Leto IV., štev. 268 V (Jubilant, sreda« dne 3f. oktobra 1923 Poštnina pavSanrana. Cena 1 din l»lia|» ob 4 g|utr«|. Stane mesečno 12-50 Din x» inozemstvo 25-— „ neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1. Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnl&tvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 64. Telef. St. 38. Podružnice: Maribor, Barvarska ul. L Tel. št. 22. Celie, Aleksandrova a- Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.844 Ljubljana, 30. oktobra. Danes smo objavili poročilo o razpravi, . ki se je v pondeljek vršila v narodni skupščini o trošarinski noveli. Obširneje smo poročali o energičnem nastopu demokratskih poslancev proti lakonskemu načrtu ter smo zlasti opo-zarjali na izjave posl. Wi Ide rja, ki j» konštatiral, da vlada s trošarin s k o n o v e 1 o gazi ustavo. V smislu izvajanj naših demokratskih parlamentarcev smo novi trošarinski lakon v naslovu označili kot »p r e lom ustave in dokument krivičnosti režima. V Ljubljani pa izhaja list, ki vidi edino upravičha svoje eksistenco menda le še v naravnost topoplavi obrambi vsega, kar zagreši današnji radikalski režim. Zato se nismo prav nič čudili, da nas je napadel »Slov. Narod*, ki — stavimo svojo glavo — niti prav ne vč, za kaj gre. Zato je pa lem bolj drzen v svojih invehtivah. V svojem strahu za milost radikalske partije je izgubil stari gospod vsak kriterij in je padel tako daleč, da zamenjava radikalsko vlado z državo in da se mu zdi vsaka ostra kritična beseda o nesrečni politiki današnjega režima »Širjenje- nezadovoljstva z obstoječo j u g o s 1 o v e n s k o državo*! S prezirom seveda zavračamo njegovo kleveto, da vodi »mladinska (hoče reči demokratska) žurnalistika brezsrčno borbo proti — državi.* Tej kleveti se enakovredno pridružuje klic po novem reakcijon3rnem tiskovnem zakonu, ki naj izvrši »vivisekcijo nad tako žur-nalistiko*. Danes je gospodom, ki vodijo politiko »Slov. Naroda*, sodba, da so predlog vlade in sklep ,-adikaJ-ske vlade protivijo ustavi, nezaslišan greh proti državi, svoj čas pa se je moralo enemu izmed njih zapre-titi s silo države, da je dopustil raz-jlaševanje sodb v imenu Njegovega Veličanstva kralja Jugoslavije, tak re-spekt je imel pred nekaterimi obsolet-aimi naredbami vlade Narodnega veča! Toda "dovolj o tem. Stvar :-ama na tebi zasluži, da se je dotaknemo z nekaterimi besedami. Sodba, da jc tro-farinska novela v nasnrotstvu z ustavo, je povsem utemeljena. Člen 110. jstave predpisuje izrecno, da je idavčna obveznost splošna in so vse i r ž a v n e davščine enake za vso državo.* Kaj pa je napravil 'inančni minister? Frerlložil je trošn-rinsko novelo, ki ne samo di petrili-lira. dosedanje neenakosti, temveč ustvarja nove in to v breme enega samega takozvanega prečanskega. dela države. Gre tu za trošarino na žganje. Srbija te trošarine no plačuje, predpisi v ostalih krajih so bili različni. Minister je pač izenačil predpise za te kraje. ni pa izenačil bremena. Srbija bo torej tudi v bodoče tega davka oproščena. Pa n o samo t o. Minister je t novelo oprostil trošarine na žganje celo področje stare kraljevine Črne gore, ld je ta davek dosedaj plačevala! Ustvaril je torej nov privilegij za pokrajino, ki je radikalska menta.iit.eta ne računa med prečanske kraje. S tem jo radan imperativnemu predpisu ustave naravnost izzivalen udarec, princip enakosti bremen je o s t e n -tativno p o ga ž en. Alj se bunimo proti temu le iz formalističnih razlogov? Demokrati ne 'padamo med tiste, ki neprestano trobijo. da stari del naše domovino živi stroške novih krajev. O tem je svoj *as nmogo pisal in namigaval »Slov. Sarod*. Posl. \7ilder je pravilno dejal, da je treba tu orlkirte besede. Ako Me naSe pokrajine, ki so vsied vojne 'ako strašno trpele, niso še dovolj re-itavrirane, ako je reparacijska, odnos-io odškodninska akcija pokazala premalo uspehov, ajmo, razgovoriino sc odkrito, kaj je še potrebno in v katerem obsegu je država še dolžna, pričevati, da ozdravi naša junaška Su-madija. Toda ne skušajmo to veliko vprašanje reševati na. način, ki je v nasprotstvu s temeljnimi principi one-?a zakona, katerega absolutna neokrnjenost je pogoj sigurne eksistence Kaše države. Dopustno je, da zahteva!? revizijo ustave, toda respektiraj io v obliki, v kateri pošto ji! Ako pa vlada sama s svojimi zakonskimi prod-!'Vn podira najclementarnejše načelo državne ustave enakopravnost, vseh IpIov države v pra.vieah in d olžn o-* M h. potem vrši razdiralno d e-I o. ki je pogubnejše, nego hujskanje separatistov, ker njeno delo daje sovražnikom edinstvene domovine naj-i.ičje argumente v roko! Tu tiči d r -!>vno politično jedro ostre kritike demokratskih poslancev proti trošarinski noveli. Njihova borba proti temu zakonu Je hila* torej borba za bistvene držnvne interese, v zaščito nn i višin ideie brez Ekspoze finančnega ministra V FINANČNEM ODBORU JE PRIČELA RAZPRAVA O PRORAČUNU ZA L. 1923/24. Beograd, 30. oktobra, r. Finančni odbor je danes pričel razpravo o državnem proračunu. Seja je trajala od 17. do 19. Takoj na začetku je dr. Kumanudi protestiral, zakaj finančni minister ni podal tudi zaključenih računov. Finančni minister dr. Stojadinovič je odgovoril, da tega ni storil, ker so ti zaključeni računi žc vsebovani v budžetu samem. Na to se je pričela načelna razprava. Po govoru posl. Voje Laziča (zemlj.), je podal finančni minister dr. Stojadinovič" ekspozč o proračunskem načrtu za leto 1923/24. Dejal je: Predlog državnega proračuna za 1923/24 prihaja z veliko zakasnitvijo. Vzrok leži predvsem v volitvah, ki so se vršile meseca marca in v tem da narodna skupščina nekaj mesečev ni delovala. Poleg neugodne strani te zakasnitve bo vendar koristilo delu finančnega odbora, ker bo mogoče z večjo sigurnostjo oceniti dohodke in stroške. Obča karakteristika proračunsega načrta za leto 1923/ 24 je popolno budžetno ravnotežje v n-.a-terijalnem oziru, v formalnem pogledu pa jačja izvedba klasifikacije in Specializacije budžetnih dohodkov in stroškov. Po dosedanjih proračunih z deficitom, pritajenim in javnim, dobimo prvi iskren budžet brez dcficita. Skupna vsota državnih izdatkov znaša 10 milijard 34-1 milijonov dinarjev, isto znaša tudi skupna vsota državnih dohodkov. Proračun za leto 1922/23 je znašal 6.943,946.894 Din. Novi budžet je torej večji za 3.409,053. 136 Din. Ta velika razlika pa je deloma navidezna. Številkam proračuna za leto 1922/23 je treba namreč priračunati dodatne in izredne kredite, ki jih je narodna skupščina odobrila 27. julija t. 1. in ki znašajo 1200 milijonov dinarjev. Treba je tudi priračunati vsoto 175,878. 825 Din, ki jc bila vstavljena v finančni zakon kot potrošnja iz Bleerovega posojila. Razen tega je tudi še nekaj manjših vsot, kl so bile sprejete v finančni zakon. Ako premotrimo vse to, je jasno, da zvišanje proračunskih izdatkov za to leto ni tako veliko, kakor izgleda na prvi mah. Novi proračun v dalekosežni meri vpošteva upravičene zahteve vseh ml- jeni na pesku. zvišanje proračuna je treba iskati v novih zakonih o uradnikih in vojski, kar znaša za leto 1923/24 500 milijonov dinarjev. Za železniške proge, kl se imajo dograditi, je vstavljenih 350 milijonov dinarjev, za izvršitev zakona o izrednih kreditih 800 milijonov dinarjev in za zakon o oboroževanju vojske 150 milijonov dinarjev. Jugoslavija je v Evropi država, ki gradi največ novih železniških prog, za kar je treba izrednih stroškov in izrednih- sredstev. Kar se tiče dohodkov je položaj ta-le; Leta 1932.—23. je bilo predvidenih okoli 7 milijard državnih dohodkov. Novi proračunski načrt predvideva 10 milijard 344 milijonov dohodkov, torej 3.409,580.136 Din več. Povečanje izgleda veliko, a je popolnoma realno. Vlada jo že izvedla SOOodst. povišanje davka na zemljišča in SOodst, pri rez na ostale neposredno davke, kar je odobrila že tudi narodni skupščina. Od tega zvišanja pričakuje finančni minister 500 milijonov Din novih dohodkov. Zaradi sigurnosti je sprejel v proračunski načrt samo 400 milijonov Din. Zaradi boljšo organizacije finančne uprave v državi kažejo neposredni davki lep napredek. Leta 1919,—20. so znašali dohodki od neposrednih davkov 113 milijonov, leia 192-'.—23. 610 milijonov, a za leto 1923. —24. je pričakovati 650 milljono.-. Dohodki žcieznic so p-.oračunjeni na vsoto 2S03,690.000 Din. Prav tako dobri izgledi so gledo monopolskih dohodkov. Od 1. avgusta 1921. do konca junija i922. jo bilo skupno 1017,182.855 Din monopolskih dohodkov, od 1. avgusta 1922. do konca julija 1923. pa 1761,358.718 Din. V novem proračunskem letu jo pričakovati 2235,350.000 Dih dohodkov. Od trošarin je prejela država lota 1920. 