. »Obzor« pa pravi, da bo obdržal dosedanje cene 2 kroni za številko in 30 kron na mesec, dočim bo veljala »Rlječ« na mesto dosedanjih 40 K celih 80 kron. Kat. slov. izobraževalno društvo v Št Juriju pri Grosupljem otvori 30. okt. svojo novo društveno dvorano. Obenem obhaja svojo ln svojega orlovskega odseka desetletnico ustanovitve, — Vspored: Ob 1. uri popoldne litanije, nato blagoslovitev dvorane s govori in deklamacljaml; zatem pa uprizoritev Fr. S. Finžgarjevo igre »Veriga«. Igra veliko-lnški dramatični odsek. Na sporedu je tudi srečo-lov ln godba. Za okrepčila bo dobro preskrbljeno. Vabljeni so vsi prijatelji katoliško-narodnega gibanja, predvsem tudi člani in članice sosednih in daljnjih društev. Br. Orli in sestre Orlice dobre-poljsko-ribniškega orlovskega okrožja, udeležite so polnoStevilno lepe slavnosti bratskega odsekal — V nedeljo vsi v Šent Jurje! — Odbor. — Nemiri v Črni gori. Kakor poroča pravda, ie v Danilovem v Črni gori neki dr. Markovič, ki se je pred kratkim vrnil iz Rusije, zbral tamošnje kmete in proglasil sovjetsko vlado. V nagovoru je prisotne pozdravil v imenu Ljenina in ruskega naroda, ki da komaj pričakuje, kdaj bodo zrušili to tiransko vlado. Vojaštvo je sovjetsko vlado kmalu razgnalo in dr. Markovič je s kakimi 100 ljudmi pobegnil v gozdove in se baje pridružil četam Plamenca. Da bi izzval čim ^ečje nezadovoljstvo med ljudstvom, je pričel a svojo četo požigati gozdove. — Požar na Uncu. Dne 18. t. m. ob 7. url zvečer jc pričel goreti z opeko kriti hlev Andreja Ogrizka na Uncu. Ogrizek stanuje v Postojni. V hlevu in kozolcu, ki sc ga drži. je bilo spravljeno seno. Tvrdka »Impeks« je imela shranjenega 20.000 kg sena, od katerega so rešili 2000 kg. Okoli 15.000 kg sena je zgorelo posestniku Ivanu Urbasu z Unca in posestniku Antonu Bajtub z Unca 5000 kg sena in en voz. Andreju Ogrizku je povzročil požar 450.000 K škode, zavarovan je bil pri banki »Slaviji« za 126 000 kron. Ivan Urbas je oškodovan za 60 do 70 tisoč in Anton Bajt za 35.000 kron, Urbas p aza 35 000 kron; Bait in Urbas nista bila zavarovana. Najbrže so zažgali otroci. — Bivši starosta, radovljiškega Sokola, dr. Mirko Triller pred eodiščem. Višji sodni svetnik g. Potrato ie pričel dne 26. t. m. razpravljati o tožbi, katero so vložili proti bivšemu starosti radovljiškega Sokola, odvetniku dr. Mirko Trillorju: Florijan Jane, trgovec in posestnik v Radovljici, Vinko Resman, trgovec in posestnik v Radovljici, dr. Janko Vidic, okrajni komisar v Kočevju in Josipina dr. Vidičeva, soproga okrajnega komisarja. Višje deželno sodišče .je odredilo, naj o zadevi razpravlja ljubljansko okrajno sodišče. Iz velezanimive tožbe navajamo: V ponedeljek zjutraj, dne 29. avgusta, kmalu po polnoči so prišli fantje, kateri so člani društva sSloge«, mimo pošte v Radovljici pojoč pvav lghno neko pesmico. Naenkrat se je pojavil v bližini fantov advokat dr. Mirko Triller in jih pričel brez vsakega povoda zmerjali z barabami. Fantje so ignorirali izzivanje in odšli svojo pot po ozki poti, katera vodi proti sodišču. Dr. Mirko Triller se je ustavil na trgu pred hišo Josipa Bogataja, kjer je začel kričati: »Ako ne bo Aleksander kral;, bo pa Bastl (domačo ime g. Florijana Janca); če no bo sokol, bo pa čuk!« Vpitje je zbudilo g. Josipa Bogataja star.Jd je stopil k oknu in vprašal dr. Trillerja, čemu pravzaprav kriči. Tedaj je pristopil dr. Triller bliže k hiši Jos Bogataja in je začel na ves glas kričati: »To je klerikalna k.......... ki izvira iz nemskutarije!