3. šlev. Murska Sobota, dne 18. januarja, 1925. Poštnina v gotovini plačana II. leto n,- «n 4 ■— ini>nivT»rmnTMimi Uredništvo in upravništvo v murski SOBOTI. Oglasi po tarifu. Izhajajo vsako nedeljo. Posamezna številka 1‘25 Din. Naročnina: za celo leto za pol leta . . . . za četrt leta . . . . za 1 mesec . . . . 48 D 24 ,, 12 „ 4 „ VOLILNI SHODI kandidatov vladnega bloka ANTONA KODER, kr. notarja in IVANA TITAN, nadučitelja in posestnika, se vrše: A kormanv feloltjei: Koder Anta kir. kdzjegvzd es Titan Ivan igazgato tanilo čs kisbirtokos valaszto gviileseiket, melveken Koder Antal ćs Titan Ivan is reszt vesznek ekkep tartjak meg: Wahlerversammlimgen an denen die Kandidaten der Regierungspartei Anton Koder, kgl. Notar und Ivan Titan, Schulleiter und Besitzer, teil-nehmen, finden statt: 11 I KRAJ — HELY — ORT u 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 Gornja Lendava Rank6vci Kuzdobian Gederovci Otovci Markovci Fokovci Prosenjakovci Bokrača Kančovci Križevci Gornji Petrovci Griinci Fukšinci Krarnarovci Sv. Jurij Pertoča Nernšovci Martjanci Tešanovci Krog Tišina Domanjšavci Šalovci Hodoš Bodonci Strukovci Cankova Kupšinci Pucinci Mačkovci Predanovci Lemerje Moščanci Pečarovci Murska Sobota !8. 20. 27. 28. 28. 29. 29. 29. 30. 30. 31. 31. 31. — NAP — TAG ČAS - ORA januarja 1925 11 h januarja 1925 1 , januarja 1925 2 „ januarja 1925 3 , januarja 1925 10 „ januarja 1925 3 „ januarja 1925 10 „ januarja 1925 1 „ januarja 1925 3 „ januarja 1925 9 „ januarja 1925 H , januarja 1925 3 „ januarja 1915 9 „ januarja 1925 1 » januarja 1925 3 „ januarja 1925 10 B januarja 1925 1 „ januarja 1925 9 , januarja 1925 H „ januarja 1925 2 B januarja 1925 10 B januarja 1925 1 „ januarja 1925 9 H januarja 1925 11 „ januarja 1925 3 n februarja 1925 H » februarja 1925 1 „ februarja 1925 3 » februarja 1925 3 n februarja 1925 10 „ februarja 1925 1 „ februarja 1925 10 „ februarja 1925 1 » februarja 1925 1 „ februarja 1925 3 n februarja 1925 2 , Volilcij pridite vsi, da čiijete resnico! Valasztok! Jojjetek el mind, hogv halljatok az igazsagot! IVahSer, kommt alle, damit Ihr die Wahrheit horet! MURSKE NOVINE 18. januarja 1925. Stran 2. NOVICE. — Terbegovci pri Ljutomeru. Posesnikov sin Franc Domanjko je sunil dne 12. I med prepirom posestnikovega sina Alojza Zmazek iz Radoslav-ci, občina Terbegovci z nožem v desno roko in ga težko ranil. Zmezek je bil sprejet v javno bolnico v M, Soboti, Domanjko pa se bo moral zagovarjati pred sodnijo. — Požar v Dol. Lendavi. V noči od 9. na 10 t. m. je na dosedaj nepojasnjen način izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Ljudovika Majzlja v Dol. Lendavi in mu vpe-pelil gospodarsko poslopje, živinsko krmo, vozove in drugo orodje. Med požarom se je zadušila v hlevu ena krava, dočim je davčni kontrolor g. Dragotin Čeplak rešil pogorelcu dva konja iz gorečega hleva in tako preprečil še večjo nesrečo. Majzelj, ki ni bil zavarovan proti požaru, ima okoli 50.000 Din škode. K sreči ni bilo vetrovno vreme, sicer bi se ogenj gotovo razširil tudi na posebna poslopja. Požrtvovalnim možem se je