Uredništvo m uprava: Ljubljana, FUCCTNI JEVA ULICA S — TELEFON: 31-«, 31-23, Sl-M, 31-25 in «-28 — Izhaja mk dan opoldne — Mesečna naročnina U Ur — Račun pri poštao 6eJL zavodu: Ljubljana 10.351 Erfolgreiche Kampfe atn Voltumo Fortdauer des erbitterten Ringens zwischen Asowschen Meer and Dnjepr-Knie Bei Krementschng Sowjete im Gregenangriff zuiiickgevforfen Aus dem Fuhrerhauptquartier. 27. Okt. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: t E>as erbjtterte Kinjen zuisehen dem Asouschrn Meer und dom Dnjeprknie dauert \veitor an. Durch fortjresetzte An-griffe Btaefcer Krafte vermoehten die So-wjete rine KinbruehsMelle im Raum von M^lit°p;'i rtuiis zu emveitera. Dajrecen scholbrtrn MidUoh SaporoSchje hofti^e Panzerangriffe mater hohen feindljcncn \ orlust-f-n. Von den zahlreiohen fn d ie.se n Kampft-n ab£jos«-hos»soru*n Panzom vor-nicht;'te < inc Paiizerkompanie utitrr Fiih-img de*» Oberieotnants liraf von Ledehnr ohm* rigcu«. Vrrlu-*te alltin 30. Ini Dnjepr-knio bBeben «5 i jn versehiedenen Ab-s*-hnitt( n frewehrt. Ge-rinKfusrifire ortliche Einbriiehe konnten im sofortigen Gcgenstoss bereinigt werden. Die rheinisch-vvestfiilisohe 16. P»nzer-^renadierdivision unter Fuhrunfj de« Ge-reralleutnants Graf v°n Sehuerin, ver-dient fiir jhre vorbildljche Einsatzfreudi^-koit \vahrend der grosS^n Absetzbe\vejrun-«ron gelnittlfs des Dnjepr und bel don Kampf en Im Briiekenkopf von saporoschjo besonderc Anerkcnnung. In einijren Abschnitten der ^uditalb'ni-sehen Front, besonders am VoSturno nord-lioh C'apua, fandrn gestern \vjeder leb-hafte, fiir uns erfolgreiche Kampfe statt. Deutsche Kampf- und Sturzkampfflug-sengpe belegten im o^tllchen Mittelmeer Iiafcn- und Batieriestellungen des feindli-chen Inselstiitzpunktes Leros uirksam mit Bomben. Sie vernicntoten in diflzez (ie- vvSAsern mohrorc klejnrrc Kriep^schifie und VersorKTing^fahrzftig-e des F>indcs. Nov strahopetni izdajalec razkrinkan Farittaccl o izdajstvu admirala Brivonesija MIlan. 27. okt. DNB. Robert Farinacci ostro razkrinkava italijanske generale in admirale, ki so bili slodil? Badoglijevi vladi in se pridružili sovražnKu. Sedaj piSe o mornariškemu admiralu B^vcmesiju, ki je kriv za poraz v Egiptu. Moral bi namreč ščititi v Sredozemskem morju konvoj s šestimi petrolejskim! ladjami. Toda prepustil je b:l le-te sovražniku, pobegnil s svojim vojnim brodovjem in je tako b;lo vseh šest petrolejskih ladij potopljenih. Niti brodolomcem ni prišel na pomoč. Čete pri El Alameinu, ki so bile priprav. Ijene za pohod v Aleksandri jo, so tako zaman čakalo na bencin. Zateg-adelj je obstalo napredovanje. Če bi bil admiral Brivone-si res pogumen poveljnik, potem bi nemara utegnili zmagati na egiptskem vojnem pohodu. Vsekakor je preiskava ugctovila, da je moral konvoj ki je nenadoma vzel smer Malte, pasti sovražrvku v roke. Namesto da bi Brivonesi prišel pred vojno sodišče, je bil kratko za tem imenovan za poveljnika vojnega pristanišča gladila-lena na Sardiniji. V tej luki sta b:li zasi-dr3ni križarki :Trst? in Gorica - Sovražni izvidniki so že večkrat preleteli luko in jo fotografirali."Tako se je sleherni razen poveljnika zavedal grozeče nevarnosti in nujnosti, da zasidra ladje v kaki dnigri taki. Dne 10. aprila 1943 je sledila katastrofa. Na stotine bomb je bilo odvrženih na vojno luko La Maddaleno. Na stotire članov posadk je b:lo ubitih. Izdajstvo je bilo očivMno. Pozneje pa se ;'e še ugztovilo, da je b'1* Brivonesijeva žena Angležinja in ■astra nekega angleškega admirala. Uspežni boji ob Voltumu Nadaljevanje srditih spopadov med Azovskim morjem in Dnjepro-vim kolenom — Pri Kremenčugu so bile sovjetske čete s protinapadom vržene nazaj FiihrerjoT glavni stan, 27. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Med Azovskim morjem in Dnjcprovlm kolenom se nadaljujejo ogorčeni spopadi. 8 »talnimi napadi močnih sil je uspelo sovjetskim četam nekoliko razširiti nekatere vdore na področju Melitnpolja, pač pa so se tzjalovall južno od Zaporožja siloviti tarn-kov«»ki napadi z velikimi sovražnikovimi i/.^ubitmi. Izmed Številnih, v teh bojih sestreljenih tajikov jih je uničila tankovska četa poti vodstvom poročnika grofa von Lede bura sama, brez lastnih izgub 35. V Dnjeprovem kolenu so ostali brez uspeha sovražni napadi v raznih odsekih. Tri tem je bil n«k napredujoč! sovražnikov motorizirani oddelek primljen stopiti v boj in uničen. Spvcrno7apadno od Krpmenčuga je na* protinapad vrgel sovjetske četo nazaj v njihove izhodiščne postojanke. V srednjem odseku bojišča so bili napadi boljševikov zapadno od Kričeva In zapadno od Sniolenska razbiti v strnjenem topniškem ognju aH pa odbiti v bojih iz bližine. Manjši krajevni vdorj so brli očiščeni s ta. kojšnjimi protisunki. Posebno pohvalo zasluži za svoj vzoren nastop med velikimi odmikalnimi pokreti vzhodno od Dnjepra in pri bojih za zapo-ro£ko mostišče rensko-vestfalska 16. oklopna divizija pod vodstvom generalnega poročnika grofa von Schuerinn. V nekaterih odsekih južnoitalijanskcga bojišča, zlasti ob Volturnu severno od Capue, so bili včeraj zopet živahni in za nas uspešni boji. Nemška bojna In strmoglavna letala so bombardirala z uspehom v vzhodnem Sredozemlju luko in topniške postojanke sovražnega otoškega oporišča Leros. V te*i vodovjih so uničila več manjših sovražnih vojnih in oskrbovalnih ladij. Napad devetih sovjetskih strelskih divizij zapadno od Kričeva zavrnjen Skrajšanje bojišča zapadno od Stnolenska — 2600 sovjetskih feaftditov uničenih jugozapadno od Mogtleva Neguš zahteva italijanske vojake kst delavce Tako si Badoglfo gotovo ni predstavljal posledic svojega izdajstva Barcelona. 