« Ko je nato Josip Bogataj star. dr. Trillerja zavrnil ,rekoč: »Gospod doktor, za te besede se boste še zugovarjalik je odvrnil dr. Triller: »To se ne tiče Vas, Vi nisto noben lesni trgovec; to je Florijan Jane, bivši avstrijski In nemški ogledih; lump, baraba, lopovi« Z ozirom na gospoda Florijana Janca je dr. Triller še vpil: »To je veleklerikalna k............ zalega; !az vem, odkod ta izhaja; iz klerikalizma! Pa tisti 5mil Basteljnov (sin g. Frorijana Janca) izhaja iz k....l« Josip Bogataj je skušal ponovno dr. Trillerja pripraviti do tega, da bi odšel izpred njegove hiše in da bi se že pomiril, toda njegov trud je bil brezuspešen. Ko je končno Josip Bogataj vprašal dr. Trillerja: »Zakaj Pa vpijete pred mojo hišo?« se je dr. Triller »pravil tudi na njega, češ: »Mar ste Vi kak bog?« Ko ga je Bogataj zavrnil: »Gospod doktor, tudi Vi niste Bog!« se je spravil dr. Triller na g. Vinka Res mana rekoč: »Jaz nisem bog, ker nisem lesni trgovec, kakor je Resman; tisti lump, lopov, baraba, goljufi« Tekom nadaljnega psovanja se Je spravil dr. Triller na g. dr. Janka Vidica, katerega je imenoval: »lump, baraba, hinnvecl« Ta je slišal brat dr. Vidica, Joško Vidic in je prišel zalo na lice mesta, da bi dr. Trillerja Stavil na odgovor. Vprašal je obtoženca, kaj pravzaprav hoče, nakar je dr. Triller nagnal g. Vidica, rekoč: »Vi ste klerikalec, toda veseli bodite, da se ne boste oženili pri takih ljudeh, kakor se je Vaš brat, namreč pri Soljufih, da ne boste tudi vi dobili eno s....... čer od enega goljufa !< Dr. Triller je na to še ponovno ponavljal z ozirom na g. dr. Vidica psovke in ga nagnal z lumpom, borabo in hinavcem. Proti Jošku Vidicu so je izrazil dr. Triller: »Jaz sem prišel nu boj in mi je vseeno, če me ubijetelc Ko ga je na to Joško Vidic zavrnil rekoč, da se on ni prišel semkaj pretepal, je dr. Triller rekel: >No, potem pa denem tudi jaz svoj UjuČ v žep!« Joško Vidic si tega naravnost nezaslišauega surovega dr. Trillerjevega vedenja ni mogol prav tolmačiti in je zato rekel dr. Trillerju, da spada v posteljo, češ da je pijan. Dr. Triller je Vidica zavrnil, da ni spil niti pol litra, kar jo večkrat ponovil To psovanje in klafanje je trajalo približno eno uro. Kljub pozni, deloma rani uri, se je zbralo na trgu veliko ljudi in vsi zbujeni sosedje so poslušali dr. Trillerjevo psovanje in klafanje. Tožnike je zaslopal g. dr. M. Natlačen, dr. TrUlerJf ■>- irjal g. dr. Grablovic. K razpravi dr. Tri! . «:<• j ni prišel, pač je pa vložil obširen p ■ n spis v katerem je med drugim po al 1 je odložil mesti staroste radov- j ljiškega Sokola in gorenjske sokolske župe in je stavil več predlogov. V svrho zaslišanja prič je gospod višji sodni svetnik Potrato razpravo od-godil. — Kujigovodski tečaj za obrtnike v Ljubljuni. Urad za pospeševanje obrti namerava prirediti za tukajšnje obrtnike knjigovodski tečaj. Obrtniki (mojstri ln pomočniki), ki se žele tečaja udeležiti, naj se priglase pri uradu vsaj do 5. novembra. štajerske novice. • š Živinski sejem v Mariboru dno 25. oktobra je bil poln živine, kupcev pa silno rcflo. Cena je bila od 8 do 16 K za 1 kg žive težo. Slabostojnega Mermolje, ki je na predzadnjem 6ejmu obljubljal, da bo Samostojna prignala k»pce, kateri bodo plačevali živino nad 20 K za 1 kg žive teže, tega Mermolje ni bilo od nikoder, kakor tudi njegovih kupcev no. — Tako farbajo Samostojni I š Električni tok med