94 milijonov, leta 1922. pa že 487 milijonov. Za leto 1923./24. )o predvidenih 000 milijonov. Carinski dohodki so za proračunsko leto 1923./24. predvideni z vsoto 1 milijardo 689,000.000 Din. Finančni minister je končno poudarjal realnost proračuna in de^al, da jo stabilizacija naše valute najboljše jamstvo z to, da njegovi načrti niso zgra- Stresemannova vlada pred demisifo SO:iJALISTI IZSTOPIJO RADI KONFLIKTA S SAŠKO. - POLOŽAJ NA BAVARSKEM. socialistov zaprejo mejo med TUrinSkut in Bavarsko. Stavka v šlezijskih nidokopih ja kon-. čana. Zborovanje obratnih svetov in za- Berlin, 30. oktobra, s. Velika koalicija se bliža svojemu koncu.. Ni izKliučeno, da bodo šo nocoj socialni demok^atjo odpoklicali svoja ministre iz državne vlade, ker nočejo biti odgovorni za to. kar se ie včeraj dogodilo na Saksonskem. Kar so bo godilo po razpadu koalicije, sa ne mor-.) presojati. Mogoče je,-da so razpusti državni zbor in se razpišejo no;o volHve. Tudi ni izključeno, da bo dr. Str.-*scmann za svojo oscl-o izvajal posledico ter predložil pred sedet ku državnega zbora ti mioijo celokupno ga kabineta. V tem primeru bi se najln-ze poverila sestava zopet Stresemannu. Za mogoče smatrajo, da bo vsaj za pro-hoiino dobo vodil kabinet srednjo linijo s Strosemannoin ua čelu posle dižavc. V Draždanit skušajo sestaviti novo koalicijsko vlado, v kateri bi bili zastopani tudi socialni demokratjo in kateri bi načeloval bivši Bocial-demokratski minister Buck. Kakor javljajo iz Monakovega, je tam-kij obstojal načrt, ki je Imel za cilj postaviti proti državni vladi nacionalistično vlado, ki bi so proglasila v Monako-vem. Akcija državno vlada proti Saksou-ski pa jo začasno izjalovila ta načrt. Nemško nacionalno časopisje podpira slojkoprej bavarsko vlado v njenem odporu proti državi. Parola v noinško-na-cionalnem časopisju je: »Brez Strese-manna! S Kahrom! Proti Saksonski*. Na prošnjo tllrinško vlado so pred kratkim odšli oddelki državno vlado na Tllrinško ia z ozirom na preteči pohod narodnih nistrstev. Njih potrebe so določene po maksimalnih postavkah, tako, da bo imel finančni odbor dovolj prilike posamezne kredite reducirati in s tem še bolj utrditi ravnotežje budžeta. Glavni razlog za Izvoljene so bile končno tri sekcije za razpravo budžeta po poodinih ministrstvih. Prihodnja seja jutri ob 9. dopoldne. Z upnikov jo soglasno sklenilo, da se do. lo vzpostavi v pondeljek. Delodajalci so izjavili, da bodo izplačevali mezde v do-, brera denarju. Položaj v Porenju je stacionaron. Vi soboto je prišlo v Diissoldorfu do težkih spopadov s policijo. 1'osobno veliki nemiri so javljajo iz Geresheima in Obor-bilta; v Wormsu so sinoči proglasili po-rensko republiko. DAVARSKA SE UMIKA? Frankfurt, SO. oktobra. P. Monakovskl poročevalec v «Fraukfurtcr Zeitun»» jav. Ija, da je današnji ministrski svet, ka-terega se nista udeležila generalni dr. žavni komisar Kahr in general Lossow, sklenil, da bo Bavarska nadaljevala pogajanja z državno vlado glede rešitve spora. Bavarski poslanik pl. Praeger s« vrne danes v Berlin. V meroilajnih kro. glh sc izjavlja, da se je položaj nekolik« omilil. SKLICANJE REICHSTAGA. Berlin, 30. oktobra, j. Konvent sinjor« jev državnega zbora sn jo danes sestal, da so posvetuje o sklicanju državnega zbora. Del udeležencev sejo so je izrekel za to, da so državni zbor skltfa za petek, ostali pa so bili za torek. Sklenjeno je bilo sklicati sejo za petek, ako ba Stresomann pripravljen, udeležiti so politično dobate, sicer so bo pa seja sklicala za torek. Praga, 30. oktobra, s. Na današnji seji poslanske zbornice je zunanji minister dr. Beneš podal izerpen ekspoze o zunanjepolitičnem položaju. Najprej sc je ba-vil z uspehom svojega potovanja julija meseca v London in Pariz ter razpravljal nato o konferenci Male antante v Sinaji. Na tej konferenci so se države Male antanta zedinile za novo politiko napram Madžarski, za politiko rekonstrukcije in sodelovanja, pa le pod pogojem, da omogočijo tako preorijentacijo notranje razmere Madžarske. Češkoslovaška, Jugoslavija In Rumunija so se sporazumele glede gospodarskih in političnih pogojev, pod katerimi bi biio mogoče z odpravo hipoteke na del madžarskega narodnega premoženja podpirati Madžarsko s posojilom. Razpravljalo se je pri tem tudi o zahtevi po finančnem nadzorstvu, da se prepreči zloraba dovoljenih kreditov. Zahtevala se je tudi končnoveljavna rešitev vprašanja razorožitve ter podpis avstrijskemu ženev- Poskus razpleta saške krize POGAJANJA ZA NOVO VLADO. - SPORI MED SOCIJALISTI. - SPLOŠNA STAVKA. Dresdrn, 30. oktobra, s. Dopisni urad j med saksonskim vodstvom slranke in državne pisarne sporoča, da so so priče- j ostalimi voditelji nemške socialne demo-la pogajanja strank glede sestave ustavo-1 kracije do ostrih debut, ker so saksonski vernega kabineta 110 parlamentarni pod- socialni demokrnlje očitali berlinskemu lagi. Na prizadevanje državnega komisar- strankinemu vodstvu, da je pustila na ce-ja Ileinza je okrožni poveljnik izpreme-! dilu saksonske sodruge. Prizadevanje za nil svojo naredbo z dne 29. t. m. v toli- sestavo novo vlade, so zadela na precejš. l;o da so omogoči sklicanje deželnega1 njo težkoče, ker se meščansko stranka zbora v svrho volitve ministrskega pred- branijo sodelovati v kabinetu, v katerem scdnlkn. j bi bi' liak ii'an bivŽR vlade- Na drugi Berlin, 30. oktobra, s. Kakor javljajo i strani pa socialni demokratje sami nima-listi iz Draždan, se je na zahtevo demo-j jo dovolj oseb za sestavo kabineta. Vse-kratov popoldne ob 2. uri sestal sakson-; kakor je izključena nova vlada ski deželni zbor. Da se omogoči frakci-1 nerja. jam posvetovanje o sestavi vlade, so je SOCIALISTIČNA MANJŠINSKA VLADA, seja odgodila do 6. ure. 1 ridnevna splos-; na stavka, ki so jo proglasili socialni-de-1 Dresdcn, 30. oktobra, j. Sestavo nov« mokrali, komunisti in strokovne organi-, vlade je prevzel gospodarski ministri zarije v Draždanih, se skoro ne opaža, prvega Zeigncrjevega kabineta Fellisch. Na poštah, na železnicah in na cestnih Dosedanji notranji minister Liebmanu železnicah delajo in se vrši promet. j obdrži svoj porlfclj, istolako tudi pravo. Draždani, 30. oktobra, j- Takoj po od- sodni minister Nou. Tudi ostalo poiltelja goditvl deželnega zbora do 6. zvečer so bodo prevzeli socialni demokrati, tako S" sestalo vse frakcije. Frakcijske seje1 da bo nova vlada docela socialno demo-so se nato pogajanja nadaljevala na eni meščanskih demokratov se je udeležil tu- kratičen manjšinski kabinet, ki hi vla-strani z zavezniki, na drugi strani pa sem di poslanec Fischer iz Koelna Na sej, dal s popustlj.vostjo demokratov in nem-v Ženevi direktno med dr. Bencšem in , social- demokratične frakcije je prišlo madžarskim ministrskim predsednikom grofom Bethlenom. Glede večine vprašanj se je dosegel sporazum. Rekonstrukcijo Madžarske bi izvršila Zveza narodov skupno z reparacijsko komisijo. Dr. Beneš je nato referiral o svojem potovanju v Italijo ter nato govoril o reparacijskem vprašanju in dogodkih v Nemčiji. Svoja izvajanja jc končal z zatrdilom, da bo češkoslovaška republika tudi v bodoče vodila v smislu načel Zveze narodov politiko miru; Češkoslovaška ne more in ne bo vodila vojaške in Imperialistične politike. »Naša politika je, v tem — je zaključil minister — da branimo načela pacifizma in čiste demokra- EKSPOZE ČEŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA BENEŠA. z Madžarsko in z ostalimi državami lojalno mirovno politiko. Na podlagi tega sinajskega sporazuma škc ljudsko stranke. Slonel* London, 30. oktobra, je dar.es umrl. s. Bonar I.a-.v cije.» Ekspoze je spremljala zbornica s ponovnim odobravanjem, ki je trajalo zla- skemu protokolu odgovarjajočega poli tičnega protokola, ki bi imel cilj pričeti' sti ob zaključku cele minute. STAVKA NA POLJSKEM. Varšava, 30. oktobra, s. Stavka želez nlčarjev se razširja vedno bolj. Stavki so se priključile tudi telefoulstinje uradniki železniških skladišč, uslužbenci poštnih direkcij ter osebe carinskih uradov. Tudi v rafinerijah petroleja. katere za vse nas ni spasa 111 nj napredka, ideje jugoslovenskega unitariz ma, ki bo zmagala le z energičnim in smotrrnim delom za pravično izravna-njo interesov in za enakost vseh jugo-slovenskih državljanov v pravicah in dolžnostih. To je, česar »Slov. Narod* danes v svoji radikalski slepoti in svoji stvarni neoodučnosti. razumeti ne more. Pomen vioosla^itve prometa ^©ka-Brai-džsa Rim, 30. oktobra, j. Ker je bil ministrski predsednik Mussolini odsotc.«, je Imel jugoslovanski poslanik Antonijevlč danes polurni razgovor z državnim tajnikom Contarinljem. O tem razgovoru se ne more doznatl ničesar. «TrIbuna» komentira sklep beograjske vlade glede vzpostavitve železniškega prometa Reka-Brajdlca kot prvi korak Jugoslavije, s katerim odgovarja na prizadevanje Italije po priklopltvl Reke. Reka je dosedaj navezana le na železniško zvezo s Sv. Petrom, kar je hi! vzrok za finančni Z Bonar Lawom je izgubila Anglija enega svojih najoclličnejših državnikov, vladajoča konservativna stranka pa svojega, dolgoletnega "oditelja. Pokojnik ' je bil, kake toliko vodilnih angleških mož, škotske krvi; rojen je bil sicer v Kanadi <'■ 1858.), a so je že v zgodnji mladosti -mil na Škotsko, kjer je preživel potem večji del svojega življenja. Tudi v parlament ga je poslala najprej škotska prestolica Glasgow. Pridružil se je tam konservativcem, ki so ga kmalu uvrstili mod svoje voditelje in mu poverili vedno znova razna častna, a »ldi odgovorna mesta. Bil je večkrat minister v različnih resortih. ko pa so konservativci lani strmoglavili vsemogočnega I.loyd Georgea in ž njim koalicijo z liberalci ter sami prevzeli vlado, je postal Bonar Law ministrski predsednik. Ostal Mmis^skfl Beograd, 30. oktobra, p. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se Jc pristopilo tekstaciji besedila uredbe o razvrstitvi uradnlštva po kategorijah in grupah. Pojavile so sc nove težkoče. Razprava sc bo jutri dopoldne in popoldne nadaljevala. Nocojšnja seja jc bila predčasno prekinjena, ker je moral g. Pašič v avdi-jenco. Inosemske toorse 30, oktobra: CUR1II: Berlin 0.045 (za milijardo'), Now-York 561.25, London 25.21, Pariz 33.02, Milan 25.27, Praga 10.4750, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.65, Beograd 6.00, Solija 5.30, Varšava 0.0003, Dunaj 0.007375. ' DUNAJ: Devize: Beograd 836 do 840, Berlin 0.83 do 0.97, Budimpešta 3.77 do 3.87, Bukarešta 3.29 do 3.31, London 318.500 do 319.500, Milan 3164 do 3176, je na tem mestu razmeroma kratek j New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4182 čas, ker je moral vsied bolezni v grlu do 4198, Praga 20S5 do 2095, Solija 653 odstopiti že "--v'"' maja t. 1. Sledil mu 1 do 057, Varšava 3.50 do 3.90, Curih „ ..stopiti __ „ je dotakratn; zakladni lnimster Stan-iey Baldwin. KEMAL PAŠA PREDSEDNIK TURŠKE REPUBLIKE. 12.635 do 12.GS5; valute: dolarji 70.560 do 70.960, lire 3130 do 3150, dinarji 825 do 831. BERLIN: Dunaj 918.000. Milan 2.913 milijonov, London 289.275 milijonov, New-York 64.338 milijonov, Beograd 76$ Beograd, 30. oktobra r. Ministrstvo 7.11 nanjili del je nocoj prejelo iz Carigrada ' milijonov. vest, da je angorska vlada danes progla- NFAV-VORK: London 448.7o, Berlin ..................._ __ ___________pila Kenial pašo za predsednika turške! 0.70 do 0.93, MIlan 450.25, Beograd gospodarski In pomorski propad me««", republike. Izmed paši io poverjena se- j 118.25. _ 1 stava kabineta. " - ^Zz^zča^jUc*^; s-orricicsi. i 30 III. Nevidni in ne prod orni zid Jean d p Sainclair le Nyctalope ;je bil človek izredno naglega in jasnega shvačanja in brž odločen: v hipu je pregledni celoten položaj in vse podrobnosti. ugotovil dejanski stan in takoj nato ukrenil vse potrebno, z jasnim ciljem pred seboj. Videl j(? tu pred seboj vso objokano fn obupano žensko, in jo takoj spoznal: bila je tista edina na vsem svetu, ki jo je kdaj resno ljubil in ki jo ljubi •r vedno. In ta edina so nahaja, v lom strašnem gradu, kjer gospodari i vi ukazuje človek s tajinstveno iu neznano močjo, ki se sam smatra in nazivlje Satana. In v tem Satanu-Človeku je utelešena brezmejna pohota in okrutnost. slavohlepje in bogastvaželjnost, njegova volja ne pozna usmiljenja. »Laurence!« mrmra Sainclair. »Lau-•/>'. . . . Ljubezen moja, življenje mo-'-! . . .-> Tri minute morda se Sainclair ne gane . . . Tri minute opazuje in nrc-uiiiliuie. nato si> odloči. -c/e^i- O. nič lažjega kakor to! Toda to pomeni: zmagati, umreti, ali pa postati suženj Luciferja: n azaj ni potem vrč mogoče. O pač, še četrta možnost bi bila, toda 1'ailijin ljubimec je ni videl, je ni h o t, e 1 videti. Nyctalope se je torej odločil. So vodno držeč so z levico za kip ob oknu, z nogo oprt na močan prizidek, potrka z noževim držajem nalahno na okno. Laurence se zdrzne, njene oči dobe drug živahnejši izraz in se vpro skozi ozko špranjo med obema zavesama. Sainclair potrka vnovič. Laurence Paili preneha, plakati, z njenega obraza /asije neskončno presenečenje . . . Oklevajoč in napol odločena obenem, misli na najneverje.t-nejše stvari, in v upanju, da. so njene slutnje resnične, napravi Laurence en, dva. tri, štiri, pet korakov proti zavesi, zgrabi z obema rokama težko tkanino in jo odgme . . . ♦Ali, Jean! Jean! Je-li mogočo?. , On ... tukaj!...» K sreči so ii vzkliki zamrli v prsih. Odprla je sicer usta, a beseda ni prišla iz njih. Nema obstoji pred zagrinja-lom, nepremična, z rokami krčevito držeč zavesi, glavo nagnjeno naprej, 111 kar z očmi požira, obraz, ki je bil prilepljen na steklo, jasen in razsvetljen od močne luči električnega lestenca ... O, ta. obraz! . . . Kako ga ne bi spoznala? . . . Obraz edine-ga, . . . Jean vidi, da ga je spoznala, tudi ona. Nasmehne se ji. Viseč nad prepadom. kamor bi ga. strmoglavila najmanjša neprevidnost, in kjer bi sc mu telo razletelo v nič; namenjen, vdreti v sobo, kjnr ga. lahko Lucifer ujame in ubije: odločen tvegati vse. da reši njo pred pošastjo, ki jo muči. se ji Sainclair nasmehne. Njegov smehljaj je sladek kakor ljubezen, in jasen kakor mladost in poln zaupanja: ko ga Laurence vidi, pozabi na vse grozote, ki jo okrožajo in ji pretijo, pozabi na grozote, ki obkrožajo in pretijo njenemu ljubljencu, ki se je prikazal tako nenadejano, kakor čudež, o katerem si niti v najsmelejših sanjah ne drzneš misliti, da je resničen! ... In tudi Laurence se nasmehne . . . Tedaj pa se jc začel oni tajinetveni, 'nerazumljivi prizor, ki ie vzbudil sorva sitem, v Dresdenu (Seliauspielhaus), v dvorskem gledališču v Mannheimu in drugod, pa se je tu ps tam igralo tudi z nedostatki. Med ljubljanskimi soigralci pa občutim, bolj kot, nedostatke, intenzivno zeljo in nadebudno stremljenje za idealom umetniške višine. Nova altlstlnja na ljubljanski operi. Kot gost bo nastopala v letošnji sezoni v ljubljanski operi gospa Olga Borova-Valouškova, ena najznamenitejših češkoslovaških altistinj. Gospa Borova je nastopala do sedaj tako v operi kakor tudi v koncertih, predvsem v Narodnem divadlu v Pragi ter žela povsod najlepšo uspehe tor splošno priznanje. V naši opori poje prvikrat danes zvečer staro mater Jana Kozine v Kovafevl operi »Psohlavci«. Gledališka uprava v Ljubljani je razposlala ljubljanskim dnevnikom neko nemško kritiko, da bi pobila našo oceno premiere »Gospa, z morja*. Mi si tak način polemike odločno prepovedujemo. Ako hoče poslej uprava sama opravljati kritiko, naj nam to pove! Pa se bomo vedeli ravnati. Koncert «Llslnskegai> v Ljubljani. V soboto dne S. novembra so pripelje v Ljubljano mešani pevski zbor »Lisinski« iz Zagreba t.;r prirodi tu isti večer ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union vokalni koncert, na, katerem bo izvajal sledeče Palestrinijeve skladbe: 1.) Celotno latinsko mašo, ki je znana po vsem mu-zikalnem svetu pod naslovom »Missa pa-pae Marcolli«. Za tem poje Še 4 madri-gale in sicer: a) Neusmiljena moja okrut-nica, b) Na obali Tibere, c) Sladko če biti umreti, Č) O sladke sauje. Vse te skladbe se prvikrat izvajajo v Ljubljani ter bo koncert prva a največja glasbena zanimivost letošnje koncertne sezone. Občinstvo vabimo, da se v največjem številu udeleži koncerta, za katerega so vstopnice že v predprodaji v Matični knjigami na Kongresnem tagu. Sokolstvo Odposlanca našega Sokolstva t Parizu. Včeraj sla odpotovala starosta in načelnik JSS., dr. Ravnihar in dr. Mur-nik, v Pariz na sejo mednarodne telovadne federacije in k slavnostim BOleini-ee obstoja Unije francoskih gimnaslov. člani Sckola n. se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže v kroju pogreba umrlega brata Prohazke. Zbirališče ob pol 4. uri na realki. Spori S. K. Primor]e. V četrtek na praznik ob 9.30 dopoldne trening prvega moštva v postavi: Jančlgaj, Batič, Alič. Win-diseh, Zucchiattl, Kotnik, Poduie, Zargaj, Čamernik, Balinc, Ternovec. Kapetan. Seja kazenskega odbora LNP. sc vrši v sredo, dne 31. t. ni. ob 20. v sobi Športne zveze. Na sejo se vabijo gg. Drucker, Jereb in Czerny (oba SK. Svoboda, Ljubljana). Po seji kazenskega odbora je seja poslovnega odbora. Tajnik. Objave X Českd obec. Zemrel miš za.kMdajici člen likirnfk p. M. Ph. V. Prochazka. Cest joho pamitce. Pohfeb 31. t. m. o 16. hod. z nemoenice Zaloška cesta. Člen-stvo se vvbizf k učasti! X Kranjskogorska podružnica S. P. D. naznanja, da se vrši njen izredni občni zbor nepreklicno r nedeljo dne 4. novembra ob 14. uri v prostorih hotela »Triglav« v Mojstrani. X Predavanja «Bratstva» v Ljubljani. Danes, v sredo ob pol 8. uri zvečer se prično na državni realki (poleg univerze) v pritličju I. a razred redna predavanja »Bratstva*. Danes predava kot prvi prof. dr. Peterim o zgodovini Srbov. Hrvatov in Slovencev. X Šentpeterska vinska trgatev, katero priredi Napredno polit, in gospodarsko društvo za šentpoterski in kolodvorski okraj v soboto dne 3. novembra ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih hotela »Llovd«, utegne biti ena najzanimivejših te vrste. Vloge župana, komisarja, bričev in drugili takih tičev co poverjene zanesljivim osebam, ki jih izve- dejo sigurno tantno m v splošno zado-voljnost. Da bo poleg njihovega naitops na sporedu še obilo drugega v domačem tonu ubranega razvedrila, ni potrebi ^ posebej omenjati. Rečemo že v naprn da i)o žal vsakemu, kl zamudi to lepo priliko domače zabave. Spored j« urejen tako, da nudi vse, kar se rabi za želo. deo, srce in za pete! X Zadružna šola se otvori letos zopet na drž. trgovski šoli v Ljubljani. Vpif0. vanjo se vrši dne 3. novembra od 9. dc 11. ure dopoldne. Sprejemni pogoji: dovršena ljudska šola, starost 16 let. K vpisovanju je prinesti zadnje šolsko u. pričevalo in vpisnino 10 Din. šolnine ni nobene. Pouk se vrši vsak delavnik 0,1 2. do 7. ure zvečer. Zadružna šola traj» od 3. novembra 1923. do Velike noči 1021. V slučaju prevelikega števila pri. glašencov imajo prednost kmotski možje in fantje, ki no nameravajo iskati služb. Podrobnejšo informacije daje ravnateljstvo. X Državna uprava južne železnice objavlja, da so počonši s pondeljkom 29. oktobra 1923. do nadaljnjega uradno ure pri centrali državne uprave južno železnice (ravnateljstvu) v Ljubljani od 8. ur« do 12.30 ln od 15. do 17. ure, na kar sa občinstvo v lastnem interesu opozarja. X Pričetek plesnih tečajev društva «Atena» je r soboto dno 3. novembra v areni Narodnega doma. Pouk za gojen-ke se vrši od pol 6. do 8. ure, za gospodične uradnico od 8. do 10. uro zvečer. Nadaljnjo vpisovanje v vse tečaje s« vrši istotam. Ostali tečaji prično s poukom takoj, ko bo priglašenih zadostno število. X «Modri Natamt. — Kino «Matlca, predvaja od četrtka 1. do nedelje 4. novembra 1928. veliki film sezije 1923./24. »Morlri Natan» po istoimonski drami nemškega klasika Lessiuga s predigro in 5. dejanji. Ker je film dolg nad 3000 a opozarjamo cenj. občinstvo, da trajajo predstave po 2 uri in sicer na praznik 1, in nedeljo 4. novembra ob pol 11. uri dopoldne in ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer v petek 2. in soboto 3. novembra pa le ob 7. in 9. uri zvečer. Obenem opozarjamo, da sodeluje pri večernih predstavah lastni salonski orkester. — Drugi veliki film sezije 1923./24. bo »Ne zeli svojega bližnjega žene«. X Koncert Danes in redno vsak das v novo reuovirani restavraciji in kavarni »Tratnik« koncert ciganske kapele od pol 9. do pol 1. uro ponoči. Vstop prost. Cone običajne. X Bosanske fine, preproge iz državne tkalnice čilima v Sarajevu. Orijentalski vzorci. Prodaja preprog in sprejemanje naročil v lokalu Urada za pospeševanje obrti, Dunajska cesta 22 od pondeljka do petka od 8. do 12. ure. Šodnija Marcel Zorga obsojen na 8 mesecev zapora. Dne 9. junija se je vršil v Mariboru javen shod «Saveza ieljezničara Jugoslavije*, na katerem so jo oglasil k besedi tudi strojevodja južne železnice v Ljubljani, znani komunist Marcel 2orga. ki je hujskal zborovalce proti sedanjemu državnemu redu z besedami: 9 izpremeni politični red v državi, kakor se je zgodilo na vzhodu». Zorga je bil radi teh besed obtožen po zakonu za zaščito države. Na razpravi, ki se je vršila v ponedeljek pred mariborskim okrožnim sodiščem, jc vladni zastopnik Lipus izjavii, da je radi imenovanih besed nastalo med zborovalci tako veliko razburjenje, da je moral shod, ki ga jo vodil obč. svet. Bahun, razpustiti. Zorga je pri razpravi zanikal, da bi govoril inkriminirane besede. Senat ga je obsodil na 6 mesecev poostrenega zapora in na povračilo stroškov. Mlad uzmoTič. S. O., komaj 18 lel star, a radi tatvine že kaznovan, je po kradel v nekem ljubljanskem zavodu prefi meseci več različnih prtov, 4 metre črue ga blaga in raznih drugih vrednosti i< 14.000 kron. Prišli pa so mu na sled, š< preden je blago spravil v denar. Prei sodiščem je svoje dejanje skesano prizna ter obljubil, da se bo odvadil tatinskegi posla. Dobil je 6 tednov težke ječe. Pogreb Stoj.Profti{& Beograd, 30. oktobra, r. Danes dopoldno se jo izvršil pogreb Timrlega državnika Stojana Protiča na zelo svečan način. Udeležili so su ga kralj, parlament, vlada, vojska, nradništvo in veliko število ljudstva. Ob 9. so narodni poslanci, med njimi člani demokratskega kluba dr. Krizman iu Savčlf, dvignili krsto ter jo ponesli na mrtvaški voz. Nato se jo sprevod pomikal ob zvokih vojaške L'odbe k saborni cerkvi, kamor je bil medtem prispel kralj z ministrskim predsednikom Paši čem in velikim spremstvom. P a t r i j a r h D i m i t r i-j e je opravil žalne molitve ter je nato v imonu cerkve poveličeval zasluge pokojnika. Za njim jc govoril predsednik parlamenta Ljuba J o v a 11 o v i č in v imenu vlade minister prosvete T r i f u n o v i č. Pokojnikov ožji somišljenik prof. A r an g j e 1 o vi o jo slavil Protiča kot enega najzaslužnejših sinov ujedinjenega naroda. Iz cerkve so ponesli krsto Mani vlade, med njimi tudi Nikola Pašič. Sprevod, katerega se jo udeležilo okrog 8000 ljudi, se je nato med gostim špalirjem beograjskega prebivalstva pomikal proti univerzi, pred katero so se od pokojnika poslovili zastopniki akademsko omladine. Drugič se je ustavil sprevod na Terazijali. Tam je govoril predsednik beograjske občine M a r j a n o v i č, v imenu Udru-Senja jugoslovensldh novinarjev pa je proslavljal Protiča kot, odličnega publicista in borca s peresom urednik Vesni č. V svojem govoru je zlasti obžaloval, da je bil pokojni iztrgan iz novinarskih vrst v času, ko bi bil ju-goslovenski žurnalistiki tako potreben v boju za svobodomiseln tiskovni zakon. S Terazij je krenil mrtvaški sprevod po Aleksandrovi cesti na novo groblje. Velik del žalnega spremstva se je zbral ob odprtem grobu, kjer so govorili Še razni govorniki. Ko je duhov-ništvo opravilo zadnje molitve, je čast na četa izkazala med sviranjem žalo-jtinke zadnji pozdrav možu. ki je bil za časa vojne nekaj mesecev tudi vojni minister. Šele v prvih popoldanskih urah so bile pogrebne svečanosti pri kraju. Med žalnimi gosti so se nahajale tudi mnoge deputacije iz Protičovega domačega kruševačkega okraja, ki ga je pokojni 30 let kot, poslanec zastopal v parlamentu, ter iz Vojvodine, kjer je imel mnogo pristašev in prijateljev. Grob je visoko pokrit s cvetjem in venci. Politične lieicžke -t- Reka in Italija. V rapallski pogodbi določa IV. člen, da veže Reko z Italijo ozek pas ozemlja vzdolž morja, pod Kastvom. Ta pas ozemlja doslej nI pripadal pravno niti Reki niti Italiji, ker so v pogodbi to pozabili izrecno omeniti. Prizadetih ie bilo kakšnih .3000 duš. V resnici je bilo seveda vseeno, ali reški ali italijanski, ti prebivalci so bili brezpravni in pod fašistovsko strahovlado. Sedaj so »odrešeni«, kajti general Giardino je 29. t. m. sklical reško samozvano vlado (Consiglio di Ooverno) in skupno so sklenili, da pripada ta doslej državnopravno neurejeni kos zemlje k Reki, pravno, politično in upravno. Sedai ima Reka svoj koridor do matere Italije. -r Madžari «e oborožujejo. Madžarska vlada hoče imeti na vsak način oboroženo moč na razpolago za razne avanture in zato jc seda) prišla na idejo, da ustanovi tkzv. donavsko policijo kakor bi na Donavi bilo gusarjev in kakor to ne bi bila mednarodna reka! Seveda, Madžarska bi na ta način povečala svojo aktivno oboroženo moč, ker v tozadevnem predlogu tnedzavezniški misiji, pravi, da bi rabila za to policijo 96 oficirjev in 1524 podoficirjev, koliko vojakov bi hotela imeti, tega pa sploh ne pove! Za to bi, seveda, morala dobiti dovoljenje medzavezniške misije, tega pa madžarska vlada najbrže ne bo dobila, ker bo Mala antanta gotovo skrbela za to, da madžarski rogovi ne zrastejo previsoko. Zanimivo je, da to pripravlja madžarska vlada ravno sedai, ko sc trudi, da bi dobila mednarodno posojilo. -h Radikale! v precepu. Pišejo nam: Na veličastni zbor v »Unlonu«, ki je manifestiral za zatirane brate, so vse stranke poslale svoje voditelje v predsedstvo. O. Zupaiiid, ki je bil določen v predsedstvo, pa je smatral za bolj pametno, da ne pride. Ali se je bal, da bo zamera v vodstvu radikalske partije, če pokaže bar vo tudi proti Lahom? Ali se je hal, da se bo na shodu obravnavala šolska politika radikalov, kl Nemcem dajo šolo na Izbiro? Za vsako glasovanje nemških poslancev v Beogradu en nov trn v slovensko meso. To korupcijsko stališče je zrno radikaliie. Nam so odgovorni za to politiko slovenski radikali, od Zupanlča navzdol do Pfeiferja, kl po elektu niso nič drugega nego opora Nemštva. + Vedno dalje. »Slovenski Narod - se nc more več brzdati In gre vedno dalje v zagovarjanju reakcije. Celo novi tiskov ni zakon, ki ga pripravlja vlada, ga veseli, četudi temu načrtu odločno nasprotuje celokupno jugoslovansko novinarstvo, ker je načrt skrajno reakcljonaren iu bi bil morda razumljiv pred sedemdesetimi leti, danes je pa nesprejemljiv. Ravno te dni smo čitall v nekem beograj skem listu cel članek o tem zakonskem načrtu, ki bi pomenil, sprejet in uzakonjen, smrt vsake svobode tiska. «Slov. Narod« pa piše, da »upa, da novi tiskovni zakon kmalu izvrši vivlsekcijo nad tako žurnallstlko!