Štev. I59a 17 Oublltuil, IS. |uU|a 1936 \ i; j. I : J , leto 1« mmmmm ■o#'.*!"' i-v - ■ • - »• me** #*■ , • •’ »S«* »k • T • ■ ŽŠWr ■' ® ? ■ " it**. ^ • • 4 . J ...y. :v: . • . r, ■ ;;;v. • -■■■.■ - .. v \ ■ •- r* ■*?■ . Krvavo jutro nad Ljubljano Potniško letalo treščilo pri Bizoviku v gozd Sedem smrtnih žrtev: dr. Korce, Stana Kante, Tilka Pivko, vsi iz Ljubljane; dr. Horn in Brucklerjeva iz Berlina; pilot Jarošenko in mehanik Anušič Ljubljana, 15. julija. Še niso minila tri leta, odkar je Ljubljana doživela strašno katastrofo, ko je padlo letalo ljubljanskega »Aeroputa« z vsemi potniki in pilotom ter mehanikom na Studencu na tla in pokrilo pod svoje ruševine osem žrtev. Kakor je takrat ljubljanska megla zapeljala pilota, da je zgubil razgled na tla pod seboj, tako je tudi danes prav tako megla povzročila nič manjšo in težko nesrečo — katastrofo. Letalo, ki vzdržuje redno progo med Ljubljano in Sušakom in dalje proti Belgradu, je kot običajno odlete Jo z ljubljanskega aerodroma proti Sušaku. Vodil ga je priznani pilot Jarošenko z mehanikom Anušičem. Letalo je takoj po vzletu normalno delovalo in so bili vsi potniki izredno razpoloženi. Letalo je odletelo v smeri proti' Hrušici, kjer pa je na črti med Hrušico in Bizovikom nenadno priletelo nad gozd in že so prebivalci vse naokoli čuli strašen tresk in eksplozijo. Vsi kmetje iz Hrušice in Bizovika so takoj prihiteli na kraj nesreče in nudil se jim je strašen prizor. Vse razbito in še delno v plamenih je ležalo v gozdu letalo, v ruševinah pa žrtve te katastrofalne nesreče. Ljudje, ki so prihiteli prvi na kraj nesreče, so videli še, kako je gorel motor in opazili, da na nobeni žrtvi ni bilo več znaka življenja. Letalo je pokopalo pod seboj sedem žrtev, vse, ki so se nahajale v letalu. Bila sta 'to pilot Jarošenko, mehanik Anušič ter pet potnikov in to: Kante Stana, učiteljica na Barju, iz Ljubljane, advokat dr. Anton Korče iz Ljubljane, gdč. Pivko Tilka iz Ljubljane-Moste, in dva Berlinčana: dr. Horn in gospodična Bruckler. O nesreči pri Hrušici, pri kateri je treščilo na tla letalo Aeroputa, ki vzdržuje redno progo Ljubljana—Belgrad in ki je odletelo ob 6.45 z aerodroma v Dev. Mar. rPolju. Letalo je delovalo v redu in je zato iskati vzrokov katastrofe v gosti ljubljanski megli, ki je, danes zjutraj nepredirno pokrila vsb ljubljansko okolico jri s tem‘onemogočila pilotu Jarošenku, ki je znan kot eden najboljših pilotov, razgled. Že tri minute po odhodu je letalo izgubilo orientacijo in nizko, v bližini Hrušice, prav za prav na črti med Bizovikom in Hrušico, priletelo nad gozd. Kmalu se je že čula strašna eksplozija, motor je prenehal delovati, ljudje so vedeli, da se je letalu pripetila nesreča. Takoj so vsi. prihiteli v gozd, prvi pa hrušovski orožniki,- ki so imeli nočno službo in so patrulirali danes zjutraj v njeni bližini. Na ruševinah Prvim, ki so prišli na kraj nesreče, se je nudil strašen in grozen prizor. Letalo je bilo razbito na več kosov, gorel je pa le tisti kup, za katerega prvi očividci sklepajo, da je bil motor. Letalo je takoj ife aerodroma vzelo smer proti Zagrebu, vendar je pilot Jarošenko vodil isto precej nizko, ker se zaradi izredno goste megle ni mogel boljše orientirati. Pri tem pa je letalo že prenizko zaplulo. Nesreča pa je hotela, da se na tistem kraju nahaja gozdič na nekoliko dvignjenem hribčku, in to je bilo zanj usodno. ” r i i :-:C Ob smrekoii vrh.,. Če vnamemo smer letenja iz Ljubljane* proti Dolenjski, je letalo udarilo ob neko visoko smreko v Hruševskem gozdičku in sicer z desnim krilom. Pilot je najbrže spoznal, da se nahaja nad gozdom in je skušal letalo obrniti proti Dev. Mar. v Polju, kajti na tleh pri tem drevesu je ležalo desno kolo in nekoliko naprej desno krilo. Nekaj korakov od desnega krila je bil kup ruševin, iz katerih je švigal ogenj. Po prvih znakih bi sklepali, da je bil motor. In spet nekoliko korakov naprej so se z grmadile in sesule ruševine avijono-vega trupa, ki so pod njimi našli smrt potniki. In spet nekaj metrov naprej je ležalo na tleh levo kolo avijona. Nekoliko bolj v desno od tega pa je ležal mrlič v zeleni obleki. Kakor pravijo očividci, bi bil to pilot ali mehanik, še naprej pa se zopet nahajajo ruševine, najbrže levo krilo avijona. Letalo je moralo s precejšnjo brzino pluti nad gozdom in z izredno silo treščiti ob smreko, ki jo je po levi strani popolnoma oklestilo. Razdalja, kjer ležita obe kolesi letala, znaša približno 100 metrov. Orožniki so takoj začeli delati red, vendar reševati niso mogli ničesar, ker so našli že vse žrtve nesreče brez diha. Trupla so strašno zmrcvarjena. Na kraj nesreče je prišel eden (prvih s svojim motorjem poročnik Dežman, za njimi pa že takoj rešilni avtomobili. • ' t •' Po tieji letih se je srašna katastrofa ponovila. Vsi očividci so se zgrozili nad strašnim prizorom, nad