Mariborom in Falo, ki je bil v noči od 23. na 24. okt. vsled viharja pretrgan, jo bil v torek, 25. okl. zopet urejen. Delavci so delali od 24. okt. ob dveh popoldne do 25. okt. dopoldne celo noč ob svitu petrolejnih bakelj mariborske požarne brambe. Električni tok je bil, kakor se nam poroča, ukinjen na ta način, da sta se podrla dva stebra električnega daljnovoda, in sicer eden med Limbušem in Mariborom, eden pa med Kamnico ln Selnico. Čudno je, da kar mali snežni vihar podere stebre za daljnovod. Cela vrsta velikih podjetij, ki so že elektrificirana, je stala dva dni in eno noč. Med temi je n. pr. obrat Cirilove tiskarne, umetni mlin dr. Franca in mnogo drugih. Rezuitat notranjega posojila. Pod tem naslovom prinaša »Jugoslovenski Lloyd« zanimiv uvodnik, ki je vreden, da ž njim seznanimo tudi naše čitateije. »Jugoslovenski Llovd« piše med drugim: »Uspen notranjega posojila nam do danes še ni popolnoma znan, ker manjkajo še podatki iz posameznih krajev dežele. Toda z gotovostjo se lahko trdi, da je podpisanega pri privatnikih okrog 300 milijonov dinarjev. Mogoče, da je kak miljon več, toda to ne spremeni veliko na stvari, ro posameznih pokrajinah razdeljeno je rezultat sledeči: Zagreb 65 milj. din., Hrvatska in Slavonija 15 milj din., Slovenija 35 milj. din., Belgrad 70 milj. din., Srbija 30 milj. din., Slovenija 35 milj. din., Bosna id Hercegovina 25 milj. din., Dalmacija 8 milj. din. Ostane torej še za 200 miljonov dinarjev nepodpisanega posojila, katerega mora prevzeti v smislu dogovorf. t vlado sindikat jugo-slovenskih bank. Vpis posojila bo torej skupno z denarnimi zavodi po gotovem ključu sledeče razpredeljen: Zagreb, Hrvatska in Slavonija — podpisanega 80 milj., denarni zavodi 110 milj., skupaj 190 miljonov. Belgrad in Srbija — podpisanega 100 mil)., denarni zavodi 30 milj., skupno 130 miljonov. Vojvodina — podpisanega 50 mil;., denarni zavodi 12 milj., skupno 62 miljonov. Slovenija — podpisanega 35 milj., denarni zavodi 30 rojJi., skupaj 65 miljonov. Bosna in Hercegovina — podpisanega 25 milj, denarni zavodi 15 milj., skupno 40 miljonov. Dalmacija — podpisanega 8 milj., denarni zavodi 4 milj., skupno 12 miljonov. Kakor rečeno, niso ti rezultati še do vinarja definitivni, toda velike spremembe ne bo. A v kolikor bo izpremembe, bomo tudi to s primernim komentarjem registrirali, Danes moremo pa reči k temu nekoliko besedi. Že za časa podpisovanja, a posebno po dovršitvi, se govori in piše o neuspehu posojila. Smatramo to za neumestno,_ ker ie bil posojilu zagotovljen uspeh že tedaj, ko je bančni sindikat podpisal pogodbo s finančnim ministrom, ker je bila od tega trenutka dalie zagotovljena, vsota 500 miljonov dinarjev, in sicer tudi v tem slučaju, ako bi občinstvo ne podpisalo niti vinarja. Vlada torej more računati z uspehom, medtem ko bi pomenilo za vlado neuspeh v tem slučaju, ako bi denarni zavodi podpis posojila odbili. Gre za drugo stvar, ki je od vlade sledila in kar nikakor ni bilo potrebno, ker ie oviralo in oteževalo podpisovanje posojila. Vlada bi morala brezpogojno prepustiti sindikatu nevezane roke, aa sam plasira posojilo, kakor najbolje ve in zna. In prepričani smo, da bi v tem slučaju bil »uspeh« drugačen. Kaj je bila posledica vladnega mešanja in forsiranja posojila? Predvsem to, da se je podpisovanje vršilo v najneugodnejšem času: v jesenski kam- f>anji. Naši denarni zavodi se že od pomiadi in to bi morala vlada vedelil borijo s pomanjkanjem