27. okt. DNB. Iz Gibraltarja javljajo, da je Neguš zahteval uradno pri an-g!o-amcr>-k h vojakih oblasteh v južni Italiji več tisoč italijansldfa vojakov za delavce. On želi, tako piše, biti na vsak nač;n upoštevan pri razdeljc\anju teh delavskih kontingentov in opominja na obljube angleške vlaue. da mu bo v primeru angleške zmage n.id Italijo dano zadoščenje. To je sedaj posledca BadoaJ Q'iartier generale del Fulirer, 2T ot-tobre. DNB. II Comando Siipremo Rrrma-uieo eomunica: L'aeeanita lotta tra }1 Mar d'Asov od il grhioeehio n*M Dnjeper prosejrue. I »ovieti-ei, condue.MuIi) attacehl senza sosta eon 1'impieg-o di inajentJ forze, »ono riu^citi ad aJlarorarr aJcjUanto un posto di p^netrazio-ne nella /ona di MeUtopaL Al eontrario a f«ud di JSaporosele sono fallitl podero>»i at. tacehi sfeimtl con mezzi corazzati rau-sando alto pt»rdite aJ nemico. Fra numero-M carri armati distrutti m quest| coml»at-tJmenti una eompajrnia di carri armati al comando de! tenente conte von Ledebur ne ha distrutto sola 35. Nella zona del ^i-noeehto del Hnjeper jrlf attaechi nemiel lanei.it ■; con tro le nostre posizioni in diver-s£ settori sono rima-^ti senzii suecesso. Fn reparto eorazzato de! nemico spint-o-si m avanti e stato implicato in combarti-mento e poi anuientato. A nordov*-st di Cremenciug" un proprlo eontrartaeco ha rieaccrato j so\"ietici alle lom posizioni di partenza. Ncl medio set tore dol fronte gli attacehl dei bolscevichi ad ovest di Criciev e ad ©vest di Smolensk sono crollati nel fuo-oo conoentrato di arriglieria ossia sono stati respinti in eombattimenti da vicino. Breece poro importanti d| carattere loea-le sono state epurate in contraeolpl fm-mediati. La 16a HivNione di granatieri corazzati provenient-t' daJla Renania e Vestfalla al comando de! tenente generale cont« von Schiverm merita per il suo esempiare com-portamento battagiiero durante i grandJ movimenti di i lino—a verso Test del Dnjeper nonchfe nei eombattimenti svoltlsf nella testa di ponte di Saporosefe partleolare riconoscimento. In alcuni settori del fronte moridionaJe italiano, specialmente sul Volturno a nord dl Capua, si ebbero ieri nuovamente vh-a-ci eombattimenti terminati a nos tro favo. re, Aerei da combattimento e da picehiata Jermanici nel Mediterraneo orientale aot-toponevano ai bombardamento con sucees-mo il porto e le postazoni di batterie della base insulare nemitsa di Leros. Gli stessl cHstru^evano nelle stea»e acque parecehie fninori navi da guerra ed nnita di riforni-IJento del nemico. Anglija kot evropski problem Berlin, 26. okt. DNB. Pod na&OVORl ^Ce-lirui in otok prnasa .BerMncr &drsen~ Zcitung* serijo člankov svojega sole^avca Viljema ven Kriesa v Jpski čut. Evropa kot predstava in pojem, n£x3a!juje KJries. bi bila z&. A.nglijr> največja nevarnost. Evropski red je po^c>^t, ki nal vdaja sanje vsikega angleškega d!Žav-nika. da tudi povprečnega Angleža s strahom, ker se dobro zaveda, da' bi le z nastankom splošne evropske zivcst; j5rc:ie-hala angleška nadvlada. Kot Nemci in Evropci stojimo v tej vojni morda prvič pred jasnim spoznanjem svoje evn pske naloge, ki sega daleko preko te vojne an ki mora streti ang'eški »evropski monopol-. Ta je le vsled tega mogoč, ker poseduje vsak Anglež v svoji politični zavesti pojem evropske enot nos d kot svoj angleški politični pfepblem, dočm primanjkuje mnogim Evropcem s!ie:ie zavesti. Edino angleški mogoćnikj vodijo danes zaveino -e\Top9ko'!: politiko, ki r#a hoče podjarmiti ves kontinent, če smatra Ho. lar-dec, da je več vreden kot Flamec. in se jma Norm and ec za pomembnejšega od Gaskonca, je to vse le Angležem v ko:ist- Nft žalost pa je res, da so v Evropi politična čustva često močnejša kot p-^ zdrava politična pamet. In ker je tako, uspeva angleškim intrigantom, eia vedno znova zanetijo spore in vojne, ki večajo anglelkj bogastvo in moč. Ce bi.se pa vsi evropski narodi skupno odločili ter smatrali Anglijo za nanvažnejš; prelmet svoje r-olitike. bi bila ta vojna dobljena za vsako evropsko državo. Podaljšanje mandata angleškega parlamenta Stockholm. 27. okt. DNB. Za eno leto je bil znova podaljšan mandat sedanjega angleškega parlamenta. Morrison je izjavil, da bi bile nove volitve za potek vojne zelo škodIj:ve. Analfabeti v ameriški vojski Ženeva, 27. okt DNB. ^Readcrs Digest« ugotavlja, da ne zna 750 000 ameriških vejnh obveznikov niti bratj niti pisati. Berlin, 27. okt. DNB. N"a »Tednjem odseku vzhodnega bojišča, zapadno cd Kričeva, so pripravljalne sovražne postojanke kakcT tudi njegov v zadnjem času ojačen tOpnSkl ogenj na nemške črte in zveze z o/aajem dajale slutiti, da nameravajo podvzeti boljSevtkj tukaj nov sunek prori naš obrambni fronti. Ujet-I niki in dezerter ji. ki smo jih ob raz!;čnih fe-vidn -kih akejah zajeli, so nam potrd:li to naše predvidevanje. 