žrtvami, ki so hotele poleteti na morje, da tam prebijejo nekaj tednov počitnic. In spet je hotela tragična nesreča, da se je katastrofa zgodila v neposredni bližini Ljubljane in v neposredni bližini našega letališča. i Natančnejših vesti v teni trenutku nismo mogli izvtšdeti, priobčili pa jih bomo v današnji izdaji našega dnevnika. Na kraju nesreče Poročilo ob 8. uri: V posebni »mo poročali ki jih je zahtevala letalska m o strahovitih žrtvah, nesreča. Kakor leta 1933 Današnja nesreča »e more primerjati samo z najhujšo letalsko nesrečo, do katere je prišlo leta 1933 v Studencu. Tedaj je poleg pilota in mehanika našlo smrt še pet potnikov, to je isti slučaj, kakor danes. Tudi pri nesreči leta 1933 je bilo letalo docela uničeno, potniki pa na mestu mrtvi. Zjutraj na aerodroma Kakor vsako jutro, se je tudi danes zbralo na aerodromu nekaj potnikov, ki so hoteli odpotovati z letalom proti Sušaku. Bili so to poleg pilota in mehanika še Stana Kante iz Ljubljane, Pivko Tilka, učiteljica iz Ljubljane, ter dr. Korče iz Ljubljane. Manjkala pa sta še dva potnika. To sta bila potnika dr. Horen in gdč. Bruckler. Ta dva sta pre- • nočevala v hotelu »Unionc. Letalo bi moralo odleteti ob 5.30, sme pa imeti 15 minut zamude. Ker obeh Berlinčanov nekaj pred 5.30 še ni bilo na aerodromu, je aerodromski avtomobil zdirjal v hotel »Union« ter tam takoj naložil oba Berlinčana, ki sta na avtomobil že čakala. Z največjo naglico je avtomobil vozil oba Berlinčana proti aerodromu — v nesluteno smrt. Motor je že brnel, oba Berlinčana »o takoj opremili s potrebno obleko in v naslednjem trenutku se je letalo, ki ga je vodil pilot Jarošenko, že dvignilo v zrak. Gosta megla „ Danes zjutraj je ležala nad Ljubljano in oko-nco neprodirna megla. Piloiski strokovnjaki pa trdijo, da je ležala megla samo v dolini, da je pa bilo kakih 200 nad zemljo jasno. To potrjujejo tudi okoličani z bližnjih hribov, ki so točno opa- zili, da se skozi meglo sveti. Posebno huda je bila megla v dolini med peto in šesto uro, to je ravno tedaj, ko je letalo odletelo z letališča. Ko se. je letalo dvignilo, so funkcijonarji, ki opravljajo odhodne formalnosti pri odletu, še poslušali ne^aj časa brnenje motorja, ki je kmalu izginil v fmeri proti D. M. v Polju. BmeOie je kmalu zamrlo in funkcijonarji so se vrnili na svoje prostore. Na letališču je bilo tudi nekaj sorodnikov, ki so spremili potnike do avijona ter rim še v zadnjem trenutku želeli srečno pot. Ne od potnikov, ne od zrakoplovnega osebja in ne od sorodnikov ni nihče slutil, da se je to letalo s svojim osebjem podalo na svoj zadnji polet. Najprej v orehovo drevo Letalo se je lepo dvignilo preko železniške proge ter nato nadaljevalo polet proti Sp. Hrušici. Ta smer je predpisana za pilote, kjer se tik nad Bizovikom, kjer je hribček, orijentirajo za nadaljno smer. Ko je letalo odletelo z letališča in ko je opazovalcem na letališču zamrlo tudi avi-jonovo brnenje, tako da so bili vsi prepričani, da je letalo v redu odletelo, se je usoda začela igrati z jeklenim ptičem. Ljudje, ki stanujejo po hišah, nad katerimi je letalo vsako jutro letelo, so danes na svoje začudenje opazili, da leti veliki trimotomik danes nižje kakor običajno. Ljudje tudi pripovedujejo, da so opazili, da se pilot z letalom nekako bori. To jim je potrdila predvsem okolnost, da je ošvrk nilo vrhove nekega drevesa. Je to oreh, ki stoji pri Košičku v Sp. Hrušici. Ljudje, ki so to videli — največ ve o tem povedati Bricljev Drago iz Hrušice ** pripovedujejo, da je bilo opaziti, da se je letalo potem skušalo dvigniti. To sklepajo ljudje iz tega, ker se je prednji trUp počasi dvignil, a je kljub temu letalo kmalu vzelo zopet prejšnjo nižino. Letelo je tako nizko, da so ga ljudje kljub gosti megli lahko opazili. Kmalu nato v črešnjo i < Ne daleč od mesta, kjer stoji ‘Količkov oreh, so ljudje lahko opazili že drugo nepravilnost, ki bi ie tudi sama po sebi lahko bila ‘nsodna tako za potnike, kakor za letalo. Kak kilometer od mesta, kjer je letalo ošvrknilo oreh, stoji visoka smreka. Je to na Pogačarjevem posestvu. Tu je letalo zopet zadelo v vrh češnje. Drago Bricelj, ter pri Škofu, kjer je naš poročevalec dobil te informacije, vedo povedati, kako se je letalo že pri tej češnji skoraj ponesrečilo. Ko je letalo priletelo tik do češnje, je pilot očividno podvzel vse, da bi češnjo obletel in da ne bi zadel v vrh. Letalo je namreč tik pred češnjo še nekako sunkoma zavilo malo od nje, da bi se pa pilot popolnoma izognil češnje, se mu ni posrečilo. S krilom se je obregnil v češnjo. Ljudje dirjajo iz hiš V krajih, nad katerimi vsako jutro leti ta tri-motornik, so bili danes, ko je letalo opravljalo svojo redno vožnjo, vsi iz sebe. Motor je namreč tako ropotal, kakor še nikdar doslej. Ljudje so mislili, da mora biti nekaj posebnega, da motor tako ropoče. Ponekod so še spali, pa