zahvaliti, da je bil ogenj pravočasno lokaliziran, red pa je hvalevredno vzdrževalo tamkajšnje orožništvo. Graje vred no pa je dejstvo, da mestna občina v Dol Lendavi še sedaj nima organiziranega gasilnega društva, dasi ima vse gasilne priprave. — Napredovanje rezervnih oficirjev. Rezervni oficirji, k že imajo pravo za napredovanje, ali katerim dospe časovno termin za isto, naj to javijo pismenim potom svojemu vojnemu okrugu. — Dve ameriški Slovenki utonili. V Denverju v Zedinjenih državah sta utonili hčerki našega rojaka Antona Debelaka, ki sta se drsali na tankem ledu blizu domače hiše. Ko so pasanti začeli klicati na pomoč, je prihitel oče, ki se je bil ravno vrnil domov. Mož je skočil v vodo, a bilo je prepozno. Deklici so potegnili že mrtvi iz vode. — Odmev lanskega umora v Ljutomeru. Kakor smo svojedobno poročali, se je v Ljutomeru odigral lansko leto grozen umor. Sluga nekega ruskega in-ženjerja Vasilij Černjenko je posilil njegovo mlado ženo, je potem zadavii, njenega otroka pa obesil. Mariborska porota je Čern-jenka obsodila na smrt. Morilec je bil te dni pomiloščen na dosmrtno ječo ter prošlo soboto izročen mariborski moški kaznilnici. — Letna statistika o zdravstvenem stanju v javni bolnici v Murski Sobot. V pretečenem letu je bilo sprejetih skupno 806 oseb in sicer 482 moških in 324 žensk. Od teh je bilo iz tujih občin 416 moških in 285 žensk. Odpuščenih je bilo 412 moških in 285 žensk, skupaj 697 oseb. Od teh je mrlo 18 moških in 24 žensk, skupaj 42 oseb. — Obolelo je: za legar-jem 3 osebe (1 umrl), ošpice 2, šen 2, griža 8 (2 umrla), trahom 32, antraks 1 (umri), gripa 18 (1 umrl), malarija 3, syphiiis 23 (1 umrl), kapavica 4, pljučna jetika 18 (3 umrli), tuberkuloza drugih ojganov, škrofuloza 18 (1 umrl), tetanus 1, rak 25 (3 umrli), druge novotvorbe zlega značaja 4, golša 2, akutne bolezni dihal 14 (2 umrla) akutne bolezni želodca in črevesa 9, appendicitis 14, poškodbe izven obrtnih obratov (pretepi, nezgode itd) 72 (I umrl), poškodbe v obrtnih obratih 23 (1 umrl), duševne bolezni 2, garje 7, radi poroda sprejetih žensk 12 (1 umrla), vse druge bolezni 380 (24 umrlo), skupaj 697 oseb. Dne 31. XII. 1924 je ostalo v oskrbi 70 moških in 39 žensk, skupaj 109 oseb. Dr. Ludovik Pivko nosilec liste vladnega bloka za okrožje Maribor—Celje. Uradni dnevi v letu 1925. V C cč X3 o> Uh Marc O- < ‘S’ % 3 j % M 3 < -j—* Cu a> C/D o > O Z, CJ A> Q KRIŽEVCI 3 14 14 11 9 13 11 8 12 10 14 12 GOR. LENDAVA 17 21 21 18 16 20 19 15 19 17 21 19 Štev. 980/pr. Srezki poglavar v Murski Soboti, dne 23. dec. 1924. Vsem županstvom, prečastitim župnim uradom in žand. stanicicinia Gornja Lendava in Križevci. Uradni dnevi srezkega poglavarja v Murski Soboti se vršijo v letu 1925. po tem izkazu in sicer v Gornji Lendavi kakor v Križevcih na žan-darm. stanid povsod s pričetkom ob 10 h dopoldan. Pri srezkem poglavarju v Murski Soboti je ou i. jan. 1925^ naprej uradni dan vsako sredo in petek dopoldan. Srezki pogl. LIPOVŠEK, s. r. — Prošnje za prolaznice dvolastnikom se sprjema le do 5. februarja t, I. Fotografije za prolaznice veljajo