« Pod »tako žurnalistl-koi namreč razume «Slov. Narod« tudi naš Ust, ker je svojo »pobožno« željo napisal kot konec prav nekvalificirane notice proti našemu listu, kateremu očita — on, »Slov. Narod«! — splošno ro-varenje proti jugoslovanski državi! Seveda, cSlov. Narod« že ne zna več razlikovati med režimom in državo, po njem je vsaka opozicija veleizdaja, radlkalcem bi morali peti hosana tudi kadar očitno delajo škodo državi. Daleč je že zašel ta klavrni list, kl je pozabil na vse svoje lepe tradicije. Potem pa se še čudi, ko vidi, da ga nihče več ne mara! -f Še ena nova proletarska stranka? V Ljubljani so zopet pričele izhajati »Delavske Novice«, katerih glavni urednik je bivši komunistični poslanec Vladislav Fabjančič. Iz programatičnega članka bi izviralo, da gre za poskus ra-liiratl Tazblto levosocijallstično nekdaj komunistično fronto. Cilji tega novega pokreta pa še niso povsem jasni. Zdi se. da Izhaja Inicijativa iz vrst rudniškega delavstva, ki si po katastrofalnih neuspehih zadnje stavke želi reorganizacije v smislu levičarskih načel. Ce mislijo gospodje Fabjančič in tovariši, da bodo s svojimi previdnejšimi besedami koga pre motili, se varajo. Njihova komunistična preteklost daje treznim delavcem vzroka dovolj, da gledajo na novo akcijo z največjim nepoverenjeni. + «Brat je ir.io, koje vere bio», to je srbska prlslovlca, rojena v pravoslavnem narodu, ki nc ve kaj je verska nestrpnost. Pri nas je drugače: naši katoliški duhovniki nikjer in nikdar ne morejo skriti svoje verske nestrpnosti. So sicer tudi med njimi izjeme, ali tribuški župnik gotovo ne spada med nje. Poročali smo o slučaju, ko se je neki Srb iz srbske naselbine v Beli Krajini Bojan-cev poročil s katoliškim dekletom iz Tri-buč v pravoslavni cerkvi v Karlovcu. Vsi so bili s tem zadovoljni, samo župnik je takoj poročal knezoškofijskemu ordinari-jatu v Ljubljani, ki je naročil župniku, mesto da bi zadevo vrgel ad akta, da ubogo mlado ženo preganja Tadi njenega »prestopka«. Župnik je hitro ubogal in je mlado ženo izobčil iz cerkve, sedaj se pa hvali, da bo pregovoril njenega očeta, da bo vrgel iz hiše hčer in zeta! Živimo v državi, kjer je proglašena popolna rav-nopravnost vseh priznanih ver. Ali ni oblasti, katera bi poučila fanatičnega župnika, da živimo v prosvetljenem veku, ko je vera zasebna stvar posameznika in ko nihče ne sme biti preganjan radi njegove verske pripadnosti? Temu župniku bi moral nekdo ušesa naviti med svi-raniem prislovice. Po svefu — Madžarske terjatve v nasled-stvenlh državah. Iz Budimpešte poročajo: Ker se pripravljajo trgovinska pogajanja z Jugoslavijo, Rumunljo in Češkoslovaško, je budimpeštanska Trgovska in obrtniška zbornica pozvala vse trgovce in industrljce v celi Madžarski, da v najkrajšem času prijavijo vse svoje terjatve, ki jih Imajo v nasledstvenih državah. — Ustavitev dela v Kruppovih tvornlcah. Iz Essena poročajo, da se le v pondeljek ukinil v Kruppovih delavnicah skoro ves obrat. Prosvefa Ljubljanska drama. Sreda, 31.: »Oospa z morja«; gostovanje gc. Marije Vere. A. Četrtek, L: »Smrt majke Jugoviča«. Izv. Petek, 2.: i Judit«. Gostovanje ge. Marije Vere, E. Sobota, 3.: »Danes bomo tiči«. Izv, Ljubljanska opera. Sreda, 31.: »Psoglavci«. D. Četrtek. 1.: »Rigoletto«. Gostuje ga. We- sel-Polla. Izv. Petek, 2.: »Evgenij Onjegln«. A. Sobota, 3.: »Sevlljskl brivec«. Gostuje ga. VescI-Polla. F. Nedelja, 4.: »Psoglavci«. Izv, Pondeljek, 5.: Zaprto. T Mariborsko gledališče. Sreda, 31.: »Zlatorog«. E. Četrtek, 1.: »Travlata«. Izv, * Ljubljanska opera. Gostovanje Baritona Borisa Popova. Sinočnji prvi nastop ruskega baritona Popova v partiji Piga-ra je dosegel popoln uspeh. Publika je pevca žo po prvi, sijajno odpeli sriji sprejela z izrednim navdušenjem in viharnim aplavzom. Ovacije g. Popovu bo so ponavljale koncem vsakega dejanja. G. Popov je mlad eleganten, silno prožen in humoren igralec, frapantno podoben g. Balabanu, le vitkejšl, kot. pereč pa umetnik dovršene tehnike, zelo simpatičnega timbra in zvonkega, zdravega materiala. Ako postane stalni Man našo opere, pridobimo pevca, ki bomo nanj, tako upamo, lahko ponosni. Solimo ga slišati 60 v kaki seriozni partiji. Predstava je bila vobče prav animirana, mestoma celo nekoliko preveč burkasta. Od likovnli so se ga. Vesel Pola, ki je za svojo rafinirano koloraturo žela opetova-ne aplavze, g. Betetto kot klasično dovršen rion Basilio in g. Zupan kot zelo agilen in komičen dr. Bartolo. Tudi g. Kovač jo svojo težko partijo Almavive absolviral vseskoz dostojno. Pripombe k kritiki Ibsenove «Go*pe z morja». Gospa Marija Vera nam piše: Mučno je umetniku govoriti o svoji lastni kreaciji s kritiko — ker ona in javnost lahko vidita v tem osebne nagibe. Toda moja ljubezen do Ibsenove «Go-spe z morja« premaguje v meni ta občutek. Zato si dovoljujem sledeč« pripombe k zadnjim izvajanjem Vašega uvaže-nega g. kritika: Glavni vzrok konfliktu v cGospej z morja« je gotovo potencirana takočutnost Elidinih živcev. V prvih štirih činih govorijo vse osebe te igre o njeni živčni bolezni, o njenih halucinacijah, o njenem »čudnem« vedenju, ki tlači vso njeno okolico. Boleta pravi celo, da daje oče njeni mačehi zdravila, ki ji škodujejo, ker je željan veselih obrazov. 0 Ibsenovi »Gospej z morja«, ki je problem zakonskega življenja, sem pisala v cGledališkem listu«. Duševno stanje Elide bi vsak psihjater imenoval začetek blaznosti, lbsen je dal Elidi zato za moža zdravnika. In šele ko dr. Wan-gel, v strahu, da Elida res popolnoma ne zblazni, in v svoji veliki, nesebični ljubezni najde pravo duševno zdravilo zanjo, se zgodi ono cčudežno«, ki je problem tako mnogih Ibsenovih dram (»Nora«, »Divja raca« i. dr.) in to ozdravi Elidino dušo. Ihsonova »Gospa z morja^ torej ne more biti »naravnam, povsem normalua, zdrava Elida. — le šo eno besedo o našem ansamblu. G. kritik sodi, da ljubljanski dr: mski ansambl šc ni dorasel Ibsenu. Videla in igrala sem »Gospo z morja« na velikih odrih v Gdan- začudenje, potem strah in nazadnje brezmejno grozo, prizor, ob katerem je zaslutil tudi Nyctalope silno in nerazumljivo oblast človeka, proti kateremu je bil začel boj. Ko sta si Jean in Laurence drug drugemu nasmehnila, sta si razodela srečo in radost nad nonadejanim srečanjem. In razumela sta s,e. Ona je razumela, da mora odpreti okno, in je vedel, rla je razumela. In v resnici izpusti ona zaveso, iz tegne desnico iu se nameri proti srednjemu oknu, ki ni bil od nje oddaljen niti poldrugi meter. Laurence hoče stopiti; toda korak ji na polovici zarure: noga, ji obstane v zraku, prsi sklonjene naprej. Tako obstoji nekaj hipov, potem pa se ji noga nalahno vrne ua tla, ne da bi napravila, korak . . . Obraz ji pokrije silna groza, ki ji ne ve imena, mrtvaška bledica poplavi njeno lepo lice, oči ji za-sijejo v ročičnem blesku in vse telo ji vztrepeta, v neznani tesnobi . . . Sainclair opazi to in se začudi . . . Toda njegova misel je hitra; bliskoma ima storjen sklep. »Pilou,;> zašepeče, »opri se s hrbtom na moj« prsi, Po je treba, in z nogami med moje noge, če ne gre drugače, jaz sc bom držal z levico za oba Obe roki imej prosti. Vzemi diamaut in kit! C pride kdo, sva izgubljena, zato se Žuri Izrcži iz okvira steklo, tako, da, g daš potem la,bko, če bo treba, nepc škodovanega nazaj!« Vselej, kadar je moral Pilou izvršb kako nevarno nalogo, je malo pogodi njal — če je le dopuščal čas za tc Zdaj ni bilo časa, zato se je brez gc drnjanja spravil na delo. Med tem ko je Pilou z dijamantoi izrezaval sipo iz okvira in pazil, da j šlo nevarno delo mimo in brez luni izpod rok, je spravil Sainclair nož i potegnil izza pasu svoj neslišni n volver. »Ce kdo pride, ga ubijem. Laure . prva, njo treba osvoboditi, naj vel; kar hoče. Ker je nemogoče uiti odte na okrogli hodnik drugače kakor sko stražno dvorano, ki jc polna elektri1 nih pasti, bo treba pač skozi okn Laure se me bo oprijela za vrat in r; mcua, Pilou mi bo pomagal . . . Pi'1 jc pa, da njo osvobodim . . . To< kaj se ji je pripetilo, da je postala n enkrat tako obupana in bleda in br moči? ...» Medtem je Pilou vzel šipo iz okvir in dvignil zapah od znotraj ter odf obe oknici nn stežaj. (Dalie jutrW Domače vesti ZAKAJ NI PRIŠEL PAŠIČ V MARIBOR? Včeraj bo aretirali v Mariboru odliS-noga mariborskega radikala Filipa Gantarja, ravnatelja hotela »Pri zamorcu« radi obrekovanja ln groženj. Ko se je pred volitvami hotel za agitacijo pripeljati gosp. Pašič tudi v Maribor. je Gant.lr, takrat šo samo prikrit radikal, tekel nad policijskega nnd-livetnika KerSevana z grozno novico, da hočejo njegovi najožji prijatelji g. Hlebš ter g. Reja, oba zasebna uradnika v Mariboru, in drugi Orjunaši --umoriti Pašiča, ki je bil Že na poti iz panjaluke v Slovenijo, Mariborska policija je obvestila pokrajinskega namestnika Hribarja, ki jo v svoji gorečnosti ustavil Paliča sredi pota in se nesmrtno blamiral. Gantarjeva ovadba t« je izkazala seveda kot plod bujni: fantazije. Gantar se je čez nekaj dni v < Jutranjih Novostih« s posebno brzojavko oglasil urbi et orbi. da jc skal-natotrdno radikaiskega propricauia... Minuli so tedni iu prijatelj Hlebš se jj oženil. Gospoda Gantarja jo poročna, fotografija bivšega prijatelja Hleli-fa tako dražila v izložbi fotografa Via. sila. da je zahteval od slednjega, naj jo odstrani in končno celo prelepil čez •liko neki kratek ali krepek pamfletič. Ker je vrh tega še grozil Vlašiču, so pa včeraj poklicali na policijo. Tam je nastopil Gantar z novimi denuncijaci-jami in policija je smatrala za umestno, da ga končno aretira. Premestili »o ga v zapore okrožnega sodišča. Sploh imajo mariborski radikali zadnje čase smolo s svojimi odličnjaki. Njihov najvnetejši agitator trgoveu ŠfekiS je bil