jih je motor prebudil in pregnal iz hiše. Vsi radovedni so se ozirali na letalo in niso razumeli strahovitega ropota. Pri Škofu je gospodnja pustila v hiši vsa svoja dela ter zdirjala iz hiše, ker se je zaradi strahovitega ropotanja motorja zbala, da bo letalo treščilo v hišo. Ko je prišla pred hišo, je s strahom opazila, da je zdirjalo letalo le nekaj metrov nad hišo naravnost proti bližnjemu hribčka, ki se začne dvigati takoj za hišo. Zadhji trenutek v zraku 1 Nad temi hribčkom, ki leži nad Sp, Hrušico, tik nad Bizo katerih se zdi, da sc bodo kmalu izgladila vsa naspro^iva med ruskim in angleškim stališčem. Opazovalci tidiio, da sta Lilvinov in lord Siamley na svojem sestanku prišla do sporazuma o pravicah, ki ijiiDaily Telp-graph« trdi, da je prispelo v Rim več višjih uradnikov angleškega finančnega ministrstva, ki se bodo pogajali z, merodajnimi italijanskimi uradniki o ureditvi finančnih vprašanj, ki so v zvezi z ukinitvijo sankcij. Habsburško vprašanje -kot prej Dunaj, 15. julija, o. Ko se je na eni strani toliko komentiral sporazum med Nemčijo ib Avstrijo in bilo od vseh strani j>ostuvljeno v zvezo tudi z zopetno vzpostaviljo Habsburžanov na avstrijski prestol, sedaj prihajajo z drugo strani od dobro poučenih krogov vesti, da sc v tej pogodbi sploh ni govorilo niti besede o Habsburžanih. Poudarja se, da je ta nemško-^vstrijski sporazum to vprašanje pustil v istib mejah kakor je bil do sedaj. OBIŠČITE od 1. do 9. avgusta 1936 JUBILEJNI TEH POO POKROVITELJSTVOM NJ. ICR. VIB. KF ALJ. ATO REJA (50 °/p popusta na železnicah oa ao. do 11 avg. I83C) Velika g$mdsr)ka m HuEtuma revija! Te?st11. ' otirt - Trgovina - Kmetijska raz-L. T? ' Eokulnja vin - Velika gasilska ranstava in ga-8USK1 kongres - Jadralno in motorno letalstvo - Proti-, am«ft " filatelistična razstava in borza znamk fj™!111*, - Umetnost - Socilalno skrbstvo - Tajski promet - ftena v obrti - Modna revija - Akvaristična . Kuncerelska - (Jolobarska razstava - Kongresi - Koncerti - Šport - VesellCnl park na razstavisftu. Maribcrski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji,,, Zeleno, romantično Pohore... Gostoljubni, lepi Maribor,.. K/IS VsbifoJ ie stavil samo francoski delegat Paul Boncour, ki še vedno vztraja pr« svojem stališču, na se to vprašanje uredi z dvostranskimi pogodbami. Zato sta se-Litviinov in Paul Boncour ponovno sestala. Ker pa Paul Boncour ni odstopil od svojega stališča so se pri njem zglasili tudi turški delegat, rumunski delegat ter naio še ponovno Lil vi nov. Prevladuje mnenje, da se bo tudi tu našel kompromis. Nemški vljudnostni obssk Rima Rim, 15. julija, o. Nemško vojaško odposlanstvo je že odpotovalo v Rini. Iz zanesljivih virov se izve, da se bodo nemški častniki udeležili italijanskih vojaških vaj le iz gole vljudnosti in da njihovo potovanje nima nisakega političnega značaja. Stajadinovič v Kragujevcu Belgrad, 14. julija. AA. Danes je na ]x»vratku z Bleda potoval mimo Belgrada v Kragujevac predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. V Kragujevcu bo pregledal vojaški tehnični zavod. V Belgradu se je pridružil ministrskemu predsedniku minister vojske in mornarice general Ljubomir Marič. V njunem spremstvu so general Terzibasič, načelnik topniško-tehničnega oddelka ministrstva vojske in mornarice dr. Gasič, kabinetni šef predsednika vlade Protič in kabinetni šef zunanjega ministra. 1590 smrtnih irtev vročine Newyork, 15. julija, r. Dasi je val vročine trenutno popustil, se vendarle zopet vrača novi val vročine in je vročina narasla od 49 na 54 stopinj Celzija. Do snoči je zaradi vročine umrlo 1560 oseb. Drobne Bukarešta, 14. Julija. AA. Rador poroča: Ka-sacijsko sodišče je Titulesca proglasilo za dosmrtnega senatorja. London, 14. julija. AA. _»Daily Mail« poroča, da je angleška tajna policija zbrala materijal o tem, da arabski upor v Palestini podpirajo iz Moskve. Nedavno so v neki naselbini severno od Tel-Aviva odkrili komunistično centralo, ki je bila v zvezi z Moskvo. Rim, 15. julija, o. Danes, dne 15. julija, ko je napovedana ukinitev sankcij proti Italiji, bo vsa Italija v zastavah. Trenutek, ob katerem bo to ulunjenje sankcij nastopilo, bo označen po radiu ob 8 uri zvečer po sončnem zahodu, ko bodo naenkrat zavihrale zastave po vsej državi. javljena. Dejstvo je, da Je samo nekoliko časa pozneje ie zapel telefon na rešilni postaji, nekako istočasno so peli telefoni že na žandarmerijskem poveljstvu, na aerodromu, na vojaški upravi, na sreskem načelstvu, na policiji in med orožniškimi postajami. Na različnih mestih Ljubljane so začele trobiti avtomobilske sirene in avtomobili so z neverjetno brzino dirjali proti kraju nesreče. Kdo od alarmitranih je bfl pravzaprav prvi na kraju nesreče, se še sedaj z vso gotovostjo ne more trditi. Ljubljansko reševalno postajo je obvestil Bricelj Anton, poveljnik