stare. Kdor želi natančnih pojasnil, naj se obrne do pristojne carinarnice, Razni izgovori, katerih je bilo lansko leto vse polno, se ne bodo vpoštevati. — Kr. gl. carinarnica v M. Soboti. — Ivo Horvat, učitelj v M. Poljani je premeščen za učitelja in upravitelja na zasebno šolo v Pincah pri Dolnji Lendavi. — Podpora šolskim občinam. Prosvetni oddelek v Ljubljani je dovolil in nakazal kot podporo krajnemu šol. svetu evang. šole v Križevcih znesek 3000 Din. — Francoski krožek v M. Soboti. Kakor je že bilo javljeno v „Murskih Novinah", se ustanavlja tukaj francoski krožek, združen s čitalnico in učnimi tečaji Ker je frc. krožek udruženje, ki služi podkrepitvi prijateljskih vezi med franc, in našim narodom, in ga podpirata franc, in naša vlada, vabim meščanstvo, da v največjem številu porabi priliko se na lahek in ugoden način priučiti svetovnega franc, jezika in pride na sestanek, ki se vrši v svrho pogovoritve v prostoru „Trgovskega Doma“ v sredo dne 21, t. mv pb 7*17 uri (pol petih) Dr. ŠOMEN m. p-Vabljeni so tudi stariši, ki misi jo vpisati svoje otroke. Dijakom pristop k sestanku ni dovoljen’ Volite notarja Kodra i*1 nadučitelja - | Titana in rešite našo krajino. Zato vržite kroglico ^ četrto skrinjico! — Vabilo. Mursko Sobočki obrtniki priredijo dne 14. februarja 1925 v vseh prostorih hotela Dobray dobrodelno plesno v e s e 1 i c o. Dr. Gregor Žerjav minister in nosilec liste nar. bloka za ljubljansko oblast. Resna beseda vsem narodnim vodičem. Slovenskemu narodu mariborskega volilnega okrožja je preveliki količnik novega proporč-nega volilnega reda prinesel bolno razočaranje, da pri zadnjih volitvah nobena izmed pametnih narodnih strank kljub solidnosti njih programov in kandidacij ni dobila mandata, dočim je lista najmanjšega števila sposobnih kandidatov sicer prodrla pri volitvah, a se vrnila po razpustu narodne skupščine glede svojih uspehov praznih rok iz Beograda. Zato so misleči politiki vseh prizadetih skupin kmalu po volitvah pripravljali ugodna tla nesebični ideji, da pri prihodnjih volitvah vse politične struje, ki ostanejo vsaka za sebe tudi vnaprej posebej organizirane, strnejo svoje sile zaradi večjega skupnega uspeha, ter je iz tega spoznanja prišlo med resnimi narodnimi skupinami mariborskega volilnega okrožja do sporazuma za-skupno kandidatno listo Narodnoga bloka z dr Ljudevitom Pivkom kot nosilcem. Za tega odličnega rušitelja Slovencem sovražne Avstrije in zaslužnega ju goslovanskega dobrovoljca kot nosilca liste Narodnega bloka so se vsi trezni narodni krogi tem lažje sporazumeli, ker hočejo z volitvijo njegove liste vsemu svetu izjaviti, da lahko zahtevamo polno enakopravnost v svoji državi kot njeni graditelji v borbi zoper germansko stoletno nasilje, in ker tako nesebičnemu možu kot bodočemu svojemu poslancu pripisujejo enako odločnost in nesebičnost v borbi za napredek mariborskega volilnega okrožja tudi v narodni skupščini, kakor je isto pokazal na bojnem polju. Ako bodo vo ilci vst h združenih narodnih skupin v vseh okrajih storili svojo polno dolžnost, bodo izvoljeni na listi Narodnega