23. < ktohra so pre'li So-vjeti na razmeroma s:rcki fronti v varstvu goste megle k nepričakovanemu napadu. Po izredno močni topnimi predpriprav- so napadi; /. 11 streSricBDj divizijami. Najprej j "m je us^iclo vdreti na več mestih v nemško glavno bojno črto. Razvili so se ostri ;n ogorčeni boj? z blizu, od katerih so pre>li na>i prcnadirj; k protinapadu n povsod ponovno zasedli glavno bojno črto. V orznem sunku so nato pct'snili Sovjete cc!o deloma duleč od glavne bojne črte. Pri tem jim je uspelo zopet osvojiti kraj. ki so ga pred dnevi izgubili v og bombai dirale v toiek neko sovražno otoško oporišče na Egejskom morju. Na pri-stanišk h napravah tega oporišča so bombni zadetki v polno prvzročjii novo težko Škodo. Posebno priprave za natovar-jariie i'i skladiščno barake so bile močno poškodovane, večje števUo sovražnikovih baterij pa jo b!lo uničenih. Istcčasno sta bili umčujoče zadeti dve manjši so\-raini vojni ladji in v nekem zalivu potopljeni dve en^jnmbomici. Naši oddelki niso utrpeli pri teh napadib nobenih izgub. Asigllja In Amerika sta pripravljen" žrtvovati male države Sovjetom Bukarešta, 27. okt. DNB. »Curertu' nastopa proti demlitar'zaciji ma.ihnh narodov. List piše. da takšna razorožitev ma"h-nih narodov ni nič drugega kot ohrabritev sovjetske ekspanzie. Tuai če bi hoteli pristat1, da bedo Finska. B-ltske države. Polj. ska in Rumun ja demilitarizirane in da jim bodo Anglija, Zedinjene države in So v je U na najbolj svečan n čin s pogodb? jamčil njh miren razvoj, in če bi hoteli veneti, da bosta Anglija in Zednjere države tudi držale to pogodbo, vendar ni nobenega dvoma, da ne bodo S?tfigadel1 Sov;eti opusti; svojih nanadalnih namenov. Toda tudi če hočejo v Moskvi uradno ohranit« videz skrenosti. bi v danem trenutku v posameznih deželah ustanovili ko. munistične str .nke ia si s tem sami ustvarili zaželjeno pretvezo za oboroženo intervencije proti državam, ki so brez obrambe. Prot- takšni sovjetski intervencij: pa bi bile tudi Anglija in Amerika popolnoma brez moii. Ono ne bi, tako izjavlja list. žrtvovale svoj mir in mob'lizirale samo v obrambo neodvisnosti Fnske ali Rumunske. Tudi če bi *zavezniškit. 201, o zaplembi imovme uporn:kov in Ulaoovitvi Zavoda za upravlja nje in likvidacijo t« imovini ter na podsf.ivi čl. 1. ms^iasa Vrhovneea kom>arja na operacijskem ozemlju Jadransko primorje o> u previjanju ljubljanske pokmjme zaplnnbo v*»e premične in nepremične imovn- brez iz-iemr. lastnine upomika ine. Serneca Dušana, bivšega bana dravske banovine in posestniki v Ljubljani. Pozivajo *c p<> 9. 7. in v i/ol' gujejo. s prepovedjo, vrniti njemu •! aru|je-mu f tvari ali dolijevani /j-ie^k tuoi !e deloma plačati. Ta otfloOM je takoj isvriu ;n m objivi v Službenem !>Tu ^cfa pokrajinske uprave v Ljubljani. Ljub1 in na. dne 25. oktobra 1943, Sel pokrajinske uprave; Prcd-jdn-k pen. Rupnk. Varrn o ■apleodbl imo>ine ui^riijUov, po kateri je z jromjo odlečbo -I« j Irro-Čena tudi zaplemba premjčne in nepromlč-ne immine bivftesja barn Int.. Dtinana Srr-neea, jf» bila izdana pretl letom tlni in je bila ze v»^krnt i/^vajona. I'o na, inu n>mepfa iTva.f:«n.in pr> }e javn«>^t videla v alej ixrnzit° ka.7**nik! ukr^p. ■ k»t«*r«m j<* bila izrečena bodi*! ^a?rto-*th stanm-anjih nastanila n^^nc brezdomee. torej ljudi, ki so br«'z lastne krivde izgubili streho in morajo iskati za-vetiftca po raznih barakah in drugih nezdravih zasilnih stanovanjih. Prj tem bodo zlasti prisfi v po*tev tudi °ni nesree-neii, ki so izgubil j streho in imetje po krivdi partizanov. Naredila o zaplembi upom'ftkf» Imovine bo s tf*m dobila znaoaj popraviLi Škode, katero je prinadeti po\7a^>eil ali |>om:vfrnJ povzročiti neucejev mln*stra:ci deltret, ki obravn iva cis^iplino italUanskefTA :u>.roda v \-ojnih ča.sih Naredba o'osega skupno 13 točk. V le-teh bodo vsi, ki med drugim pomagajo pri begai vojn-m ujetnikom ali in-ternirancem, prd- bčujejo tipkane članke proti ugledu o'mih sil. ogražalo javno var. nost, obiskujejo nedovoljena zborovanja, stavijo v ob:at ali dopuščajo obi-atovati radijske postaj« ali pa p* sluša jo sovražne rad-jske od laje. pobegnejo z dela. se udeležujejo stavk ali pa izvajajo slična proti-čktevna dela, obeojenl na zaporno kazen, v težjih in poaebej navedenih sluftijih pa celo na smrt. Naredba je 'stopila v veljavo z dnem objave v službenem listu. Franc&ski prostovoljci za vzhodno fronto Pariz, 27. okt. DNB. Novi kontingent francoskih prostovoljcev se je odpeljaJ ta Pariza na vzhodno bo*i£če. Tej edirdci poveljuje stotnik Brčdoux, sin državnega tajnika za obrambo generala Bridouxa. Hrvatska priznala vlado svobodne Indije Zagreb, 27. okt. DNB. Uradno javljajo, da >e hrvatsko, vlada priznala vlado svobodne Indije. Kaznovan izdajalec Berlin. 