prostovolne gasilske čete. Ko so reševalci prispeli na kraj nesreče, je bilo tam zbranih že precej ljudi. Kmalu zn reševalci so prispeli orožniki s postaje Hrušica, v nekaj minutah pa je bil tam z večjim številom orožnišlva tudi že dežurni orožniški častnik podporočnik Rajakovič Božidar. Že prej je bil tam z vodom vojaških kolesarjev tudi že poročnik Milosavljevič Milorad. Prvi pa je menda prispel z vojaštvom na kraj nesreče z vodom peša-dijcev podporočnik Filipovič Dušan. Med temi prvimi je bil tudi naš poročevalec. Sčrašen prizor Ko so prispeli prvi ljudje na kraj nesreče, se jim je nudil slrašen prizor: V sredi polomljenih dreves je bila grmada razvalin, s katerih je švigal hud plamen. Očividci so mogli samo iz nekaterih delov sklepati, da so to ostanki nekega letala. Situacija je bila nekako taka: najnižje je ležal zadnji trup letala. Malo višje sta ležali odtrgani kolesi, zraven je bil ogenj, potem je ležalo razmrcvarjeno truplo, malo višje zopet eno truplo in še nekaj višje ostale ruševine. Moremo reči, da ni ostal komad pri komadu in morda niti vijak na vijaku. Vse je bilo razmrcvarjeno in razdejano v pravem pomenu besede. S kupa, kjer je gorelo, je švigal tak plamen, da so ljudje morali stati daleč naokrog, tudi reševalci so imeli trdo delo, ker ni bilo v bližini vode ter so morali gasiti ogenj deloma tudi z vejevjem. Trupla pod ruševinami Prvo, kar je bilo so reševalci in z njimi vojaštvo ter orožniki začeli iskati potnike. Bilo je sicer na prvi pogled jasno, da od potnikov ni mogel niliče ostati pri življenju. Kljub temu pa je slaro reševalno pravilo, da se išče najprej ljudi, in naj se jih najde žive ali mrtve. To pot je bilo sledeče: Ko so reševalci odstranjevali f>osamez-ne ruševine, se jim je tu in tam pokazala izpod ruševin kaka noga ali roka. Takoj so potem izvlekli dotična trupla, ki so seveda bila popolnoma razmrcvarjena: zvite noge, polomljene kosti, obrnjeni udi, strahovite brazgotine in praske, obleka vsa raztrgana, polomljeni prsni koš, okrog posameznih žrtev pa so bil ponekod razmazani možgani. Reševalci so potegnili trupla izpod ruševin, ude kolikor mogoče popravili ter položili ero truplo k drugemu. Vse skupaj pa so pokrili s koci. Ildo so žrtve Z napetim zanimanjem je vse pričakovalo in-c’ itifikacijo žrtev. Vendar pa so morali čakati prihoda sodne komisije in tako v prvem času ni kdo ni prav vedel, kdo so prav za prav žrtve. Kmalu pa se je izvedele, da so danes zjutraj na aerodromu \stopili sledeči potniki: dr. Adolf Korče, odvetnik, S:ana Kante, državna uradnica, Tilka Pivko, učiteljica, vsi iz Ljubljane, dalje dr. Horn ter neka dama Brucklerjeva, ki sta oba iz Berlina. Dalje sta padla kot žrtve še pilot Jarošenko in mehanik Anušič. Razen pilota in mehanika so bili vsi potniki vame-njeni na Jadran, le dr. Korce je potoval z letalom radi svoje službe. Tisoči gledalcev Čim se je raznesla vest o strahoviti nesreči, so začeli Ljubljančani na kolesih, na motocikljih in na avtomobilih dirjati na kraj nesreče. Bila je to strnjena kolona vozil, ki so zasedla skoraj vse dohode. Še več pa je bilo pešcev, ki so tekli proti Bizoviku. Kmalu je bilo okrog kraja nesreče na tisoče gledalcev. Razumljivo je, da so imeli orožniki ogromno dela, da so lahko obvladali to ogromno maso ljudstva, ki je silila čim bliže k mestu, kjer je bilo pogorišče in so ležale ruševine. Pričeli so prihajati tudi oblastveniki, med katerimi je bil menda prvi mestni župan dr. Adlešič. Vse je z strahovito pobitostjo komentiralo žalostno nesrečo. Omeniti moramo tudi zdravnika dr. Žvoklja, ki je z vojaštvom prispel kot prvi medicinec na kraj nesreče. On opravlja ravno orožne vaje in je imel ob času dežurno službo. Seveda ni mogel drugega, kakor ogledati si smrtne žrtve. Star avijon... Nad strahovito nesrečo iz Iefa 1933, kaferi se je pridružila še današnja, se mora vsakdo za-misliti. Kako je mogoče, da ravno v Sloveniji in v naši državi prihaja do takih nesreč. Ti dve nesreči sta nas spametovali, da se končno do temelja revidira naše celokupno civilno zrakoplov-stvo. Saj nekje vendar, mora biti napaka: ali ima- I mo pri zrakoplovstvu ljudi, ki se na zrakoplov- | sivo sploh ne razumejo, ki nimajo posluha za brnenje avijonov in skratka, ki jim življenje potni^ kov ni tako pri srcu, da bi odložili svoja mesta, ker se ne čutijo sposoune za ta poklic, ki je gotovo eden najbolj odgovornih poklicev. Druga možnost je, da imamo v našem civilnem letalstvu morda take aj>arate, ki bi jim odgovorni ljudje ne smeli zaupati človeških življenj. Zdi se, da je bilo v današnjem slučaju oboje: poučeni ljudje vedo, da je motor že včeraj nagajal na letališču na Grobničkem polju pri Sušaku. Lelalo je bilo polno zasedeno in vsi potniki že na svojih mestih, molorji pa se niso in niso marali vžgali. Mehaniki so vrteli propelerje, toda motorji so samo prhali in