pred par dnevi obsojen na tri mesece zapora, ker je svoja že zarobljena drva prodal erarju. nih smrtnih vzrokov. Na nalezljivih bo-loznih je obolelo 7 oseb: 5 na griži, 2 pa na tkrlatlei. * Vinko Prochazka PredvfcerajŠ-nem jo umrl v Ljubljani Mag. pharm-gosp. Vinko Prochazka, lekarnar pri «Črnem orlu« na Jurčičevem trgu. Pokojnik si je pridobil zlasti nevenljl-vili zaslug kot podpornik in pospeševat olj Sokola II. Bi * Iz tajništva Jugoslovanske demokratske stranke. V nedeljo, dne 4. novembra ob f). dopoldne se vrši v Z g. SiŠki pri Svedraču ob glavni cesti širši sestanek naših somišljenikov in prijateljev. Poroča dr. Rape iz Ljubljane. — Istega dne se vrši okrožni sestanek naših zaupnikov in somišljenikov za ribniško okrožje. Čas in kraj bo javljen pravočasno. Poroča josp. A. Ribnikar. — Javen shod sc istočasno vrši tudi na Rakeku, kjer poroča gosp. Majcen Franc, kot delegat iz centrale. * Odhod kraljice v Bukarešto. Sinoči je odpotovala iz Beograda v Bukarešto kraljica Marija z malini prestolonaslednikom Petrom in materjo nt-munsko kraljico. Kraljica ostane prt svojih stariših 20 dni. Na kolodvor je spremil soprogo, sina in taščo kralj Aleksander, ki se je nato s svojo sestro princezinjo Jeleno odpeljal v Niš na lov. * Jugoslovansko novinarsko udru-Jenje je poslalo dr. Milanu Protiču, sinu pokojnega Stojana Protlča, naslednjo izjavo sožaljn: »Sprejmite izraz najglobljega sožalja nad smrtjo našega novinarskega prvaka in borca za svobodo tisk in napredek novinarske profosije, ki si je kot bivši pred- ■dnik pridobil velike zasluge za novinarsko udruženje. Krešimir Kova-č i č, predsednik »Jugoslovanskega novinarskega udruženja*.* * 40Ietni novinarski jubilej je proslavil t-e dni v Beogradu stari novinar irosp. Ljuba Bojovič.-Pred štiridesetimi leti je začel izdajati in urejevati hu-moristični list «Brka». pozneje — leta 1892. — dnevnik »Večernje Novosti«, ki so izhajale do leta 1913. Od takrat pa pod imenom »Novosti*. Pri proslavi 401etnice njegovega novinarskega dela so sodelovali člani novinarskega, lovskega in invalidskega udruženja ter »Beogradsko pevačko društvo*, čestitkam jugoslovenskega novinstva se pridružuje tudi cjutro*. * Proces Lajnšič - Pfeifer. Kakor nam poročajo iz Maribora, je dr. Pfeifer odklonil sodnika gosp. Vrabla, pred katerim se je pričel njegov proces, ter je predlagal delegiranje celjskega ali ljubljanskega sodišča, češ, da je mariborska publika preveč iutereslrana m bi se torej proces ne odigral v potrebni objektivni atmosferi. Akt roma torej v Ljubljano k višjemu sodišču tn razčiščenje te mučne afere se bo zopet, zavleklo . . . 4 Naši ljudje beže iz Nemčije. Vsled desolatnih razmer v Nemčiji se vračalo v domovino naši ljudje, ki so tamkaj študirali ali pa bili zaposleni v raznih podjetjih, zlasti v vvostfalskih rudnikih. Kakor pripovedujejo, je življenje tamkaj, zlasti po mestih, za tujce naravnost v nevarnosti. V najkrajšem času se povrnejo iz Nemčije menda vsi naši ljudje, ki niso postali nemški državljani. * Promocija. 25. oktobra t. I. je bila ua zagrebški univerzi promovirana za magi-flro farmacije gospica Kuša Krautova iz znane narodne rodbine pok. s. svetnika rlr. Štefana Krmita iz Novega mesta. Čestitamo. * Z ljubljanskega magistra!«. Župan "r. L. Peric je v uradnih zadevah odpotoval v Beograd, vsled česar ta teden odpadejo sprejemi v županskem uradu. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Po zdravstvenem izkazu mestnega flzikata se je v Ljubljani prošll teden rodilo 19 otrok, med ujimi 1 mrtvorojen ček, umrlo Pi je S moških in 7 žensk, skupaj torej Io oseb, in sicer: 8 osebo za jetiko. I za 1 pljučnico, 1 za grižo, 1 z.i srčno hibo, 1 »■> rakom. R oseb na vsled rlrutrili narav- il je v ljubljanski češki' koloniji, pa tudi med ostalim ljubljanskim prebivalstvom splošno čislan iu priljubljen. Blag mu spomin! * Po poldrugem letu. Včeraj popoldne se. je končala stara dolgotrajna pravda dr. Kraigher — dr. Knaflič, izza časov, ko so razni gospodje, ki so si uzurpirali ime »kulturnih delavcev> blatili svoje nasprotnike po oštarijah. Takrat je doktor Kraigher v gostilni govoriti o dok-Kualliču, da se jo za časa svojega zapora na Gradu (1914.) dvomljivo obnašal. — Pr. Knaflič je reagiral v in izjavil, da si je dr. Kraigher ta očitek sam izmislil. Dr. Kraighor je tožil. Izvedel se je dokaz resnice, — no, in tu se je pokazalo po celi rajdi prič, da je izrečeni očitek seveda neutemeljen in da se doktor Knafliču ne more očitali to, kar so gospodje nekega gotovoga omizja v obrekljivem namenu širili o njem v razgovorih in po • misijo li,«00.000 ltg suhih čošpelj •• Srbiji iu 2.500.000 k-? v Bosni. I/. Srbijo mi j« tekom omenjenega časa izvozilo v ino i-mstvo 1.500.000 leg. Po poročilih komi-ij po jo izvozilo 100.000 kg peknioz«. Itačuua se, da bo lotos izvoz češpelj znatno večji nego lani. MILIJONSKE NAGRADE PRI MARIBORSKI CARINARNICI. Čudovita zgodba o Irancoskih zlatnikih. Pred kratkim smo poročali, da dobi upravnik mariborske carinarnice g. Trošt 250 tisoč dinarjev tihotapske nagrade. Med tem smo dobili o tej čudoviti nagradi, katere so deležni šc drugi in je v resnici mnogo večja, sledeče poročilo: Dne 14. julija 1921 jc zasačil finančni nadpreglednik Josip Zabukovšek, sedaj posestnik v Šmarju pri Jelšah, v Špilju francoskega kurirja Sldona Rataporta, ko je hotel v vlaku iztihotapiti zlaio. Poklical je službujočega upravnika Josipa Tro-šta, kl je prinesel klobuk, v katerega so nasipali zlate francoske franke, ki so jih našli v sedežih in po vseh .špranjah ku-pcja. Iskati so jih še pomagali finančni preglednik Josip Zidarič, sedaj v Zavod-ni pri Celju, carinski pripravnik Oabrijcl Novak in policijski agent Anton Kunčlč, ki Je nazadnje našel še v pepelniku za kadilce polo zlatnikov. Vsega skupaj so nagrabili 8S.S20 zlatih francoskih frankov in 1060 turških lir. Pa še niso vsega našli, tako da so potem v Gradcu pome-talke, ko so čistile vagon, šc pobrale nekaj zlatnikov. Zasačcni tihotapec se je obnašal kakor, da bi ga vse to nič nc brigalo ter se jc mirno odpeljal preko meje. Zlatnike so poslali potem v Beograd, odkoder sc jc sedaj po dveh letih končno vrnil akt s pravomočnim rešenjem, da dobe izsleditelil ln hvatači zaslužene nagrade. Kakšna poročila so med tem romala v Beograd o zaslugah posameznih gospodov pri tcin blagoslovljenem plenu, ni znano. ReŠenJe glavne carinarnice mariborske pa Je nekatere prizadete hudo osupnilo. Nagrade so namreč sledeče razdelili: 77.301.70 Din dobita upravnik Janko Trošt in Josip Zabukovšek, drugo par ti jo 19.305 Din si dele zopet Janko Trošt J. Zidarič in J. Zabukovšek, G. Novak pa 19.8.31.50 Din, A. Kunčič 3666.20 Din. Nc-katere so hoteli slccr kar odriniti, češ tega in tega v vagonu sploh ni bilo. Priča pa Je samo raztrgani akt bivše špilj-ske carinarnice. Najbolj so hudi radi re-šenja glede upravnika Trošta, ki Je postal glavni hvatač, ker ie bil slučajno v službi, a je baje samo klobuk držal. Sla-bejše honorirani so sc torej pritožili in rešen je bo romalo zopet v Beograd, da se morda čez leto dni vrne z novim rešenjem. Davki in denarna kriza. Iz Subotl-ce poročajo, da je tamošnji Savez trgo-vaca poslal na finančno ravnateljstvo prošnjo, da ustavi iztorjavanje davka vse do takrat, dokler no popusti denarna kriza. Strogo izterjevanje da,-kov bo uničilo trgovino iu industrijo, ker trgovci in industrije! ne morejo dobiti tako ogromnih vsot za plačanjo davkov. = Proill teden nu novosadski blagovni borzi. Iz Novega Sada poročajo, da je tekom prošlega ledna na novosadski bor i promet znatno popustili in so cono oslabele. Skunni promet v prošlcm tod nu je znašal 453 vagonov. Od tega .ie bi lo največ poslov v turščici, in sicer 350 vagonov, v pšenici 53, v ovsu 85, v moki 3, v ječmenu B, v kokolju 1, v otrobih 2 in v slami 30 vagonov. — Križu na banatskem vinskem trgu. »Eiječ« poroča iz Vršca, da jo kako vost letošnjega vina v tamošnji m okoli šu sicer jako dobra, vendar pa nI pravnika kili kupcev. Mnogi vinogradniki, ki so imeli z vinogradi volike stroške, se nahajajo v kritičnem položaju. l'roj so je še prodalo nekaj starega vina po povprečno 2 Din za liter, slabše vrsto tudi mnogo ceneje, po novih vinih pa kljub priznanju dolra kakovosti ni povpraševanja. Comssža borze '30. oktobra: ZAGRLB. Na tržišču z efekti tečaji nadalje slabi. Fraštedioua in Slavonija sta bili h koncu črrstejši. Na tržišču t. devizami »o ostali tečaji prilično na isti višini kakor včeraj. Slabša tendenca jo nastopila šolo po Dovzi. Vidi se, d.v ima zadnja hausso šo vedno slabo posl?-dice. Notlrale so d n v i z e: Dunaj 0.11825 do 0.119, Budimpešta 0.-10 — 0.16, Italija. !17č _ 380, London 876 — 379, Newvork 83.7.-> _ 84,00, Pariz 487 5 — 405, Praga 247.5 — 219. Svlca 1502.5 — 1510: valute: dol r 0 — 83.5: efekti: Hrvatska eskomptna 158 — 159, Jugoslaven-: ka 150 - 155, Praštediona -197.5 — 1007.5, Ljubljanska kreditna 210 — 212, Slavonska 110, Šečerana Osijek 2275 — 2310. Slavonija 202.5 — 215, Narodna šutnska 155 — 160. Trbovlje 875. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik In Izdajatell Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Poslano.* Gospodu Emilu Francot solastnik tvrdke Dckjeva. Z ozirom na Vašo ccnjcno rodbino ne bom Javnost obveščal o Vaših avanturah. V slučaju ponovnega, najmanjšega izzivanja nastopil boni proti Vam sodno pot. Drugo Drašček. Za vsebino uredništvo ni ojgovomo. IZJAVA Podpisana izjavljam, da so bile moje trditve, ki sem jih izrekla napram g. Krasili o g. nadzorniku Lukcžiču, brez prave Informacije. LJubljana, 30. oktobra 1923. Ivana Bukovec. Pisalni stroji, potrebščine Mchaničra dclavnica (popravljal niča) LJUBLJANA ŠolfiPburpa ulica 5/1. L. BAIIAGA. Ing. I Ljubljana Bohoričeva ulica 24. 40 KompSetsii letniki Ponudbe na Aloma Companv, anončna I družba, Ljubljana. Kongresni trg ;>. CIRKUS EDDIE-POLO pride v Ljubljano v Kino «Ideal». Predvajanje se prične dne 1. novembra. V svojem in v imenu vseli sorodnikov naznanjam pretužno vest, da je moj ljubljeni soprog, odnosno brat, svak in stric, gospod lekarnar v Ljubljani v pondeljck dne 29. oktobra 1923. po kratki, a mučni bolezni ob 2. uri popoldne v rplosni državni bolnici preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo dne 31. oktobra 1923. ob 4. uri iz splošne državne bolnice k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. oktobra 1923. POZOR! Stara, priznano solidna, trgovina t. oblekami 3. MAČEK so je preselila na Aleksandrovo oasto 12 ! (iiifn Pokojniatkcga zaveda), Mer pro- | dalo šu nadalje no inalno znižanih cenah. I 5565 Zdenka Prochazkova soproga. Ve jineiui svem a vcšiicrčho pfibuzenstva oznamuji žaloslnou zpravu, žc se zalibilo parni Bohu povoiati k sobe nade vse tnilovančlio mailžclc-pčstouna, bratra, švagra, zete a strjce, pana i Pršili lekarnika v LJubljani v pondeli dne 29.rijna 1923 o 2. hodynč odpoicdnc po kratkč a tčžke nemoči. Pohfcb drahčho zcsnuleho komi sc ve stfcJu dne 31, rljna 1923 o 4. hod. odpoicdnc /c zcmslič notliocnlce k Sv. Križi. V Ljubljani, dne 30. fiina 1923. Zdenka Prochazkova cliot'. a®»®j»#«®«O8«««»»®®M»®88»«0O»®38S®G»»«»8»:C®3eS®*»»»8C«O9CO®Se©3«C9«O I Konzsrvna tovarne »GLOBUS" na Vrhniki i dim® zajce Sprejema lih v Uubliani v svoiem pavilionu na Vodnikovem trgu. 6662 889®88888888888888®88888808888888883H®68888888888888888888888888<&8' r Odvetnik 6660 sporoča vljudno, da je prevzel odvetniško pisarno blagopokojnega g. dr. Vladimirja Serneoa, odvet-nika v Mariboru, Sodna ulica 14. Naznanjam, da prodajam v dopoldanskih urah na stojnici pri «Zmajnem» (jubilejnem) mostu pristne POZOR! TRGOVCI IN TOVARNARJI V JUGOSLAVIJI. Začel sem izdelovati različne zaboje po Inaročilu, po primerni ceni po dogovoru. So 2p:r»i3»oi£»o<£3&: 6286 TVRDKA FRAN SVIGELJ, lesna industrija na Bregu, pošta Borovnica. II030P! TprOBUH H TBOpHHHapH =-. y JyrocjiaBnjn. ===== floneo caM H3paljHBaTH pa3JiHHHTe caHAyKe no KapyH(5HHH, y3 npnMepeHy ueHy npeMa aoro-®opy. — npenopyna ce TBpTKa 4>PAH UlBHrEJb, nKaycTpnja Apsemnia na Bpery, nouita BopoEHHita. 6286 = Čisto zastonj == ne, ampak po izredno nizkih cenah dobite vse vrste sukna, hlačsvln, žameta, barhenta, flanele, Ulota, platna, trikotaže, Jopic, pletov, ogr I nj a I k, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domat Izdelek) In najrazlli-= nejše drugo blago ==a v novootvorjeni trgovini „DANICA" MajzeSj & Rajšelj LJUBLJANA, Turjaški trg 1 (blv&a ,,Preskrbovalnlca") 5«mo dobro solidno blage. Postrežba točna. Cene konkurenčne. 6608 Istotam se oivori v kratkem oddelek za usnje vseh vrst. — Vsak si naj ogleda, Nlkdo ni prisiljen kupiti. Na drobno Na debelo Kvaliteta ista kot na ljubljanskem velosejmn. Razpošiljam od 5 kg naprej. K. Jarc, Ljubljana, Hradeckega vas 35. | IŠG© £3 prazna mesečna soba za shrambo pohištva. Ponudbe pod „takoJ" na Aloma Company, anonč. družba, Ljubljani. Medicinsko ribje olje sveže dospelo, sgss flregerija fl. lil LJUBLJANA, Židovska ulica št. 1. •tanejo • državnim davkom na Inaerate »rod da £0 boaadl Oin 5-—, vsake nadaljnja baladi So par ve«. — Plača M vedno naproj (lahko tudi v znamkah!. Na vpraianja odgovoriš uprava la, ako |a vprašanja priložena znamka za odgovor ter manlpulaoljalce pristojbina (1 Din). (dobe) Okrajni zastopnik spreten in agilen, se ISče za takojšnji nastop. Vpokojenci Imajo prednost. Sprejme so tudi prvovrstni mehanik za popravilo strojev. — Ponudbo pod ..Zastopnik" ali „Me-banik" sa upravo „Jutra". 13595 I. Žagar za venecijanko »talna služba, plača po dogovoru. Hrana in stanovanje za neoženjene v hiši. Sprejmejo 6« tudi ožonjeni, katerim se preskrbi stanovanje. Sam9 resni in zmožni Žagarji naj se zglasijo osebno ali pismeno pri Franc Kunsller, parna žaga ln mizarstvo v Litiji. 13518 2 čevljarska pomočnika aa sprejmeta takoj sa fina moška in ženska eksportna dela. — Plača po dogovoru, brana in stanovanje v biši. N e g r o Alojzij, Ljubno pri Podnartu, Gorenjsko. 13351 IVAN MASTNAK, Celje Kralja Petra ceita 15 mm priporoča cenjenim odjemalcem svojo veliko zalogo češkega in angleikega blaga, debelo sukno za površnike, vsakovrstno sukno za moške in žensko obleke, barfaant, eefir, belo platno in vse krojaške potrebščine. — Velika zaloga gotovih površnikov (Raglan, Sehliefer, Stutzer), gumijaste plašče, lepili modemih oblek za gospode in dečke po zelo niikib cenah.--3 m sukna in cela sprava samo Dia 36S — V zalogi majate suknje. Išče s@ v prosto dostopen krit prostor kot shramba za stare zaboje in slične lesene izdelke, v katerem bi se izvrševala tudi manjša popravila. Ponudbe pod „Za daJ.Jio dobo" sa Aloma Company v LJubljani. 6602 Obratovodjo tW sprejme ^ premogohop v Sloveniji. Rudnik producira sedaj dnevno 10 do 20 ton premoga, a produkcija se da z razumnim strokovnim vodstvom znatno povišati. Nastop službo takoj ali po dogovoru. Plača po dogovoru. Stanovanje za samca ozir. za oženjenega na razpolago. Ponudbe z navedbo strokovne usposobljenosti, dosedanjega službovanja in zahtevo plaCe na anončno ekspedicijo Aloma Company v 6695 Ljubljani pod „Lepa bodočnost". Baterije ter 6537 vžigalnike in kamenčke na drobno in na debelo najceneje pri tvrdki IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica 7. Slovenski lekarniški gremij v Ljubljani naznanja vsem svojim članom tužno vest, da je njega II. načelnik in blagajnik, gospod Ph. Mr. VINKO PROCHAZKA lekarnar v LJubljani dne 29. oktobra t. 1. po kratkem trpljenju preminul. Pokojnikov pogreb bo dna 31. oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice državne bolnice na pokopališče k Sv. Križa. Blagemu tovarišu bodi ohranjen časten spomin! V Ljubljani, dne 30. oktobra 1923. Za Slovenski lekarniški gremij v Ljubljani: 5669 Ph. Mr. Rikard Sušnik, I. načelnik. Šivilja na dom za fine toalete, se sprejme. Naslov pove uprava ,.Jutra". 13697 Fina kuharica s lastnim stanovanjem, se tiče proti dobri nlačl. Naslov pove uprava ..Jutra". 13694 Pošteno dekle z d:žele staro do 22 let, se sprejme za lahko litino delo. Nastop takoj, plača po dogovoru. — Naslov pove uprava „Jutra". 13688 Frizerko perfektno t onduliranja In maniklranju, vseh lasnih opravkih, se aprejme. Plača mesečno 1000—1200 K. sta. novanje ln cela oskrba. — Nastop takoj, alt po dogovoru. Franjo Supijanac, Vlro-vitlca. 13647 Dob.ega poslovodjo Iščem. ■— Auto Florjani I«. V trgovino s mešanim blagom sprejmem zdravega dečka z boljšo eolsko lzobrnzbo tvrdka Franjo Žagar v Oplotnlcl pri Konjicah. 13629 Iščem pomočnika izvežbanegav steklarski stroki, kakor tudi vajonca, Iz poštene hiše, ki Ima veselje do te obrti. Ponudbe na Janko Kosi, trgovec, p. Ja-vornik, Gorenjsko. 13720 Izurjena pletilka re takoj sprejme. Hrana tn stanovanje v hiši. — Naslov pove uprava ..Jutra". 13744 (iščejo) Železostrugar Iščo delo v kateremkoli mestu Jugoslavije. Vešč je slov., nemškega, češkega in deloma hrvatskega jezika. Cenjene ponudbe pod ,,Železostrugar" ca upravo ..Jutra". 13708 Katica, povej mi, kje si kupila pesodo? Atl ne veš, da so kupi najboljše pri V I c. e 1 n u, Maribor, Glavni trg? 191 Najraodernejži skobelnik (Dlhlenbobel) 600/600, popolnoma nov, stroj za umetno zarezno opeko, de skoraj nov, prodam poceni. Cena tn natančnejši podatki se zvedo pri lastniku Juriju Ferenc, Trbovlje II. 13527 Kostanj lep, Bdrav, se prodaja na drobno ln debelo po nizki ceni na Starem trgu št. 34. 13707 Bukova drva lepa. suha, meterska, približno 100 m=> na lastnem skladišču poleg kolodvora Stična, prodam po dogovoru. Fell* Roječ, Stična, Slovenija. 13728 Ježlce lepe, zdrave, suhe, približno 2 vagona, prodam franko kolodvor Stična. Anton Roječ, Stična, Slovenija. 13726 Mali osebni auto s 2 sedeži, v dobro pneuma-tlko, v zelo dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. — Lastnik: Razlag Franc. Radenci 25. 1J728 Ključavničarsko tn kleparsko orodje s šestimi stroji, še malo rabljeno, n proda. Kje, pove uprava ..Jutra". 18780 Lepa namizna Jabolka prodaja vsako množino ln po najnižjih cenah ..Fructas" družba z o. t. LJubljana, Tabor Z. 13502 Umetnlike razglednice Znižana cena: 100 komadov 50 Din. priporoča M. Tlčar. Ljubljana. 