27 okt. DNB. 561etni bančni ravnatelj Georg Miethe iz Hindenburga, ki ga je ljudako sodiđče obsodilo na cnirt, je bil usmrćen. Miethe je Se del j časa SCrU kot obi-atovodja med svojimi nastavljene! izdajalska m rušilna geala. MiethejeA'o izdajalsko vedenje je moralo biti posebno zategadelj najstrožje kaznovano, ker je brez vs: u°rCn'}-P° rai°mih de" Vrhovni komisar: emntih ter da sc mobilizrajo vse sile za zrna- Rotner s r gcvito nadaljevanje vojne Za območje podrejenega mi operacijskega ozemlja -ojadran-sko primorje« odrejam torej sleoeče: Čl. 1. — Na operacijskem ozemlju »Jadransko prmorje«. 'ki ga tvorijo pokrajine Furlansko. Gorica. Trst Istra, Ljubljana in Kvarner, vštevšj priključena ozemlja Su;aka, Bakra. Čabra, Kastva in Krka. izvršujem ce" letno civilno javno oblast izključno jaz. Č. 2. — Pravo, ki je veljalo doslej v teh pokraj nah, ostane v veljavi, kolikor ni v nasprotju z ukrepi za varnost tega ozemlja ali pa 5a jaz izrecno ne spremenim. Čl. 3. — Vsa oblastva in vsi javni uradi poslujejo po mojih navodilih dalje. ČL 4. — Moje naredbe se bodo objavljale v uradnem listu »Verordnungs- und Amts-blatt des Obcrstcu KommisGars in der Ope-rationszone ,Adr:at;sches Kii.-tcnlandV Nareobe dobe. kolikor rr določeno drugače, veljavnost z objavitvijo. Čl. 5. — Ta naredba ima v/vratno veljavnost od 20. septembra 1943. 1/ ; v Celovcu dne 1. oktobra 1043. Vrhovni komisar: Rainer. s. r. Za šefa pokrajmske uprave v Ljubljanski pokrajini postavljam župana mesta Ljubljane, diviz. Ejenerala Leona Rupmka. Predsednik Rupnik prevzame v smislu moje naredbe z dne 20. septembra 1943 o upravlja" nju Liubljanske pokrajine vodstvo uprave te pokrajine z onem 22. septembra 1043. Izdano v Celovcu dne 21. septembra 1043. Vrhovni komisar: Rainer. s. r. Naredba o liri kot zakonitem plačilnem sredstvu Na podstavi podeljenega pooblastila odrejam : ČL 1. — Na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« je lira še dalje edino veljavo o plačilno sreostvo. ČL 2. — Do nadaljnje odredbe se določa obračunski tečaj: RM 1 = 10 lir. Trst. dne 14. oktobra 1043. Vrhovni komisar: Rainer. s. r. KXNO MATICA Telefon '»-41 Kolonialni velefilm! Epčna borba smrt prez-rajočih znanstvenikov v afriških pragozdovih pr:ti muhi tse. tse, povzročiteljici spalne bolezni . . . Originalni posnetki pragozdov in zveri .. . Zamorski plesi fm glasba! GERMAN EV v glavnih vlogah: Luis Tre.-:ker. Paul Petersen in Lotte Koch. Predstave ob delavnikih ob 15. in 17.30 uri. V nedeljo in na praznik ob 10.30. 13.30, 15.30 in 17 30 Razglasi pokrajinske uprave Počastitev dir* L Preglja cb njegovi 60 letnici Prisrčna proslava v palači pokrajinske uprave Ljubljana. 28. oktobra Včeraj je praznoval odlični slovenski pisatelj, markantni oblikovalec naše misli, slogi Ob šestdesetletnici vašega, slovenskemu narodu darovanega, plodneg-a življenja ce-rtim za svojo častno dolžnost, da se vam Kot predsednik pokrajine z vsem priznanjem zahvalim v svojem in v imenu naročiš, za. vsa vaša prizadevanja, in delo na šolsko- vzgo j nem. že posebno pa na književ. nem polju. S plemenito, lepo, vedno poetično svojo slovensko besedo ste ne samo nam. temveč v prevodih tudi drugim narodom tako v pe-smi kot v prozi in drami odkrivali svojo globino ter nam ustvarili baročno razkošne umetnine — z gerrialrim razmahom in poletom svojega duha oživljali najvažnejše dobe slovenske zgodovine — s svojimi Tolminei. reformatorji in dru_ gimi Slovenci utrjevali vero v zdravje in zakoreninjenost Slovencev v našo prelepo slovensko zemljo, zlasti pa z vsemi svojimi deli bodrili slovenskega duha, naj z vero v Boga in domovino zaupa v srečnejšo bodočnost. Prizadevam si naj bi vam domovina ob jubileju izkaznla vsaj del d?lžne vam hvaležnosti, zaradi žalostnih časov vsaj skromno, zato pa tem bolj iz srca. s častjo in spoštovanjem, k? ste si ga res zaslužili. Svojim najtoplešim čestitkam in izrazom hvaležnega občudovanja vašega dela dodajam prav prisrčna voščila, naj vam Vsegamogočni še mnogo let radodarno blagoslavlja vašo voljo za delo ter vam zato podeli zdravje in moči v čast in slavo vse slovenske domovine.« Po končanem nagovoru in izraženih čestitkah je izročil predsednik general Rupnik počastitveno vezilo z dekretom o častni dosmrtni dokladi k pokojnini v mesečnem znesku po 1000 lir. SLivljenec se je. vidno ginjen, prisrčno zahvalil za počastitev. Poudaril je. da velja, da ostane to, kar je bil, in da bo nadaljeval z izpolnjevan jem nalog, ki si jih je začrtal. Zatem so Čestita. li pisatelju-slavljencu vsi navzočni odlični predstavniki naše^, kulturnega življenja in snovanja: predsednik SlovensTte akademije znanosti in umetnosti vseuč. prof. dr. inž. Vidmar, rektor ljubljanske univerze vseuč. prof. dr. MflKo Kos, Komisar mestne obč'ne ljubljanske direktor Jančigaj, bivši podbnn dr. Stanko Majcen, šef prosvetnega oddelka prof. dr. L. Šusnik. pred_ stavniki ljubljanskega t;ska s predsednikom Novinarskega društva glavnim urednikom »Slovenca« g. R. Jurčcem na čelu ter zastopniki nekaterih uradov pokrajinske uprave