bloka za samostojno demokratsko, za samostojno kmetijsko in za narodno radikalno stranko sporazumno postavljeni srezki kandidati, katerim je za njih erijentacijo v narodni skupščini varovana polna svoboda v okviru skupnega državnopravnega programa. Ker so v Narodnem bloku združene organizacije po svojih poslancih ustavotvorne skupščine sprejele vidovdansko ustavo, smatrajo danes kandidati liste Narodnega bloka kot opravičeno tudi svojo zahtevo, da jim narod pri volitvah za prihodnjo skupščino nakloni svoje zaupanje, da bodo kot poslanci skrbeli za točno uveljavljenje ustave tudi v dejanju, zlasti glede organizacije mariborske in ljubljanske oblasti. Kot borci za polno socijalno pravičnost napram vsemu prebivalstvu in za pravo svobodoljubje naj bodoči poslanci Narodnega loka sodelujejo na izravnanju vseh nesporazumljeni v državi in izvo-jujejo izpolnitev vseh opravičenih zahtev slovenskega in hrvatskega dela edinstvenega naroda Srbov, Hr atov in Slovencev. Kdor lo iskreno hote, bo volil dr. Pivkov o listo Narodnega bloka ! Dne 10. januarja 1925 se pri OKATIH ILJrumen v Murski Soboti. BREZPLAČNI UČNI TEČA3 za vezenje (Slickkurs) na SiNGER Šivalnom stroju. Interesenti, ki stroja še nimajo si istega lahko še pravočasno nabavijo. Stroji se dobijo tudi na rate na 2 leti! Štev. 23 25 RAZGLAS. Upraviteljstvo javne bolnice v Murski Soboti razpisuje po nalogu velikega župana mariborske oblasti v Mariboru L. štev. 37.> z dne 30 XII I9z4 dobavo vseh poLebščin za bolniški zavod za leto 1925 in sicer: 1. dobavo mesa m drobovine vseh vrst, 2. kruh, samo belega. 3 mleka, 4 moke in mlevskih izdelkov vseh vrst, 5. -pt c< rijskega blaga in viktua ij, 6 drv, trdih in mehkih. Popis potrebnih količin navedenega blaga nadalje obči in posebni pogoji za dobavo blaga se dobijo v pisani navedenega upraviteljstva. Ponudbe opremljene s kolekom za 100 Din. se morajo izročiti upraviteljstvu najpozneje do 30. jaimarja I925 v zapečatenem ovitku z zunajno oznako: „Ponudba v dobavo................. po razpisu z dne 15. jan. 1925, št. 23/25. ponudnik N. N." V ponudbi je navesti tudi popust na dnevne cene. Ponudniki, ki morajo biti jugoslovanski državljani, morajo položiti pri upravi bolnice kavcijo v višini enomesečnega računa. V besedi morajo ostati najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe. Upraviteljstvo javne bolnice v M. Soboti, 8-1 dne 15. januarja 1925. Premišiavanje ednoga uglednega Prekmurca. V celoj državi se začnolo volilno gibanje. Vsaka stranka drži gyQ-leše i postavia si kandidate, štera nakani zebrati za poslance (kovete) na orsački gyules. Prišestni mesec do pa te kandidatje drkali po vesnicaj, predgali, obetali lustvi celoga sveta vse dobrote, štero oni ščejo na or-sačkom gjiilesi za lustvo pripraviti ali ka bi najbole potrebno bilo pri toni drkanji i predganji, to neraztol-mačijo lustvi. Boglednimo malo politične razmere naše države! Poedinih strank je najmenje deset; teliko,-ka jih po-imeni hitro niti zračunati nemremo. Ni edna nema večine, to je to, od vseh poslancev (kovetov) več kak polovico, z šterimi bi njej