231 Kupim Knjige leposlovna In znanstven« vsebine, v vseb Jezikih, kupuje po najvišjih cenah ..Ljudska knjižnica" t Maribora, Narodni dom. 13444 Posestvo obstoječe iz dvonadstropne hiše z 11 sobami, v pritličju gostilniški prostori in lokal za trgovino, dvoje kleti, veliko dvorišče z ledenico, zidanim betonom, pokritim kegljiščem in gospodarskim poslopjem, ki obstoji iz hleva, skednja, pralnice, skladišča ln kleti. Velik sadni in ze-lenjadni vrt. Vodovod in elektr. razsvetljava. Posestvo je v največjem letovišču na Slovenskem. Ponudbe na upr. .Jutra' pod ,.Ugodna prilika" 13363 Enonadstr. nova hiša z lepimi kletmi ter precejšnjim vrtom v VII okraju v Mariboru ob železnici, se zamenja, eventuelno proda. Natančnejša pojasnila daje ga. Franja Cizel, Maribor, Slovenska ulica 26. 12525 Hiša na prodaj pripravna za vinsko trgovino, sploh za vsakega obrtnika ali manjšega trgovca, na najbolj prometnem kraju Trbovljah. Natančnejši podatki in cena se izve pri: Juriju Ferenc, zid. mojster v Trbovljah II. 13520 Enodružinska hiša z 1000 m* vrta ob Dunajski cesti, 15 minut od Ljubljane, se proda. Naslov pove upr. „Jutra". 13606 Železno zobno kolo z lesenimi zobmi, dobro ohranjeno, 1500—1800 mm, 4-6-krat prestavno »vedrino 115 uim, kompletno z malim zobnim kolesom, kiiplm. Ponudbe na Miklavžina, Braslovče. 13651 Vinske sode od 80—1501, dobrega duha. rabljene, kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Kobal Frane, Jesenice 6t. 30. 13640 Pisarniška moč veSfi knjigovodstva, korespondence, želi premeniti službo. Gre na doželo ali v mesto. Nastop takoj. Ponudbe na J. Kosi, trgovec s steklom, Javornik, Gorenjsko. 13716 Plačilna natakarica z boljšimi spričevali in večletno prakso, i S č o službe. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava „Jutra". 13751 Davčni praktikant išče službe pri kakem podjetju. Sprejme mesto pisarja, skladiščnika, oventuelno tudi potnika pri dobro vpeljani firmi. Ponudbo na upravo Jutra" pod ».Eksistenca" 13755 Službe išče dekle k! jo vajena vseh hišnih del in nekoliko kuhe. Gre najraje na deželo h kaki boljši rodbini. Naslov pove uprava ..Jutra", 13731 Trgovski pomočnik išče služb© v večji trgovini na deželi, kjer bi irael stanovanje in brano. Delom do novega leta za polovično plačo. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov pove upr. ..Jutra". 13632 Bukova drva. Najvišjemu ponudniku pro dam 20 (dvajset) vagonov prvovrstnih bukovih, suhih, klanih drv, brez okroglic, franko vagon Južna žclczn. Zidani most, Zagorje. — Re-flektanti naj poSljejo svoje ponudbe pod Slfro „Drva" na Aloma Company, Ljubljana. 13704 po znižanih cenah priporoča M. Tičar, Ljubljana. Kupim delnice Slovenske trgovske delniške družbe, d. d., Ljubljana. Obvezne ponudbe je poslati na upravo ..Jutra" pod Slfro ,.Trgovska delnlSka". 13621 Biedermeier spalnico obodnico, salon, evontuelno poedine komade in renais-sančno obedno mizo in stole, rso starinsko, kupim. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod „A". 13625 ŽEEaOB in sinrefiose Storže (semensko blago) kupi 6666 in prosi vagonske ponudbe tonarns Dika, Rečica ob Peki. Smrekovih storžev zrelih, letošnjih, kupim 2—3 vagone. Ponudbe z navedbo cene franko Jesenice na Iv. Bohinc, Medvode. 13716 Nova vila v Ljubljani z vsem konfortom, takoj prosta, se proda. Več se izve vsak delavnik 1.—2. ure na ASkercevl cesti 15, nasproti lekarns Bohinc. 13747 SettUiw Mlad obrtnik dobrostoječ, strojne stroke, Išče tem potom naobraženo fosplco ali mlajšo vdovo do 2 let, ki Ima premoženje, katero bo zaslgurano, v svrho ženitve. Cenjene ponudbe s s 11 k o , ki se jo vrne, pod, šifro ..Diskreclja častna stvar" na upravo „Jutra". 13782 Trgovec z dobro vpeljano trgovino, mlad ln agilen, precej dobro sltulran, iell resnega znanja s trezno, marljivo, značajno in slmpatlčuo gospodično, lepe postave, ki Ima vesolje do trgovine. Prednost trgovsko naobražene. Premoženje postranska stvar. — Cenjene ponudbe pod ,.Bodočnost v prijaznem meetu" na upr. -,Jutr&".* 13534 V svrho dopisovanja iščejo trije gorenjski nesrečneži srečo pri srčkih, radi poznejše ženitve. Samo resne ponudbe na upravo ..Jutra'' pod „Lep, lepši, najlepši" 13644 Znanja želi z gospodično, aH mlado vdovo ali ločeno ženo brez otrok, samostojen, energičen gospod srednjih let, obrtnik, trgovec ln posestnik, V poštev pridejo samo lope, izobražene, pristne Slovenke, muzlkalične. veselo narave, velike ali vsaj srednjo postave, premoženje postranska stvar. Samo resne ponudbo, če mogoče s sliko, naj se pošljejo ua podružnico „Jutra" v Mariboru pod šifro ..Muzikalična" do -1. novembra 1923. 13618 Eleg. mesečno sobo z 2 posteljama, ako raotnf. s posebnim vhodom v blliihi kavarno ..Emona", Išče boli šl gospod. CenJ. ponudbe ■ poslati na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Elegantna soba-3,360) Zračno stanovanje v sredini mesu zameni.-takoj. Ponudbe na up7»,„ „Jutra" pod šifro ..Sredina'' 13B1(| Opremljeno sobo s posebnim vhodom, s elektr razsvetljavo, event. a kon&l. nico v bližini Mestnega trg. Išče samski gospod za tako! ali pozneje. Ponudbo Ja M Blati pod „A. L. št. 13477'. na upravo ..Jutra", is4j| Lepo opref"—i -oho če mogoče ■ separatnim vho. dom, najraje v mestu, lig. soliden uradnik. Ponudba ca upravo ..Jutra" pod „Dobra Plača". 13665 1—2 meblovani sobi v sredini mesta, m Iščeta. Ponudbe na upravo ..Jutra*" pod Slfro ,.Dobra plača". 1372( Čedno sobo ▼ sredini meeta. Išče samee, Plača tudi naprej. Ponudba na A. Ollfčl.č, Ljubljana. Stari trg 2. 1375] Lepa soba t električno razsvetljavo, po. sobnim vhodom, ae odda. Naslov pove uprava ..Jutra'' 13721 Stanovanje dobi na periferiji meeta, | minut od tramvaja, kdor kupi lepo pritlično hllo velikim vrtom. Solnčna leg,, Cena 125.000 Din. Natane. neje pove Hlnko P r 1 v S a k, Miklošičeva cesta 18, I. naJ. desno. 1373Š Lepa opremljena soba a 15. novembrom alt pa dec., te Išče. CenJ. ponudba pod ..Inženjer" na upravo ..Jutra". 13740 Opremljena soba s hrano, se odda dvema gospodičnama. — Neslov pov, uprava ..Jutra". 13743 £etuOi Lokal A + 6 m z opremo za špecerijsko obrt na Jesenicah, na prometneil kraju, za 35.000 K takoj naprodaj. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Lokal sa ape-cerljo". 13584 Lokal. Iščem prostoren lokal t Ljubljani ali okolici, event. tudi v Kranju. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „NuJno" 13753 Skladišče suho, prostorno, blizu ko« lodvora, se odda. Ponudbo d« upravo pod Šifro ..Prostorno skladišče", 13734 Osam. priprost mladenič želi znanja z enako osamljeno gospodično v 6tarosti 22 do 28 let, v svrbo skupnih izletov. — Dopise je pofilati ua upravo „Jutra" pod šifro ..Osamljen". 13607 Konv. Lesikon kupim. Ponudbe. s ceno in izdajo na Miško Belec, Radomlje. 13739 Več vagonov zdravega, lepega in čistega korenja, belega, rumenega ln rdečega, kupim. Tudi nekaj vagonov lctoSnjih lepih orehov. Prosim za ponudbo b ceno franko postaja, na upravo ,,Jutra" pod Šifro ..Korenje-orehi". 13522 Hoiol moderno zidan, z velikimi gospodarskimi poslopji, je na Gorenjskem skupno z inventarjem naprodaj. Vprašanja pod ..Letovišče" na upravo „Jutra". 13591 Posestvo s 25 parcelami gozda, travnikov in njiv, prodam radi družinskih razmer. V taiSi so 4 sobe, mesarija, sušilnica za meso s hitrim suSilom, pripravno za Izdelovanje klobas, kleti in ledenica. klavnica, hlev in skednja ter tehtnica za Živino. Je edina mesarija v občini ter dobro ido-ča. Fran Peste!. Stara cerkev pri Kočevju, 13601 Inteligentna vdova premožna, srednjih letr re-stavraterka, se Želi seznaniti z enakim kolegom z dopisovanjem, želeč sliko. Dopisa na upravo ,,Jutra" pod ,,Lepa bodočnost štev. 37". 13714 Tam daleč v deželi prekmurski živi mlad, inteligenten fant. — Katera gospodična bi se ga usmilila ln mu s pisemci krajšala čas, naj pošlje naslov 6 sliko na upr. „Jutra" pod „Medicamen". 13715 Oni dve gospodični k! sta šli v nedeljo popoldne obisknt sestro na Studenec in bile sprcmljevane po Štirih pobožnih romarjih, se prosijo, * da sporoče svoj naslov na upravo ,,Jutra" pod ..štepanja vas". 13750 Znanja želi stavbenik, vdovec brez otrok, srednje starosti z gospodično ali vdovo 35 let in da ima nokoliko premoženja. — Ponudbe na upravo ,, Jutra" s sliko pod ,,Stavbenik". 13754 Prostor za delavnico ali za skladišče, s« odda i najem. Naslov pove uprava „ Jutra". 13743 Katera dama premožnejša, bl pomagala M trenotne denarne krize proti sigurnosti 301etnemu višjemu uradniku trg. stroke * 5—10 tisoč Din ter s tem da šo lepše eksistence? Diskretnost zajamčena, ženitev ni izključena. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod značko ..Clove-koljubje". 13700 Posojilo 25 do 50 tisoS dinarjev, potrebujem za 4—6 tednov. — Dam prvovrstno poroStvo io polno varnost in plačam visoke obresti. Ponudbe prosim pod ,.Trgovec" na upravo ,.Jutra". 13664 Iščem posojilo 10.000 Din za šest mesece* proti 25 odst. obrestim. — Ponudbe pod ..Takoj 1000 na upravo „Jutra". 13703 Novi vinski sodi (bačve) v vseh velikostih, se dobe in popravljajo P" Fran R e p i 6 u , LJubljana. Trnovo. l27