gotovine, ker leži tezavriran pri kmetih, a ono malo, kar je vsak zavod preko leta zbral, je čuval ljubosumno za jesen, ko nastopa znana potreba za odkup proizvodov od producentov: sladkorne pese za cukrarne, žita za mline in izvoz, odkup sliv, volne itd. In ravno v začetku te kampanje ie bilo razpisano posojilo. In sicer vsled nekake kaprice vlade same. A drugo še neugodnejše dejstvo je bilo to, da je vlada sama iz tega čisto ekonomičnega vprašanja napravila politično in zvezala s podpisom neke vrste zaupnico, kar nikakor ni bilo potrebno. Za izjavo politične zaupnice služijo vladi volitve in parlament, a posojilo je finančna operacija, ki nima s tem nobenega opravka, ako ga vlada hote, in nagla-šujemo, čisto brez potrebe ne veže. To posojilo je investicijsko, vladi ga itak ni treba takoj, ampak po potrebi, kakor se bo program teh investicij izvajat, kar v gotovih slučajih lahko traja dve do tri leta. Ali je bilo potrebno vladi forsirati njegov račun, ako je bila vsota posojila z jamstvom sindikata zagotovljena? V sindikatu združeni zavodi bi prevzeli vsak svojo kvoto posojila in vsak bi jo plasiral po svojih potrebah in svojim krogom. Tedaj ne bi bilo agitacije proti posojilu — ne pasivne resi-stence listov in političnih strank, kar je veliko škodovalo tako prestižu države ter našemu go" apodarstvu doma in zunaj. Potrebno je tudi, da ob tej priliki spregovorimo tudi o pisanju in stališču našega tiska. Ako je že vlada iapravila pogreškov in napravila iz posojila nekako politično vprašanje, ne bi smelo na tej napačni poti slediti časopisje. To je delalo časopisje z neprestanim poudarjanjem, da je ta ali oni kraj podpisal več nego drugi, spravljajoč v zvezo s tem dejstvom razne separatistične tendence itd. Ta način gotovo ne drži. Za nas je, kakor smo žc rekli, posojilo finančna operaci n, pri kateri je celokupna dr; žava. kaknr posameznik sodeloval po svoji previdnosti: ako je bil n. pr. odziv posameznih pokrajin mogoče manjši, kakor se je- pričakovalo, zato treba vzeti v pretres vse razloge — a nc vzeti vsa taka domnevanja kot gotovo dejstvo in napraviti iz njih površne zaključke. Kot faktični rezultat posojila ne smemo smatrati samo ono, kar je dalo občinstvo, ampak tudi ono, kar morejo dati denarni zavodi. Tedaij« slika takoj čisto drugačna. Razvidno bo tedaj, da bo morala siromašna Slovenija dati več, kakor ekonomsko neprimerno višje stoječa Vojvodina, Hrvatska s svojimi 42.000 kvadratnimi metri in svojimi dva in pol milijona prebivalcev daje za kakih 60 milijonov več. kakor bi pripadalo po teritoriju, a skoraj tudi več kakor Srbija, ki šteje dvakrat toliko prebivalcev. Srbiji se mora priznati, da ie opustošena, toda tudi tu ie bilo veliko težkih milijonarjev, ki niso podpisali niti para ali pa naravnost smešne vsote (dokaz; dnevno pisanje belgraj-skega časopisja in namen omiadinc, da izda takozvano črno knjigo). Končno ne smemo pozabiti, da je po našem mnenju najodločilnejše dejstvo: kronska in dinarska valuta. Medtem ko kmet v Srbiji dela in računa izključno z dinarjem in ie dinar njegova jedinica, ic v naših krajih hočeš ali nočeš ta jedinica krona. S tem da je podpisala Hrvatska in Slavonija 80,000.000 dinarjev posojila, pomeni za njene prebivalce praveaorav 320,000 000, odnesr.o, ko bodo tudi zavodi dali svoj delež, blizu 800,000.000 kron, med tem ko je znašala celokupna vsota vseh sedem avstro-ogrskih vojnih posojil samo okrog 250.000.000 kron.