zopet umolknili. Potem so jih mehaniki toliko popravili, da so po skoro osemminutni zamudi letalo dvignili v zrak. Od Iela na Grobničkem polju do letališča v Ljubljani je lelalo potrebovalo natančno 37 minut. Ko je lefelo čez Gorski Kolar ga je precej za krili letala vsled hitrosti vožnje vlekle dolge za krili letala vsled hiilrosii vožnje vlekle dolge vodene ploskve. To letalo smo dobili v Ljubljano po nesreči Iela 1933 in je bilo prej na progi Belgrad-Skoplje. Po nesreči leta 1933 smo dobili za fo našo progo novo letalo iz Anglije, toda uprava našega civilnega zrakoplovstva je pristala na to, da je to novo letalo odšlo na progo Belgrad-Skoplje, kjer je še danes v službi, na našo progo pa je sprejelo slaro letalo z proge Belgrad-Skoplje. To staro letalo je torej pri nas obratovalo komaj dobri dve leti. Posebno poglavje otvori današnji odlet z letališča v Dev. Mar. v Polju. Če bi imeli mi strokovnjake, bi morali pri odletu spoznati, da motor ne deluje pravilno, če so to spoznali celo lajiki, nad hišami katerih je danes letklo letelo. Uvodoma smo namreč že omenili, da je strahovito in nenavadno brnenje in roj^otanja motorja spravilo iz hiš skoraj vse ljudi, ki so to ropotanje slišali. Če so naši ljudje na aerodromu po včerajšnjem nagajanju motorja na Sušaškem letališču sploh še smeli zaupati človeška življenja, bi morali vsaj na svoj posluh kot strokovnjaki spoznati, da utegne priti do kake motnje. Čim je bil povod, da se v pravilno funkcioniranje sploh vsaj malo sumi, bi moralo letalo ostati pri tleh. Vse dotlej, dokler ga strokovnjaki ne pregledajo in dokler oni ne izjavijo, da se letalu lahko zaupa potnike. Medtem pa v promet postaviti rezervno letalo. Na ženitovanjskem potovanju Ob zaključku lista izvemo, da sta Berlinčana dr. Horn in Brucklerjeva novoporočenca in sta se peljala na Jadran na ženitovanjsko potovanje. Kakor smo že uvodoma omenili, bi zjutraj avijon zamudila, a jih je še avto pravočasno pripeljal na aerodrom. Pod njim je ugasnilo sedem življehj... Štev. 159. Ljubljana danes Koledar Sreda, 15. julija: Vladimir. Četrtek, 16. julija: Marija KI. Nočno službo imajo lekarne: mr. Levstek, Resljeva cesta 1, tel. 26-13; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; Komoter, Vič, Tržaška cesta. Programi Radio Ljubljana Sreda, /5. julija; 12.00 Reproduciran koncert raznih pesmi lu.4;'» Poročilu, vreme 13.00 Oas, spored, ob-v os lil a 13.15 Radijski orkester 14.01) Vreme, borza l‘J.00 Ča.s, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Mesečni kulturni pregled (iz Bolgriula) 19..»0 Mladinska ura: Kako nastane vremenska napoved (p. dr. Oskar Roya) 21.10 Zgodovinsko-kulturni pomen Sli&ne ~ ob 800 letnici ustanovitve (g. Mikuž A.) 20.30 Operni apevi in fantazije — Poje tfdč. Zvonimira Znpevčeva s spremljevanjem Radijskega orkestra -—00 Cas, vreme, poročila, six>red 2*2.20 Prenos iz I aiTknotela na JMcilu! Plesni orkester Erich Home. Zakaj sem brez delal Naša anketa med brezposelnimi Druga programi SREDA, 15. julija. Bclgrad I; 19.50 Vokalni koncert 20.30 Humoristični časopis 21.30 Vokalni koncert 22.00 Narodne pesmi — Bclgrad II: 20 00 Split (Herceg) Zagreb: 20.30 Prenos iv Ljubljane 22.15 Plašna glasba Dunaj: 19.30 Maasenefcova opera «Werlher« 2ii.l0 Mozartova komorna glasba 23.15 Plesna glasba — Budimpešta: 20.00 Salonski orkester 21.40 Vokalni koncert 2215 Ciganska glasba 23.15 Poljska glasba —• Trst-Milan: 17.15 Komorna glasba 20.40 Vokalni ko n cerf 22.45 Plesna glasba — Rim-Bari: 17.15 Vokalni in instrumentalni koncert 20.40 Simfonični koncert 22.30 Plesna glasba Praga: 20-20 Filharmonični orkester 21.35 Vokalni koncert — VurŠava: 21.00 Chopinov koncert 21.30 Violina 22.15 Salonski orkester — Vsa Nemčija: 20.15 Ura mlade generacije — Berlin-Lipsko-Frankfurt: 20.45 Rlonov koncert — Kdnigsberg. 20.45 Orkestralni koncert — Hamburg: 21.10 Berliozova italijanska simfonija — Ktifn: 20.45 Brenerjeva opereta «V hladu« — Monaknro: 20 45 Koncert po željah — Beromnnster: 20.0«1 Komorna glasba na starih godalih 21.10 švicarski ve"*ex — Straas-bourg: 20.,'JO Simfonični koncert, Ptujske novice Ptuj, 13. julija 1936. Naplavljeno moško truplo. Drava je naplavlja pri Sv. Marku niže Ptuja truplo starejšega mos-kena. V utopljencu so spoznali 55-letnecja Jpzefa Štebiha, sodarja iz Ptuja. Štebih je odšel preteklo soboto od doma in se ni več vrnil. Ni še dcxrnano, ali je postal žrtev Drave po nesreči, aili je izvršil samomoir Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Marku, kj<;r ga po.kopiljejo. V cisterni utonil. Na dvorišču graščine Rav-nopolje se nahaja betonirana cisterna, ki je določena za gosi »n race. Na dvorišču so se igrali otroci, med katerimi je bil tudi dveletni Stanislav Vidovič, sin v graščini stanujočega )aneza Vrdo-viča. Ko so se starejši otroci odstranili, je Stanislav zlezel do cisterne