Po skupnem slikanju je bila pomembna kulturna slovesnost zaključena. Tel.27_30 KtXO SLOGA Tel. 27-30 Pravi HANS AL,BERS-ov fulm, poln življenja, dovtipov, napet, v sijajni opremi in najboljši zasedbi, dramatičen, obenem pobi humorja je Tobis-ov . velefilm BARON TRENK Sodelujejo Kathe Dorsch, Slbille Schmitz, Oskar Sima in mnogo drugih najboljših umetnikov. Režija: H. Selpin. Predstave ob delavnikih ob 15 in 17. Priskrbite si vstopnice v predprodaji! IZ LJUBLJANE —lj Obeta se lepo vreme. Včeraj je deževalo kljub naraščanju zračnega tlaka. Popoldne je že kazalo na izboljšanje in ponoči se je zjasnijo, a ker se je močno ohladilo, je bila davi nenavadno gosta megla. Včeraj se je najvišja temperatura dvignila samo na 12.6». Današnja niinimalna temperatura je pa znašala* 6.4°. Zračni tlak je naraščal vso noč in tudi še davi. Popoldne bo najbrž posijalo solnce. Morda smemo upati, da bo vreme lepo tudi o vseai svetih. u— Hišne starešine protiletalske zaščite z izkaznicami št. 1200 do 1S00 (številka je na desnem gornjem robu izkaznice) opozarjamo na obvezni sest?, nek. ki bo v četrtek, 2S. t. m., ob 16. v frančiškanski dvoran. Tega sestanka naj se udeleže tudi zamudnik* prvih dveh skupin, torej hišni starešine z izkaznicami od 1 do 1200. —lj Aodnikova pratU%a za leto 1944, ta , naša priljubljena ljudska čitanka, bo spet , prinesla vsem in vsakomur obilo zanimivega, zabavnega in poučnega čtiva. Vela- j nite se čimprej v Vodnikovo družbo! —lj Nesreče. V ljubljansko bolnišnico ; so prepeljali dva pastirja, kj sta bila po nesreči r Pokrajinska uprava v Ljubljani je dovolila, da ima šolska mald'na (ine 2. novembra pouka prost dan. da se lahko udeleži na Vernih duš dan maše zadii-^n ce za umrle in padle bojevnike v prvi svet vni vojni in druge rajnke ter d lahk: v sprem, stvu staršev ob'šče grobove raj k.' * Na podlag: dovoljenja pokrajinske uprave smejo uslužbene njej nadrejenih uraacv in ustanov izostat' dne 2. novembra iz običajne službe v dopoldanskem č-su zaradi udeležbe pri žalni svet: maš: za padle bo jevnike v prv: svetovni vojni, ki bo ob 9 dopoldne v frančiškanski cerkvi. * Pokrajinska uprava v Ljubljani je na prošnjo bivših bojevnikov iz prve svetovne vojne dovolil: , da se dne 1. novembra popoldne vrši na pokopališču pri Sv. Križu pred vojaško grobnico žalna svečanost v počastitev spomina umrlih in padlih bojev, nikov iz prve svetovne vojne. Na tej žaln: svečanosti se bodo izvršili cerkveni in li-turgičn; obredi in pele žalostinke Pokrajinska uprava v Ljubljani je dovolla. da se sine opraviti žalna maša za padle bojevnike iz prve svetovne vejne v frančiškanski cerkvi dne 2. novembra t 1. ob 9, dopoldne. * Pokrajinska uprava v Ljubljani je tudi letos, kakor vsako leto, dovolila, da pobira šolska mladina v šolah cvetje za okravtev oro-bov za šolo zaslužnih mož ter padlih bojevnikov iz prve svetovne vojne. Nabrano cvetje bo odpeljal, kakor vsako leto. voz mestne občine ljubljanske na grobove ratnih Pokrajinska uprava v Ljubljani razglaša: Vsako zbTanje prispevkov za domobranstvo je odslej ukinjeno. Domobranci boao v bodoče s posebnim pooblastilom predsednika pokrajinske uprave zbirali prispevke samo za siromašno prebivalstvo Dolenjske, ki je ostalo po partizanski krivdi brez vsega, brez domov in živeža. Podaljšanje odmere zgradarine m davčno leto 1944 Na podstav člena 1. razpjasa Vrhovnega komisarja na operacijskeTn ozemlju »Jadra«" skr. primorje« o upravljanju Ljubljanske po* krajine z dne 20. septembra 1<>43 št. 1 (Službeni list št. 248-77) ter člena 123. zakona m neposrconih davkih ?. dne 8 februar ia 1^28 se odreja: d 1- — Zgradama, kakor je bila pravnomočno odmerjena za leto 1°42. -n poda! jš-.ma za leto J°43.. sc v enaki izmeri pooalj^ije rudi za davčno leto 1944. Čl. 2. — Za zgradbe, katerih lern! dohodek se je po stanju na dan 1. decembra 1°43 b katercga_ koli razloga znižal ali zvišal za narj-manj 250 o nasproti zadnji veljavni odmeri, se davek odmeri na novo. Zadevne prošnje in prijav^ se morajo vložiti v času oo 1. do 30. decembra 1943 Ljubiiana. dne 25. oktobra 1043. Scf pokrajinske uprave: Pred.Kilnik gen. Rupnik. Naredba o trgovini s sadjem SmatFajoč za potrebno, ureati trgovino s sadjem, je šef pokraj:nske upravo v Ljubljani na podlagi člena 1 razglasa vrhovnega komisarja z dne 20. septembra 1943, št. 1, /da! naslednjo odredbo z dne 26. t. m., ki je s tem onem stopila v veljavo- Nakup in prodaja savija (svežega in suhega), domačega pridelka in uvoženeca. sta v Ljubljani dovoljena edino tvrdkam, ki imajo obrtno pooblastilo n dobO za to >e ooobrenje Prevoda. Za prevoz sadja v kol činih nad 10kg >e potrebno dovoljenje Prevoda. Nadzorstvo nad trgovino in razdeljevanjem sadja vodi Prevod, ki se obenem r**>h!a:ča, da izda izvršilne predpise k tej naredbi Prekrški te naredbe kakor tudi izvrSlnia predpisov, ki se :zdajo na osnovi te naredhr. se kaznujejo z ocnamo globo 50.000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V težjih primerih se lahko združita obe kazni. Razen tega se v vsakem primeru odrcd; tudi zaplemba blaga. „Prevoda" Razdeljevanje krompirja Ljubljmski potrošniki Bi bodo nabavili od 28. oktobra do 2. 