« BORZA. Dunaj, 26, oktobra. (Izr-l Pešta 5.90, Italija 180, London 180, New~york 4400, Pariz 342.50, Praga 4475, Zurich 815, Bukarešt 3000, Zagreb 1425, Varšava 94. — Valute. Ogrske krone 600, nemške marke 2700, lire 178, funt šterl. 17800, dolar 4360, frauc. frank 340, čsl. krone 4450, svic. franki 812, leji 3050, dinarji 5600, poljske marke 102. Zagreb, 26. oktobra, flzv.l Pešta 39.50, Berlin 179—181, Italija 1165—1175, London 1160—1175, Newyork 292, Prača 303—304, Dunai 730—750. Bukarešt 211—214. — Valute: Marke 182, lire 1155—1160, dolar 287—288, n. a. krone 11. g Statistični podatki za žitno trgovino. Vsa naša trgovina zelo trpi na svoji solidnosti, ker ji primanjkuje potrebnega statističnega materiala. V tem oziru nosi ua sebi velik greh bivši minister trgovine dr. Kramar, pod katerim se je pač razvilo izvozničarstvo v svojih najbujnejših oblikah, a pod katerim se za organizacijo trgovine niso ustvarili nobeni temelji, niti toli potrebna statistika. N* isti pogreški botuje tudi trgovina z žitom. In zato se »Jutro« od 26. okt. opravičeno huduje, ko govori o sedanji žitni trgovini: »Zelo bi potreboVali statistični urad. Ili bi objavljal od časa do časa uradne podatke o stanju posevkov in žetve, kar bi služilo v orientacijo in ravnanje konzumentu in solidni trgovini, ki danes često na3edeta od špekulantov razširjenim pretiranim vestem.« Ta apel jo očividno napisan na naslov poljedelskega ministra Puclja, ki je v zadnjem času prav dobro informiral samostojne živinske mežetarje o zapiranju in odpiranju mej, a široko maso živinorejcev je pustil popolnoma neobveščeno. Zato je majhno število mešetar-jev naredilo pri izvozu velikanske dobičke, dočim so neinformirani živinorejci dobivali za živino manjšo kupnino nego je znašal dobiček mešetarjev. g Zadružništvo in bodoči gospodarski red. V Geroldovi založbi aa Dunaju ja izšla od znanega nomško-avstrijskega zadrugarja dr. Otto Neudorfer-ja knjiga »Grundlagen des Genossenschafisvesena«, v kateri obravuava zgodovino, zakonodajstvo, teorijo in organizacijo pridobitnih in gospodarskih zadrug, seveda s posebnim ozirom na avstrijske razmere. Zanimivo je mišljenje avtorjevo o ulogi zadružništva v bodočem gospodarskem redu. On pravi; »Izgleda, da bodočnost ne bc pripadla ne iiidi-vidualizmu, ne socializmu, ampak oni obliki narodno in pač tudi mednarodne gospodarske organizacije, ki bo poedino gospodarstvo smerno uvrstila v veliki kolobar narodnega gospodarstva, ki bo odstranita pogreške individualizma, ne da bi uničila dragocene vrednote poedinega gospodarstva, ki bo, kratko rečeno, uresničila gospodarski socializem, ne da bi istočasno vrgla čez krov dragocena in potrebna pomožna sredstva dosedanjega kapitalističnega gospodarskega reda. V okviru take gospodarske organizacijo pa bo posebno zadružništvo poklicano, da v prvi vrsti sodeluje in zgradi rui razvalinah razrušenega reda novo primerno gospodarstvo. Zadružništvo, stoječe v sredini med kapitalizmom iu socializmom, pomeni v nekem oziru sintezo individualističnega in socialističnega gospodarstva, kajti v zadružništvu so združeno prednosti obeh organizacijskih oblik.s g Izvoz sliv iz Srbije. Od 15. ceptembra do 15. oktobra je došlo na trg v Srbiji 7,593.702 kg sliv. Od tega se je izvozilo 3,532.630 kg sliv in 30.660 kg pekmeza. Slive so izvožene večinoma v Nemčiio. g Nov priročen pristojbenik Izide tekom decembra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelbi vse