zgubil ravnotežje, padel v vodo in utonil. Ko so ga šli pozneje starši iskat, so ga našli že mrtvega. Gibanje prebivalstva. V II. četrtlel.ju je b;lo v Ptuju naslednje gibanje prebivalstva: V območju mestne nadžupnije Sv. Jurja se je rodilo 28 otrok, poročilo se je 8 parov, umrlo pa je 44 oseb (vštevši bolnišnica!. — V območju župnije Sv. Pe-tra i&tfiflvla se je rodilo 37 otrok, poročilo se je 12 pnrbv, umirlo pa je 23 oseb. Poroke. V proštijski cerkvi so se poročili: ložeLUer-, mehanik, in Roza Kotnik, kuharica, oba iz Ptilja; Anton Keber, mestni čuvaj, in Marija Pafeffffs, zasebnica, oba iz Pluja. Ženin je ater 82 let, nevesta pa 71 let. Novoporočencem obilo sreče! Smrtna kosa. V Budini pri Ptuju je umrla Liza Rakuš, užitkarica, v visoki starosti 93 let; v Spuhlju pa Marija Pukšič, posestnica stara 63 let; v Ptuju pa Ana Korenjak, zasebnica, slara 69 let. — Blag jim spomini Celjske novice _ . „ . Celje, dne 14. julija. Smrtna zrle v neprevidnega norčevanja. Danes dopoldne je umrl v čelistka bolnišnici 34-letni čevljar Lešnik Anton, doma iz Podvrha pri Braslovčah. Lešnik je ^postal žrtev neprevidne šale, 'ki jo je drago plačat s svojim življenjem. V nedeljo, dne 12. jo ija sta se namreč doma prod hišo *a šalo ruvala z nekim moškim. Med ruvanjem sla °ba pedi a na tla, toda Lešnik tako nesrečno, da si je pri padcu zlomil tcjiik. V ponedeljek so Lešnika prepeljaili v celjsko bolnišnico, a vsaka po-°ioč je bila zaman. Danes dopoldne ob pol 10 je v bolnišnici kot žrtev nepremišljene šale umrl. Številne žrtve nesreč. Andre.nik Dominik, žel. Progovni delavec, star 48 let, doma na Slatini pri Ponikvi, se je ponesrečil v nedeljo, ko je v Lipoglavu stopil z vlaka; ko je šel iz vlak n je namreč tadel in si zlomil desno nogo pod kolenom. — Seničar Zofija, učenka gospodinjske sole pri šolskih sestrah v Celju, slara 17 let, je v ponedeljek v : ■ li padla in si zlomila le*.'o roko. — Pri sekanju drv se je v ponedeljek vsekala v levo roko 43-lefna poslrežnica Lebič Marija v Gaberju; odsekala si je en prst, drugega pa presekala. — Kacin Marija, 28~Ietna kuharica na Bregu pri Celju, je v nedeljo padla z lestve in si nalomila desno nogo pod kolenom. — Pukl Ljubo, sin vinskega trgovca z Ložnice pni Celju, star 8 let, je v ponedeljek doma pr« igranju padel in si zlomil desno no(jo. Surov napad v gostilni. V ponedeljek ob 8 zjutraj je v neki gostilni v Slivnici napadel de-k.vec Ru kot drugi. Bil sem v tovarni, delal sem s kakšnimi sto tovariši. Težko i delo je bilo, stati prj ognjeni peči in vlivati ter variti žarečo kovino. §e ponoči se mi je sanjalo o tem ognju. Tb4a zaradi sobote se je potrpelo, saj česa vsega človek ne počne za ta ubogi kruhek. Oženil sem se, otroke imam, zdelo se mi je že, da sem na konju. Kar naenkrat, kakor da bi se svet prevrnil: tovarna je ustavila obrat in skoraj vsi smo bili na cesti, vsi brez svoje krivde. Nekaj časa sem živel od tistega, kar sta mi dala Okrožni urad in Borza dela, toda počasi je tudi to prenehalo. Žena mi je od žalosti in obupa pričela hirati in je umrla. Sedaj živim kakor nanese, kar mi da mestni socialni urad in pa sem in tja kdo mojih otrok, ki pa se morajo tudi boriti s težavami v življenju. Čevljar »Saj veste, da je največ brezposelnih v čevljarskem slanu. Vedno obžalujem, aa sem se šel učit te obrti, ki sedaj tako žalostno propada. Kdo pa je tedaj tudi računal, da se bo čevljarska industrija tako silpo razvila! Kdo pa je prva leta po vojni Eri nas kaj vedel o Bati in drugih velikih tvrdkah, »elal sem kot pomočnik pri več mojstrih, povsod so bili zadovoljni z menoj. Povem vam pa tudi, da tako imenitnih čeveljčkov za kakšno gospodično ali gospo, kakor sem jih znal napraviti jaz, ne dobite v nobeni trgovini To je res specialno delo, toda kai ve današnji damski svet, kaj je čevelj dobre solidne vrste. Samo da je na oko lep, kako je pa izdelan, se ne zmeni nihče. Čevelj pa mora biti lep in soliden! Toda, kai mi je pomagalo vse moje znanje in vsa spretnost: Zadnji mojstej, pri katerem sem delal, je naenkrat strahoma opazil* kako mu izostajajo naročniki, nazadnje je le še malo stalnih starejših naročalo pri njem delane čevlje, danes jih menda že nihče. Lepega dne je dejal mojster tudi meni: »Franc, saj vidiš, kako je. V soboto te bom izplačal. Sedaj tavam okrog in iščem kakšnega zaslužka Ne ustrašim se nobenega dela. Tudi v Ljubljanici sem že delal in pri zidarjih. Včasih stin in tja komu kakšen čevelj zaflikam, torta le na skrivaj, kaj hočem. Moj mojster živi sedaj le od trpanja, jaz pa po zakonu niti tega ne smem, češ d.n sem Šušmar. Pa sem vendar !">■» dela naučen. Gospod, podarite mi eno cigareto!« .Tipkarica ?