2. novembra po 1 kg krompirja na 1. od rezek nakaznice za krompir prj naslednjih tvidkah: Kmetijska družba (Novi trg 3), Kmetijska zadruga (Mtjstrova ul. 10). Nabavljam^ zodru-ga drž. uslužbencev (Vodnikov trg). Jela-čin Ivan (Napoleonov trg), zaplatil Angela (Gal.ievica 9). Kačar Franc < Vodnikova cesta 87). Gospodarska zadruga (Bleivvei-snva1*. I. del. konzum. društvo (Kongresni trg). Skupna nabavna zadruga (Dunajska cesta 12), Jurč;č (Dunajska cesta), Pezdir Ivan (Gr^dšče). Luncier (Ro£na dolina), CnjenaT osmine nabaši. Prvi. 1 HSgHKi {Z™J£a jagia?-„MffolL Karf Janez Jurček. je 15 letni sin mesarja iz | ™Sif ^akaj Rudolf ^rn^eva), Preserja in je ranjen na glavi, dragi pa ;.drž. železnic (Masarvkova). Legat Anton Janez Kogovšek, 14 letni sin posestnika (Miklošičeva) in Marinko Terezi ;a (Pri- od št. Jošta, ranjen v trebuh. — V bol-n;šnici se tudi zdravita 21 letna služkinja Neža Tinovoc iz jubljane in Peter Mozetič, 62 letni zidar iz Ljubljane: oba imata zlomljeno desno nogo. —lj Strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrti znova, sporoča mojstrom in vajencem, da se je začel redni pouk v poslopju IV. ljudske šolo na Prulan. Pouk je vsak torek in vsak četrtek ob 13.30. —lj ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti se bo začela v cei.rt.elc. 28. oktobra. Zato naj vse učenke v četrtek ob 14 .pridejo v šolo na PruJan, od tod bodo pa skupno i odšle v mekansko šolo na Vič k rednemu poutu. j —lj Stvari iz šole pri Sv. Jakobu naj ljudje, k. i sejna). Razdeljevanje jabolk Od 28. oktobra do 2. novembra se bo razdeljevala prva pošiljka jabolk, in sicer samo za otroke d<> 18. leta starosti na odrezek A dodatne ž'vilske nakaznice za mladino za mesec oktober, in sicer po 4 kjj na osebo. R zdeljevale jih bodo naslednje bvrdke: Trnove; s sadjem na drobno. Kmetijska dru žba OJovi trg 3), Gosp:darska zveza (Mojstrova u\. 10). Kmetiiska zadruga. (Maj- strova ul. 10). I. delavsko konzumno društvo (Kongresni trg), Gospodarska zadru- a iDunajsk • c. 9). Nabavna 'n prodajna -»------------m---— — — _-~ - i —»*-*■ ' —' - *«—j—> r » *^ci.ua v ua 11 rr*- \J*** lili imajo Se shranjene, takoj princ^o nazaj v mestni J _ - ; . . _ ., ^ šolski od,ek v iur-kški pliLu v GosposL ulici is. 1 ^ uslužbencev (Vodnikov tr£>. aM pa jih naj tam takoj naznanijo, da se Izog- N[3Davna m prodajna zaaru^a uslužbencev DNEVNE VESTI — Iz trjv°vinsKep;a rep^str.^. Pri Auto-moa*taži d. d. so izbriše zbej; snirt: pro-Icurist Dane Zalesjak. Izbriše se Moles. trgovsko industrijska družba z o. z. v Ljubljani zaradi končane likvidacije. — Iz »Službenega lista«. Služben; list šefa pokrajinske uprave v Ljubljanu številka. 86. z dne 27. oktobra 1943. objavlja naredbo o izvrševanju javne oblasti po Vrhovnem kom>arju na operacijskem ozemlju Jadransko primorje«. naretJbo o upravljanju Ljubljanske pokrajine, razglas o postavitvi šefa pokrajinske uprave Ljubljanske pokrajine, naredbo o liri kot zakonitem plačilnem sredstvu, naredbo o podaljšanju odmere zgradarine za u&včno leto 1941. in odločbo o zaplembi imovine upornika frrg\ Semera Dušana. — Nove odredbe glede hitrosti tovonrh avtomobilov. Državni prometni m-Trister je s posebno urerlbo določil največjo dopustno hitrost za tovorne avtomobile. Po tej naredbi bodo smeli voziti tovorni avtomobili največ z brzino 35—50 km na uro- — Gustav Frenssen — 80 letnik. Te dni je praznoval svojo 80 letnico selilesviSk; književnik Gustav Frenssen, ki je ob pri-četku našega stoletja zaslovel zaradi svo-jeg"a romana \J6rn Uhlr. ki je vzbudil pozornost v vseh evropskih kulturnih krogih. Frenssen je bil svojčas protestantski podeželsk; pastor. Je zelo plodovit pisatelj, med njegovimi umetninami so najbolj znane rBismarck<. ^Bratje«. ^Pastor lz Poggseeja« in >Oto Babendieck«. — T'mrla je zaslužna, babica, V Celovcu je umrla gospa Jožefa Fograschv. ki je bila zelo znana babica. Celovške matere jo bodo ohranile v najlepšem spominu. — Junaške smrti je umrl v izvrševanju svoje dolžnosti Obersturmfuhrer S A. Herman Loitpold iz Kranja. Bil je imejltelj številnih odlikovanj. — Napredek rumun^kejra kmetijstva. V Rranu^iji bodo obdelal: s pšenico 3 milijone ha. Pšenica zadnje žetve je bila zelo dobra; zaradi tega bodo lahko razdelili letos kmetovalcem manj semen. Zaradi suše letos ne bedo mogli gojiti ogršcice. Računajo, da bo dala zgodaj s koruzo obdelana zemlja dobro žetev. —p~ Smrt znanega, nemškega književnika. Nemški pisatelj prof. Oto Erler je nenad- no umrl in sicer kmalu po krstni predstavi njegove drame 5>Krvni prijatelji« na odru dr3ždar.skega državnega gledališča. Bil je dolgo vrsto let dramaturg draždan. ske drame. Nap;sal je več odrskih del. posebno znana so »Giganti«. »Car Peter.