mogocse bilo nove zakone prinesti i po tč državo ravnati. Fo je dosegamao samo tak mogoče bilo, ka je več strank vkiip stopilo, da naj na orsdčkom gyiilžsi tak večino majo. Zgodilo se je pa že večkrat, ka je edna ali drti-menša stranka, štera je vlado (kor-many) podperala, pred glasovanjem za osnutek zakona vladi prestavila svoje želenje i predpogoje pod šterimi je pripravlena svoje votume dati i tak je prisilila vlado, naj spuni njeno 'zelenje. Pri vsakoj taksoj priliki je vlada mogla v državno mošnjo segnoti i brez toga, ka bi mi te to napamet vzeli je bogme po naših žebkaj tildi šlatala, ar se državna, mošnja z-naših žebk napunjava. Jeli je to zdrav politični položaj države? Ali je zdrav politični položaj države, ka skoro vsako driigo leto državne poslance (kovete) posthvla-mo, štero delo dosta i dosta milionov košta i vse to tildi naše žebke prazni? Ali je zdrav politični položaj države, ka je letos celo leto nikaj ne delo orsački gjiiles, kovetov plača pa vsakden bliizi pol milijona kron zadene, štero tildi na naš račun ide i naše žebke prazni ? To ne smč duže tak ostati! V celoj drž&vi vsi, ki tč žalosten položaj dobro prerazmijo, bi mogli na tom biti, ka se pri prišestnoga leta 8-ga februara držčni volitvi (kdvet-valasztas) teliko kovetov odebere v-edno stranko, ka de večino mela na orsačkom gjiilesi. I štera bi bila ta stranka? To je gviišno, ka se vsaka stranka za to rtiidi, ali najležej tista zadobi, štera je zdaj najmočnčša. Til zdaj moremo preglčdnoti po kakšoj političnoj poti ide edna ali driiga stranka. Na ednom orsačkom gyiilesi, gda so se stranke ešče ne tak njev-kale med sebom, kak v vezdašnjem, časi, so osnovili „ustavo“ (alkotmany) poleg štere se more država ravnati. Poleg te se je cela država na »oblasti« (varmegy5ve) razdelila, tak kak na vogrskom, i v celoj državi vse-povsedik enaki zdkoni, enake pravice i enake dužnosti morejo biti. To zagovarja ta najvekša zdašnja stranka, štera z radikalske i samostojhe demokratske stranke združena i zdaj se »narodni blok« imenuje. Prottomi ništerne driige stranke to želejo, naj zosebne držele autonomijo dobijo, i tak med njimi tildi naša držela: Slovenija. Lepa recs je toti, autonomija, samostojnost, ali mamo mi teliko premočnosti, ka bi jo mogli obdržati? Zvon vkiljane državne vlhde, i liisko-ga gyiilesa bi te, vsaka držčla mela svojo drželsko malo vlčdo (helytart6 tanlč) i svoj mali drželski gviilčs. Kelko bi t6 koštalo? Zdaj gočimo pod bremenom velke dače, kelko bi pa te mogli plačuvati ?! Zvon toga bi se pa za celo državo tildi večkrat lehko neprilika godila, ar bi se to gviišno zgodilo, ka bi edna držčla v enkraj, driiga v-driigi kraj vlekla, stero bi vkiipnoj državi škodilo, Mi se cel6 lehko zadovolimo z tistov autonomijov, štere do oblasti (var-megyovje) mele. Previditi moremo, ka tok državi kak sebi li tak hasnimo, če smo na tom, ka se zdajšnja vladna stranka, »Narodni blok« na teliko poveksi, da bo zmožen na vladi ostati i orsački gjules redno pelati, naj neplčiijemo dale njegove prevelike stroške brez dela. Za kdveta si pa takšega človeka moremo