« bila Ni več mlada, toda že utrujena življenja. Takale je njena usod*: Meni tu bilo nikoli v življenju dobro. Z najveejo težavo sem študirala, da sem dovršila šolo. AAoje prijateljice so bile srečnejše, ker so bile bolj nadarjene, jaz pa sem se morala cele noči ubijati s knjigami in se vaditi. Povrh vsega pa sem že tedaj morala skrbeti za vsakdanji kruh, doma smo bili revni in so komaj čakali, kdaj pridem jaz do kruha. No, to se mi je posrečilo. Plača res ni bila bogve kakšna, toda za kruh in obleko je vsaj za silo zadoščala. Morala sem pač skromno, toda pošteno in dostojno živeti. Toda šefi imajo svoje muhe. Kar naenkrat, po polletni službi, ti mu pade nekaj v glavo,, pa ti odpove. Tako sem menjala več gospodarjev. Bila sem tudi v sluibah, kjer sem morala sama odpovedati službo. Me uboge tipkarice, veste, smo izpostavljene v zasebnih službah, marsičemu. Moj zadnji gospodar je gospodarsko propadel, zaprl pisarno in sedaj sem brez službe. Toda odnehati nočem. Sedaj se trenutno preživljam z raznimi deli, ki jih jemljem na dom. Rada bi si kupila pisalni stroj ter jemala delo na dom, toda stroji so dandanes dragi. V Francki fc delal Prav na dnu družbe je še mlad mož, toda že ves propadel. Življenje ga ie spremenilo v velikega cinika. Je eden bstih cinikov, ki priberačene dinarje spremene takoj v neko čudno mešanico gorilnega špirita in votle ter to brozgo z največjim užitkom pijejo. Navadno žgatjje jim je »premehko«, vino je »za babe*, oboje pa predrago. Fafrit pove — nekaj kozarčkov ga je že —: »Kdo jbi ttelal za tiste uboge groše, kakor jih, delavec daridMes dobi. Tudi jaz sem delal, sedaj pa, ne bom več] Pa težko sem delal. Ko nisem dotna,'dobil nič primernega, sem šel v Francijo. Trdnjave smo zidali ;tam. Delo je bilo res težko in naporno!, tako da seni dobival kar krvave žulje, toda denarcev se , je t zaslužilo. Ko smo trdnjave napravili, so pa Frainiozi napravili kratek račun, nam odpovedali, in' Ker drugega dela ni bilo, so nas izgnali. Tukaj nisem mo- I gel dobiti dela, no pa saj se da tudi drugače živeti. Če se malo pomujain, pa že priberačim kakšna dva kovača na dan. V Ljubljanici ne bi dobil več. Spim pa kjerkoli je, sedaj poleti se večkrat zgodi, da tudi v kakšnem jarku ali pa pod kakšno mesarsko stojnico, samo tam nas stražnik večkrat dobi in spodi! Gospod dve kronici mi podarite!« Take so zgodbe in usode teh nesrečnikov, s katerimi se življenje dandanes tako neusmiljeno igra. To in ck® v času sodnih počitnic Ljubljana, 15. julija. V dobi sodnih počitnic, ko je nastopila tudi huda stiska zaradi kislih kumar in pasjih dni, si skuša sodni reporter napolniti svojo torbo z najrazličnejšimi drobnarijami in tudi s številkami v zemljiški knjigi je sklenil prijateljstvo, ko sam ni posebno vnet številčkar. Tudi boben počiva ... V pritličju justične palače — tam na levo od glavnega vhoda — vise velike objavne deske. Nekatere so določene za razglase o razpisanih dražbah. Najprej sta 2 deski samo za dražbe hiš in posestev. Julija boben lepo počiva. Ni razpisanih nobenih dražb hiš in posestev. Hudo in žalostno pesem pa bo boben začel peti meseca avgusta proti koncu sodnih počitnic, ki se končajo 15. avgusta. Za avgust je razpisanih 17 javnih dražb. Na dražbo bo prišlo med drugim v mestu in okolici 14 hiš skupno z vrtovi in zemljišči, samo v mestu bo na dražbi prodanih 6 hiš. Skupna cenilna vrednost vseh na držabo prihajajočih hiš in zemljišč znaša 3,172.523 din. Najnižji ponudek je določen na 1 milijon 753.698 din. Na dražbi bodo prodane tudi 3 stanovanjske hiše v Spodnji šiški ob Celovški cesti, katerih cenilna vrednost je določena na 1 milijon 106.175 din, najnižji ponudek pa na 508.087 dinarjev. Na Viču bo prodano neko posestvo, ki je cenjeno na 578.8S7 din, najnižji ponudek znaša pri tem 305.940 din. Prodano bo dalje v Zgornji Šiški in Dravljah več posestev. V žlebeh pride na dražbo mala kmetija, cenjena na 5160 din. Posebne deske so dalje določene za dražbo raznih zarubljenih premičnin. V juliju je bilo razpisanih vsega le 35 takih dražb. Pač pa vlada nekak mir, ko so se drugače na mesec vršile dnevno dražbe in je bilo včasih razpisano kar do 150 in še več dražb. Ta mesec pridejo naprodaj najrazličnejši predmeti, tako 3 m* jelovih desk, razno starinsko pohištvo, 5 moških koles, 4 krave, 1 zapravljivček, mlatilnica, 1 konj, 3 prašiči in še druge reči. Opažati je nekako, da so začele rubežni padati. OkoSi 45 milijonov hipotečnih posojil Zbirka zemljiško-knjižnih listin je tudi zanimiva in odkriva nam gospodarsko lice stolnega mesta Ljubljane in vse okolice. V juniju je zemljiškoknjižni urad okr. sodišča zaznamoval do 87 hipotečnih posojil v skupnem znesku 6,743.151 din, ki so bili vknjiženi na razna posestva in hiše. Inla-btilirana so bila prav nizka posojila po 3000, 5000 in 6000 din, in še višje. Pa tudi težki milijoni so bili junija zaznamovani. Tako je bilo vknjiženo na neko realiteto v k. o. Petersko predmestje I. del posojilo 1,000.000 din, na drugo v k. o. Karlovško predmestje 400.000 din, na