pristojbine v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupščine odobrenega začasnega pri-stojbinskega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje, vsled posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine ln olajšave. — Knjiga stane broširana din. 10-—, kot priporočena tiskovina din. 11-50 ter je jako praktična tu neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce ln za prtvatuike, ki imajo posla z oblastmi. Radi omejene naklade je takoj naročiti pri izdajatelju: Dr. I v a n Č e r n e, Gospodarska pisarna, — Ljubljana. Pri naročilih «ad 100 izvodov 10-odslotni, nad 500 izvodov 20-odstotni popust; denar je vposlati ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun štev. 10.868. 3024 lj Proslava 28. oktobra. Kakor lani, tako priredi tudi letos konzulat čehoslova-ške republike na dan 28. oktobra v Narodnem gledališču slavnostni koncert, če-gar ve« kosmati dobiček je namenjen naši prepotrebni ^Jugoslovanski Matici«. Veličastna in impozantan mora biti ta manifestacija, veren izraz naše trdne in neomah-ljive volje. Zato proslavite veliki 28. oktober, zato se udeležite v petek slavnostnega koncerta v gledališču. lj Na dan Vseh svetih ob pol 20. uri vprizori Ljudski oder v Ljudskem domu obče priljubljeno žaloigro »M 1 i n a r in njegova hči«:. Igra bo podana v skoro popolnoma premenjeni zasedbi vlog, na kar posebno občinstvo opozarjamo. —- Pred-prodaja -- - " \ danes naprej v pisarni SKSZ v II. nadstropju Ljudskega doma. Opozarjamo še, da bo ta igra igrana v tej seziji samo enkrat in da je bila skoro vsako leto razprodana v predprodaji. Po« služite se zato predprodajel lj Češkoslovenska obec v Ljubljani zv« krajany ku krajanske schilzce na verand« notela »Union« dne 28. rijna 1921 po slavi nostnim koncert ž v opernfm dlvadle. Ju« goslovanšti boste vrtini. (K]l lj Konzulat češkoslovaške republike Tj Ljubljani na narodni praznik 28. oktobra ne bo uradoval. lj Delavstvo iobačr.e tovarne za zviša* r.je plač. Včeraj popoldne ob pol 6. uri j» delavstvo tobačne tovarne napolnilo veliko dvorano -Mestnega doma,-, do poslednjega kotička. Prišli so moški in ženske od! obeh organizacij, da složno nastopijo is zahtevajo, da se jim omogoči človeka vredno življenje, Govorilo je več govornikov^ ki so stvarno in temeljito dokazali upravi-, čenost zahtev, ki jih jc delavstvo vložilo na monopolsko upravo že septembra in ponovno oktobra meseca. Po govorih je navzoče delavstvo soglasno sklenilo resolucijo, da se naj tem zahtevam takoj ugodi, —i Prepričani smo da se bodo poslanci za te upravičene zahteve kar najenergičnejšef zavzeli. lj Aotomobilua prometna, d. i r Ljubljani na« znanja, da vpelje na progi Ljubljana—Celje s L novembrom t. 1. d0 nadaljnjega zimski vozni red. ki se spremeni samo v toliko, da bo odhajal auto* bus popoldne iz Ljubljane 1 uro prej kakor sedaj, torej ob 2. uri 30 minut, in bo prihajal v Celje ob 5. uri 40 minut popoldne. lj Mestna M«tav!