odebrati, ki je med nami koga dobro poznamo, ki nam nesčg-ne vrdke samo te, gda je „kdvetvd-lasztas," nego i te, gda se v kčksem-ste dugovčnji k-njemi obrnemo, ki pozna našo krajino i njč potrebščine, ki ne samo pameti prestimanje nego tildi srce, čutenje i nagib mA na to, ka de svojim odebiralcom na pomdč v njihovi potrčbščinaj i ki je ne sza-mo prinasz že celo dobro poznan, nego tildi pri vlaoi i mogbče njemi bo za nas kaj doprinesti. Ediniva takšna človeka sta notar Koder in nadučitelj Titan. Njim bomo dali naše kruglice. — Dvolastnikom I Carinarnica M. Sobota nas naproša, da objavimo sledeče: Dosedanje dvolastniške prolaznice izgube svojo veljavo na dan 31. marca t. 1. Za nove prolaznice je treba vložiti nove prošnje. Pravico do prolaznice imajo le tisti, ki stalno stanujejo v naši državi, oddaljeni od meje 10 km. Istotako se mora njih posestvo v Madžarski nahajati v 10 kilometerskem pasu. Zemljo, ki se nahaja na Madžarskem mora obdelovati dotičnik sam, ali pa s svojimi sorodniki in družino. Kdor dobi zemljo v najem (arendo), temu se prolaznica ne izda. K vsaki prošnji je priložiti potrebne dokumente (iste kakor lansko leto) vseh onih, ki njegovo posestvo pomagajo obdelovati. Interesente se opozarja, da je le po tem navodilu dobiti mogoče prolaznico. — Na praznik Sv. Stefana so vabili predkratkim posvečeni novi farni zvonovi župne cerkve Črenšovci svoje verne farjane k slavnostni maši in pobožna mno žica je zagrnila prostor pred cerkvijo in sklepala z molitveniki in z rožnimi venci oborožene roke; zamaknjenost je obvladala množico. Praznik Sv. Štefana, ki so ga brezverci kamenjali. Glavna vrata cerkve se odpro in verniki stopajo vrbožji hram. Skupina fantov iz Dol Bistrice je imela ravno prestopiti prag cerkvenih vrat, ko se jim vsuje odzadaj toča kamenja na glave in hrbre V trenutku je bil cerkveni prostor spremenjen v bojišče. Fantje iz Gornje in Srednje Bistrice so napadali Dolnje Bistričane in je bilo v boji 59 mož, — noži so se zabliskali, klofute, brce delile, vmes pa bombardiranje s težkimi kamenjem. Žene in otroci so se še pravčasno rešili v cerkev. — Kamenje pa je odjekavalo od cerkvenih vrat. Več fantov je zadobilo hude poškodbe. Vzrok tej vojni leži v dejstvu, da obstoja med fanti omenjenih vasi staro sovraštvo in je že večkrat ob priliki sv. maše prišlo do izbruha. Do večje bitke pa je prišlo na dan Sv Štefana. Vsi prizadeti dečki se imajo zagovarjati pred sodiščem. Dvomimo o pravilnosti metode orlovskega vzgojevanja, uspehi to kažejo. Vsekakor pa značilno z ozirom na kraj (Čren-šovcih) in prostor dejanja. Ne pozabite, da je skrinjica vladne stranke pri bodočih volitvah četrta. Kdor je dober državljan, bo vrgel svojo kroglico v četrto škrinjico. GOSPODARSTVO. — Krediti mali obrti. Kakor poročajo iz Beograda, je upravni odbor Narodne banke odobril večje kredite obrtnikom v celi kraljevini po vzgledu, kakor so se ti krediti podeljevali doslej v Srbiji. Ti krediti se bodo izplačevali preko posameznih podružnic Narodne banke na temelju menic, podpisanih od dveh uglednih žirantov ter na priporočilo pristojne