- in >Marfa«. Ob svoji TOletnici je prejel Goethe jevo kolajno za umetnost in znanost. — Nezgode. Po vsem telesu se je opekel pri deki 351etni slikarski pomečnik Alojzij Panik iz Maribora. Nogo si je zlomil pri padcu 131etni Karol Ratajc iz Te. z-a pri Mariboru. V Studencih pri Mariboru je povozil avto Sletno Herto Sitarje-vo. ki je obležala z zlomljeno desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. V celjski okolici je padel z okna 9-letni Danijel Jegričnik. ki je dobil smrtne poškodbe. Dolžnost vseh prebivalcev mesta Ljublja i ne je sodelovanje pri pripravljalnih delih j za zaščito pred letelskiml napadi nejo kazni za tatvino / ker so vsa Imena znana. —lj Burgundec. staro belo vino. zelo dobro, toči gostilna Lovšin! —lj Lcbenik za angleški jezik, ki ga je pr redil univ. lektor prof. dr. Janko Kotnik. b< izšel začetkom prihodnjega meseca t založbi knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani. Kdor učbenik v imenovani knjigarni fšelenbursova 3» v naprej naroči do 30. oktobra i. 1.. ga dobi za 50 lir. —lj \ov zvezek »Police za male«. Pravkar je izdala knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani zbirko veselih in žalostnih prigod, ki Jih je v zelo živahnih verzih napisal Cvetko GoLir :n v zabavnih ri-bah iluptri'-al ET^o nerž.-1 i. —lj Izvstno tirolsko vino toči gostilna Lovšin. Odlična domača kuhinja! ♦ ♦♦MMM..........t»MM»MM»MMIMMl RLOBrrAKV^ l „PAJKM I \'am strokovno osnaži, t oreoblika in prebarva | Vaš klobuk, da izgleda J Kot nov. — Lastna delavnica, t Zaloga klobukov. — Se priporoča t RUDOLF P A J K. LJUBLJANA. ♦ SV. PETRA CRSTA ST. S8 | MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 i Nasproti hotela Union) T drž. želez;n:c (Masarj-kova C.) Poziv trgovcem Vsi razdeljevale, raclonjranih živil, to je trgovci, zadruge in peki mesta Ljubljane, morajo najka.sneje do dne 2. novembra prijaviti Pokrajinskemu zavodu v Ljubljani Novi trg št. 4. II., soba. št. 14, točno stanje zalog z dnem 31. oktobra 1943 za naslednje blago: stara enotna moka, čista pšenična moka, ržena m:ka, ječmenova moka. koruzna moki, testenine, riž- olje. maslo, mast slanina, sladkor. Prijava mora b:ti pismena, s podpisom in štanrpiljko tvrdke. Dane«: Juda. BELE2NICA KOLEDAR Četrtek, 28. cktobra- Simon in Svojevrsten nasprotnik alkohola V Barcy pri Parizu so are lirah oni ck*n> nekega uslužbenca veletrgovine z vinom, ker je preveč navdušeno mešal vino z vodo. Pri tvrdki je služil že več let in vžival Je splošno zaupanje. Meti z. isli-evanje-m je izjavil, da ni ravnal iz korist olju bja, tonivia da so ga vodili idealni migi!>i. lz mnogih 9>lj čudoviti rak je ogro- men morski rak Ma.cdoc-heiiv^ kaemoffcri, ki živi ob japonskih ohalaii. E>ol^ je 2 m, razrostrt pa 2 do 5. Živi na morskem dnu v raznih glohočtnah. 2e nje^o\*o ^lo kai.e. kaKo se 2ival priLiigodi okolici, v kateri pret>tva. Ko vidi č-lovok pniriciT t-f norvr, se gra. urtraši: kmalu p;t se prepriča, da ni žival čisto nič nevarna. V tekoči vodi y> rak popolnoma neokreten, na suhem pn komaj ^rzs m.!i zelo lahko plen prr?U>ežIjrvih morsirih roparjev. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA ob 16.30: Potopljeni DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Germanin. liino Sloga: Baron Tren k. Kin<> Union: Proc'ani stari očka. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Blelueisova ces+a 6; Hcčevar. Ceiovdka cesta 62; Gaftus. Moste, Zalrška ce5rta 47. četrtek, 28. oktobra Red četrtek. Petek, 20. oktobra ot> 16.30: Cvetje t jeseni. Prvi. Stanko Cajnkar: »Potopljeni wet«. Drama ▼ štirih dejanjm. V njej je podal dramatik raadvo-jenost človeka, ki Je lzjaibil svoje du&evno ravnotežje, razkriva disharmonijo med srcem ln dolžnostjo. Glavna oseba je duhovnik na življenjskem razpotju, v odločilnem trenutku, ko BafMft-Btl pot dolžnosti in sledi srcu, njegovo oclbceJlaJe v razočaranju ln tegobah in povratek k večnim zakonom, k zvestobi človeka do naložene mu naloge. Osebe: Dr. Velnar — Gregorin, Lilijana Gar-ni^rjeva — Severjeva. monsignor Ciril — J. Kovic, Vivina Garnierjeva — Pugljeva, Klara Vi- «nyjeva — Boltar-Ukmarjeva, delavec — Blaž. — Režiser: E. Gregorin. OPERA Četrtek, 28. oktobra ob 16. z. Ketopir. Bed A. Petek. 29. oktobra: Zaprto. Genoveva Fox: DEKLI 7 14EM 21 Roman Kako ste jin zasledili, tihotapce?« je povprašala mati Owenscva, ko je sosed čaka je stal pri ognju in si mel roke. »Nu... eh. .. S Petrcm sva Sla iskat junce, ki so še vedno na spodnjem pašniku. Plot so bili podrli, hudimanSčki. in dolgo jih nisva mog-la najt1". Nazadnje za čuje va v gozdu nekakšno lomastenje. Vendar že. si misliva. Ha. živina je res bila. kar lepa čreda, toda gonjači — nu. skratka, prebito kmalu sva vedela, koliko je ura.« »Zdaj pa moram na konja. Va£ mož je gotovo že nestrpen. Lattko noč.« In že je bil zunaj. >Čaidno,c je rekla mati Owensova. ko je zaprla vrata- >n;č prav ni hotel z besedo na dan. In tisto zast^an juncev ...« Izabela je csuplo prikimala. Oe je Al-len sam tihotapec, kaj mu je treba slediti za drugimi? Pa ne. da bi se Peter ukvarjal s poslom, ki oče nič ne ve o njem? A 2>In vendar . . . Al len je bil drugačen kot po navadi . . Preden je minila ura po odhodu mož. je že zaškrabljalo po šipah. ^Brr, kakšna burja« se je dedek razhu-dil in zakašljal, kakor da sedi zunaj, ne pa v tepli izbi. Mati Chvensova in Izabela sta strmeli v ledeno skorio.' ki je pokrivala okna. »Upam, da se bosta ob tem vremenu kmalu naveličala laziti po gozdih. Tale Al-len . . .