>.ilniea ne posluje v ponede« Ijek, 31. oktobra, radi čiščenja prostorov. lj Osrednji odber sKrekovo prosvete« ima sejo danes ob 8. uri zvečer. — Predsednica. lj Zreza dramatičnih odsekov. Odborova seja v petek, CS. oktobra ob 6. uri zvečer v prostorih S. K. S. Z. - Vsi! lj Frančiškanska dekliška Marijina dražba priredi v nedeljo, 80. t m. ob pol 17. uri v Roko-, delskem domu igrokaz v treh dejanjih: »Iz groba prievete novo življenje«. — Vstopnice se dobe na samostanski norti pri čč. oc. frančiškanih. Vljudno, vabimo! — Odbor. lj Postopač. Silvio Homan iz Kotorn Je bil aretiran v kozolcu Helene Bavdetove, kamor jV. hodil redno spat. Mladi mož je bil, dasi izuče« uraraki pomočnik, brez posla. lj OLradeua natakarica. Ko je šla natakarie* pri Štefanu na dvorišče po vodo, ji je neki gosi ukradel iz kredence 8400 K denarja in hitro odšel iz gostilne.. lj Ljubemiv gost. V P. i z jako vi gostilni ttt, Turjaški ces i je 4 ure pil neki Tone Z____ki ji napravil 58 kroti cehe. Ko so zahtevali naj plača,' kar ie pojedel in popil, ni hotel plačati in j« zmerjal gostil ni čarkinega sina, da jo tat Tone Ž.... Je bil odveden na policijo, kjer so mu zaradi pt« janonti prisodili 5 dni zapora, n imol bo tudi s sodiščem sitnosti lj Iigruhil eo jo na Turjaškem trgu rujav psi» ček podganar, ki sliši na ime »Hiti«. Storilka pasjo znamke, ki jo imn obešeno na vratu, je 777. Najditelj se prosi, dn ga vrne proti dobri nagradi lastniku I. Bricelj, Slomškova ulica 19. 8938 lj Našla so jo. denarnica z manjšo vsoto d pošiljal prihodnji teden odsekom po povzetju. Cena posameznemu izvodu je 4 dinarje (16 kroii). Pošt), nina posebej. Naročite tnkoj! d Danica. Semestralni občni zbor Jarf. kat. akad. društva »Danica* se vrši v četrtek 27. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Akad« doma zraven Uniona. Dnevni red: 1. Otvoritev.' 2. Nagovor predsednika. 3. Poročilo odbornikov. 4. Poročilo načelnikov klubov. 5. Poročilo revizorjev, b. Poročilo ietopisca. 7. Volitev novega odbora. — Udeležba tov. članov obvezna in sicer z društvenimi trakovi. Tov. novinci« Zarjani in starešine vljudno vabljeni. — Papet jur., predsednik. d .»Zarja«. V soboto, 29. okt. ob pol 8. zvečer se vrši v dvorani »Akademskega doma« (poleg Uniona) izredni občni zbor »Zarje«. Spored: Sprememba pravil in poslovnika. — Predsednik. d Tovarišicel Tovarišil V nedeljo dne 30. oktobra t. 1. ob 14. uri se vrši v Ljubljani XIII, redni občni zbor Slovenske dijaške zveze. Na« vaclno so bili občni zbori SDZ dnevi manifestacij vsega katoliškega slovenskega dijaštva za življenje in delo po krščanskih načelin. Letos sicer razmere velikemu delu tovarišev in tovarišic udeležbe na občnem zboru ne dopuščajo, a dolžnost onih je, ki se lahko občnega zbora brez posebnih težav udeležijo, da priso* stvuiejo istemu polnoštevilno. Pozivam zato predvsem tovariše in tovarišice, ki študirajo v Ljubljani, da se zbero vsi in vse brez izlemc k zborovanju SDZ. Kraj zborovanja je vsled nastopivših ovir prestavljen. Naznanim ga pravočasno. — Predsednik S. D. Z. d Osrednji odbor S. D, Z. ima danes točno ob 14. uri v II. nadstropju Ljudskega doma za« ključno sejo. Vsled zaposlenosti nekaterih to« varišev bo trajala seja samo eno uro in sc bo nadaljevala v petek in po potrebi tudi v soboto. Zato pa točno! — Predsednik. d Z. O. »Zvezda«. Sestanek, ki je bil prvotno določen ua 30. oktobra dopoldne, so vrši danes ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu (II. nadstropje). Udeležba dolžnosti — Podpredsednica, Turlstlka in šport. S. K. S part« poživlja svoje člane, da se zanesljivo udeleže sestanka pri Novem svetu v petek oh 7. uri zvečer. (k) Zelo prijetno deluje pri drgnenju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje koze, zob in ust, lekarn. Feller-ja prijetno dišeči iElsafluld«. Je mnogo močnejši Li boljši ko! Franc, žganje in Že 25 let priljubljen. 