zbornice. Posojila se bodo dajala v obrokih ene petine kreditirane svote vsake tri mesece. — Dobra kakovost štajerskih vin. Iz Ivanjkovcev nam pišejo: Vino letnika 1924. je temeljito zvrelo in se dobro napravlja, tako da bo pridelek ormoško—ljutomerskih goric prav dobra kapljica. Vino je večinoma že čisto in so pričeli producenti z pretakanjem. Vino ima od 11 do 13 stopinj alkohola in izvrsten raoma. Cene so od 8.5 Din naprej. Letnik 1922. je popolnoma pošel. Letnika 1923. in 1921. se najdeta še tu in tam v kaki kleti v malih množinah. Naše področje se nahaja sredi omenjenega vinskega pogorja in spadajo v naš okoliš znameniti vinski vrhovi, kakor Jeruzalem, jSvetinje, Cerovec, Brebrovnik, Štanovščak, Ru-neč itd. V sredi med temi hribčki, skoro tik ob vinogradih se pa nahaja železniška postaja Ivanjkovci, ki je že v polnem obratu. Čeprav obratuje šele par osebnih vlakov, je vendar že prav lepa zveza sem, n pr. iz Ljubljane se odpelje ob 5.28 je tukaj ob 11.25, se vrne zvečer ob 19.17 in je zopet v Ljubljani ob 3.40. Lahko se pošljejo že tudi sodi naprej in kupčija prav kratkem času dobavi. VIHO letnik 1917 in 1921 ugodno proda 3-2 FRANC SENČAR trgovec, Mala Nedelja pri Ljutomeru. . Kupila sva od vdove Julije Hodošček gostilno in mesnico v Bakovcih hšt. 8. — Vsakdo, ki ima kakoršnokoli tirjatev proti prodajalki, ^naj jo javi pri odvetniku Dr. Škerlaku v M. Soboti najpozneje do dne 15. febr, 1925., ker midva za eventuelne dolgove prodajalke nobene odgovornosti ne prevzameva. — Aleksander Krčmar gostilničar in žena v Petrovcih. 4_i Na prodaj I V ljutomerskih goricah na prodaj krasen vinograd v NAJBOLJŠI legi, gozd za sekanje, sadonosnik in zidano poslopje, vse v najboljšem stanju. Pojasnila daje uprava lista. 6—1 NA PRODAJ lepo posestvo iz njiv, travnikov in gozdov meri 23 oralov. Oddaljeno je četrt ure od trga Sv. Lenart v Slov. gor. Velika zidana hiša krita z opeko in gospodarsko poslopje. V hiši se je nahajala že veliko let gostilna. Cena se izve pri lastniku. — I. Nerad posestnik, Zamarkova. pošta Sv. Lenart, v Slov. gor. 5—1 nraBin^sB^^iBuniBi^ g Najboljša % jvinaj ipo ugodnih cenah! ima v zalogi | Luno Petni« j vinogradnik 54-3 || NA PRODAJ! “Jf™ FOKOVCIH že dolgočasa obstoječa -----trgovina --------- pino in mesarijo z dobrim prometom z zraven spadajočimi gospodarskimi poslopji in zemljišči vred se t a Iž: oj proda. Natančnejše pojasnile se dobe pri HERMANU GROSS, trgovcu v FOKOVCIH a Gostilničarji pozor! " Najboljša Ljutomerska vina po ugodnih cenah ima vedno v veliki množini v zalogi. JOSIP KOSI v Križevcih ^ pri Ljutomeru. 2-2 Podpirajte luHSHE NnINE Divjačino 28-12 1 M Perutnino kupuje po najvišji ceni, ter prodaja Perje gosje, račje, purje in kokošje, vsako množino, po zmernih cenah E. VAJDA ČAKOVEC TELEFON 59, 3, 4, brzojavni naslov: VAJDA, ČAKOVEC. Se dobijo M0LIT9EHE KNIGE I HAHN trgovina z papirjem v M. Soboti. GOSTILNIČARJI |,°zoli!l V moji kleti v Murski Soboti dobijo se vse vrste\7IlV[ A starega in novega » prvovrstne ter dobre kakovosti. Cena od b1/^ Dinarjev navzgor-Josip Nadai, Vinotržec. 51-3