« je nejevoljno rekla mat* Owenso-va. Spominjam se take neči — da, natanko takšna je bila kakor nocojšnja, seveda že bolj proti koncu meseca — ko je zalotilo Amosa Tu t tla v gozdu, da je potem tri tedne ležal v postelji —< iNe klici vraga, cče,« mu je segla mati Owensova v besedo Kaj slabe volje oo sedeli okrog ognja. Pismen je nemirno plapolal- Se petem, ko je legla Izabela spat. je nekaj časa bedč ležala v postelji in poslušal z babje pšeno, kako je prasketalo po oknih, ter stregla na peket vračajočih se konj po ledeni, zamrzli cesti. Toda peket kdo je bil potem oni drug' mož. ki ga je i se je oglasil šele pozno pc pclncči, v zgod takrat videla cb reki? i nj?h ^utmjih urah. ko ga Izabela ni ve< >Nemara se je premislil, zdaj, ko je res vojna,« je spravljivo rekla mati. Pcmcičala je čekaj minut nato pa spet zamišljeno dejala: več sližala. »Bela! Kaj si že spet zaspala?« Nekaj oč tajočega je bilo v glasu gospe Ow en sove, ki se je razlegel g^or v podstrešje. Malce skesana, v svesti si, da so jo že enkrat klicali- pa je zneva zaspala, je Izabela planila iz gnezda, ki ga je bilo njeno vitko telo izvotlilo na pernici. Obstala je na ogo]jenem predposteljniku ter jadrno vrgla srajco in spodnjico čez glavo, komaj čaka je, da bi zvedela, kakšni so uspehi lova na tihotapce. V nekaj trenutkikh je bila no pravljena — z gladkmi. svetlimi lasna*, do vratu- zapeto vćlnero obleko in krepko zadrgnjenimi jermeni na težkih čevljih »Ali so tihotapce dobili?« je vprašala, kakor hitro je prišla del. Usta matere Ovvensove. ki so bila drugače t?ko mehko začrtana, so imela danes nekam trd izraz. »Kaj še. Stari lopov APen jim jo je na-godii. Po slabi cesti je jezdil pred njimi več milj daleč v gozde ve. Petem jame ostajati zadaj. Pravi, da njeg-ov konj ne dohaja drugih. Sčasoma spoznajo da se je poturi in od:"ahal razaj. Oče pravi: kar on ve, v teh gezdih sploh ui bilo nikeli tihotapcev. Allen jih je zvabil v okolico Robin Hoodovega skednja, samo da b: jih spravil na krivo sled, medtem ko s: t'hotapci. kdor koli so bili, gnsli živino po glavni cesti. Da uporabljajo take zvijače, sem že prej večkrat slišala; a niti v sanjah mi ni hodilo na misel, da bi se utegnil stari Allen tako ponižati. In še, ko sta biTa z ečetem { zmerom najboljša prijatelja!« RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 28. OKTOBRA 8 30—9.00: Jutranji pozdrav! 9.00—9 15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12aO: Glasbeni uvod 12.30—1245: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo; igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario Sijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15 00: popoldanski koncert. 17 Oo do 17 15- Poročila v nemščini in slovenščini. 17 15—17 45- Popoldanski konrert. 17.45—18 00: Narodopisno predavanje. 19.00—19.30: Slovensk« clasba- igra Radijski orkester. vodi dirigent Drago' Mano Sijanec. 1930—19.45: Poročila v slovenčini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved proprama za naslednji dan. 19 45—20.00; Mala medlgra. 20.00— 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—20.45: Koncert Klasičnega tria. 20.45—-21.15: Strauss: ->Smrt ln preobrazenje.< Op. 24. 21.15—22.00: Vojaške pesmi. 22.00_22.10: Poročila v nemščini. Zlogorvnlca št« SO a — bel — bog — bra — ča — čar — čec — ček — da — daž — e — gnl — ham — ho — i — in — lr — Ja — Ja — ji — ji — ka — kar — ke — kle — ko — kri — le — 11 — lov — na — na — na — nar — ni — no — nu — o — o — o — pa — pan — pe — po — rav — ro — so — ten — to — tne — t mi — Ta — va — v a — ve — ver — vi — 70 — vre — zmaj — žar. Iz teh zlogov sestavi 18 besed 8 pomenom: 1) Sienkiewiczev roman, 2) slovansko božanstvo. 3) grad na Krki, 4) okrogla stavba (tuj), 5) naslovna oseba Swirtovega spisa, 6) mesto v Sleziji. 7) vas pri Cerkljah. 8) obuvalo. 9) slovenski nabožni pisatelj (u. 1845), 10) vrsta usnja, 11) vas pri Mokronogu. 12) Aškerčev dramatski spis, 13) vrsta žganja (srb.). 14) svetopisemski očak, 15) sundski otok. 16) Prešernova romanca, 17) velika pesnitev. 18) skupina živalstva. Prve črke, brane navzdol, in tretje navzgor povedo citat iz Prešernovih Zabavljivih napisov. Rešitev zlogovnice št. 49 1) Analfabet. 2) oiemček, 3) univerza, 4) azbuka, 5) Jurčič. 6) skleda, 7) Sambe«i, 8) Sin-gapur. 9) Carigrad, 10) Navje. 11) Novara, 12) Bengasi, 13) Adamič. 14) Irsko. 15) Mezopotamija. 16) Znojmo, 17) Svarog. 18) Stična, 19) S po radi, 20) Avrelijan. 21) aneroid. Naženi z burklami naravo, vendar se znova ti povrne.« gchrtftfefter — ITrejnfc ^ Redattore; Rndolf Ozhn — Fnr »Naredna tiskarna \. G.« al« Drui kstellc — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskar nar ja — Per Ia »Narodna tiskarna a. Fur deo Inserat«nt«Ml veranrvvortiich — Za insrrntni oddeJeli odjjovorja — Rcsprnsabi le nor la nnrte ntibblirftaiia: Linbomir VoičJ* a." ejnafe sram pa tore: Fran Teran —