8 dvojn. stekl. alt 1 Specij. stekl. z ovitkom in poštn. pošlje za 48 K: Eugen V. Fellcr, Stnbica donja, Elsatrg 134. Hrr. Drago Sclpsab trgovce Razinger-Scl^ab Cjubljona poročena 27. oktobra I šiška- l/|ll]|| IA CC. vsakovrstni stroji lUirlJU O L. in orodje, tudi že rabljeno, za mehanično stroko. Šivalni, pisalni in' razni stroji, dvokolesa. F. Batjel, Ljubljana, Zvonarska ulica šiev. 1. IVAN ŠIŠKA, tovarna uarkeiov ln parna žogo, LJUBLJANA, Metelkovo i Kupuje raznovrsten les v deblih v vsaki množini, kakor tudi gozdne parcele. — Sprejema les v rezanje na :—: polnojarmenikih po naročilu. :—•: Tovarnarji! Trgovci I t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljubljeni soprog, oziroma oče, stari očo, stric, svak in bratranec, gospod Anton Kunej Nepremičnine gozdove, zemljišča iščem in prosim ponudbe z opisom in ceno ua: Poštni predal 147, Ljobljana. 3799 HBtBBSHKBfflE3SOBai!63EJ5St Večjo množino BUKOVEGA OGLJA in BUKOVIH DRVA kupimo: Gradivo, Zagreb, ■g-jft »BBaBBBBBBBBBKIBBHaiSB Trgovski potnik in zastopnik v Vel. Bečkereku išče glavnih zvez za celi Banat, ter sprejme tudi glavno zastopstvo. Jamstvo za blago na razpolago. Ponudbe na naslov Franjo Maiszler, Cara Dušana ulica broj 20, Veliki Befkerek. 3668 * V« Po nizki ceni: danes, po dolgi mučni bolezni, previden t tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 28. oktobra t. 1., ob 2. uri pop. iz hiše ialosti, Mestni trg U, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 26. oktobra 1921. Marija Kunej, soproga. — Olga Beree, Angela Loker, Vladimir, otroci. — Matej Berce, revldent dri žel., Emil Lokor, učitelj, zeta. — Rudolf, Henrik, Alma Beree, Edeltraud Loker, vnuka in vnukinji. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Mova dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, tudi malo rabljeni. F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg št. 28 — Karlovska cesta St. 4. kupuje tovarna klobukov „ŠEŠIR", d. d. Škofjaloka. Utalu Gospodarska tenka i d. v LjoHlM. Zadnja prilika! •i. Zahtevajte 'povsod «imo H01C0 ZA OTROKE t Josipina Lipovi naznanja v svojem ter v imenu vseh sorodnikov pretresujočo vest, da je njen srčnoljubljeni, nepozabni mož, oziroma brat in stric, gospod FRAN LIP0VŽ mizarski mojster po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 27. t. m., •b 4. uri popoldne is hiše ialosti, Gosposka ulica žter. 10, na pokopalliče k Sv. Kritu. V LJUBLJANI, dne 26. oktobra 1921. Mestni pogrebni zavod v LJubljani. 1 1 ikatota K 36'- 1 Najboljša hrana za dojenčke! Zelo ojakujoie sredstvo za bolne na ielodcu, rekonva-lescente in osobito za pre-malo hranjene ter v obie slabe osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. Tovarna kemičkih predmetov hrane I „SALUBRA" D. D. ZAGREB. j' BoSkovtteva ul. 23. telefon 7-91. i »črnita. NOVA uiiAuiSiCa zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v V. razredu II. kola Državne razredne loterije. Srečka stane cela 192 K, polovična 96 K, četrtinka 48 K in osminka 24 K, za one, ki so igrali v prejšnjih štirih razredih. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vse ostale razrede. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošti, naj pošljejo zraven še 8 K za poštnino in stroške. Naročila se sprejemajo samo do 2. novembra t. 1. V četrtem razredu je zadela s^a gteviika 85.715, kupljena pri Zadružni gospodarski banki, glavni dobitek, ki je znašal K 400.000--. D*" Še nekaj srečk na razpolago! '•C zna Gospodarska banka d. d. v LjuMlaai Dunajska cesta 38.11.