tretje v k. o. Kapucinsko predmestje 1,100.000 din in na četrto v mestu 1,200.000 din. Pri 420 realitetah v mestu in okolici je bilo letos v šestih mesecih vknjiženo že okoli 45 milijonov posojil. Velika posojila so bila vknji-žena na korist Pokojninskega zavoda pri posestvih v Ljubljani in bližnji okolici. Tudi nekatere zavarovalnice dajejo sedaj posojila na zemljišča. Pod težo zakrivljenega paragrafa Ljubljana, 15. julija. Počitniški mali senat vsak teden obravnava nekatere kazenske zadeve. Pred tri sodnike prihajajo navadno mali in veliki uzmoviči. Pa tudi drugi delinkventi občutijo težo kazenskega paragrafa. Štiri mesece strogega zapora Pred sodnike je najprej včeraj prišel samski čevljarček, stanujoč v Zagorju ob Savi, Franček C., doma iz celjske okolice. Letos 10. junija je vandral okrog. Najprej je v Zgornjem Kašlju izmaknil Karlu Mercini 8 balinarskih krogel, vrednih 400 dinarjev. Nato je v Sostrem pobral Jeri Černetovi odejo, vredno 50 din. V romantičnih Unajnarjih pa Francetu Jančarju 16 kg kaše v vrednosti 65 din. Pred sodniki je vse lepo priznal. Prejel je 4 mesece strogega zapora. Nad 1 leto za ponarejene kovance Samski rudar iz Lok pri Zagorju Janez Ko-biljšek je doma 5. junija napravil iz bakra model za vlivanje 20-dinarskih kovancev. Vlil je iz svinca 2 kovanca. Z njima je mahnil iz Lok najprej v Izlake, kjer je pri trgovki Kopačevi srečno izmenjal enega, nato je krenil v Orehovico. Tam je pri trgovcu Kolčanu poskusil svojo srečo z drugim ponareiencem. Pa so ga pogruntali. Pred malim kazensKim senatom je bil včeraj obsojen na 1 leto in 4 dni strogega zapora. Janez je vse lepo priznal. Navajal je le, da je bil že dalj časa brez dela in da si je hotel na ta nedovoljen način pomagati iz stiske. Državni tožilec dr. Flinko Lučovnik ni bil s sodbo zadovoljen in je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Za ponarejanje denarja je sedaj uvedena strožja kazen, da bi se tako zajezilo to, državnemu kreditu škodljivo zločinstvo. Jugoslovanski športniki na olimpijadi Koncem preteklega tedna je bila v Zagrebu važna seja Jugoslovanskega olimpijskega odbora, na kateri so določili natančno število naših olimpijskih tekmovalcev, ki bodo sodelovali v Berlinu in v Kielu. Z ozirom na dejtarna sredstva, s katerimi razpolaga Olimpijski odl>or, bodo našo državo zastopali 104 zastopniki, in sicer 82 moških, 13 žensk in 9 vodij. Pri poedinih disciplinah pa je to število takole porazdeljeno: Lahka atletika: 8 moških in 1 ženska tekmovalka ter 1 vodja. Sabljanje: 6 moških, 1 ženska, 1 vodja. Kokohorba: 5 rokoborcev z 1 vodjo. Streljanje: 6 tekmovalcev, z njimi 1 vodja, kolesarjenje: 6 kolesarjev, 1 vodja. 4 kajak vesla?i. Veslanje: 16 tekmovalcev in 1 vodja. Plavanje: 5 plavalcev, 1 vodja. Telovadba: 8 članov in enako število članic Sokola. Spremljata jih 2 voditelja. Boksanje: 3 boksarji. Ti pa bodo nastopili le, če bodo na izbirnih tekmah, ki bodo 17. julija v Zagrebu, pokazali res dobro rutino. Jadranje: samo 1 tekmovalec (tekme bodo v Kielu). Vodja naše jugoslovanske ekipe bo g. Miroslav Dobrin, glavni tajnik Olimpijskega odbora. Materielne posle pa bo vodil g. Vladimir Jankovič. S tekmovalci bo šel v Berlin tudi dr. Vatroslav Dolničar, ki bo našim fantom nudil zdravniško pomoč, če bo potrebna. Kot maser pa bo šel finski trener Torp. Olimpijadi bo prisostvoval tudi predsednik Jugoslovanskega Olimpijskega odbora g. dr. Ste-van Hadži. Kot člana Mednarodnega olimpijskega odbora bosta prisostvovala: generalni svet. Dju-kfčin in prof. dr. Franjo Bučar. Jasno |>a je, da bodo posamezne zveze lahko jiovečale število tekmovalcev na lastne stroške. Skupina Sokolov, 300 po številu, na olimpijadi ne bo sodelovala, ker nimajo sredslev. Isto se bo zgodilo s hojfejskim moštvom, ker ni dovolj sposobno za tekmovanje. Da igra, pri vsej stvari denar glavno vlogo, vidimo ne le pri nas, pač pa tudi v Ameriki. Javni prispevki niso bili toliki, da bi krili vseh stroškov. Zaradi tega se je predsednik Olimpijskega odbora še enkrat obrnil na javnost, naj prispeva po svojih močeh. Zopet je bil odziv tako malenkosten,, da bodo mogle Zedinjene države poslati v Berl-in veliko manjše število tekmovalcev, kot pa so jih nameravali. kd le&nica Krekovega prosvetnega društva Jesenice, 14. julija. Pod bivšim režimom je Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah preživljalo težke čase, plenili so mu zastave, vršili hišne preiskave, grozili s lem, da Krekov dom sploh zajiečatijo in le neugnanosti,društvenih funkcionarjev se je zahvaliti, da je društvo kot tako, četudi pod imenom »Aljaž« ptpdonosno delovalo in bodrilo s tem svoje članstvo, fia ni v času nasilja klonilo. Dobro imamo še v spominu, s . kakšnim veseljem je jnok-danji poveljnik Branko Mitrovič, ki je strastno sovražil vse, kar je bilo katoliškega na Jesenicah, v spremstvu gospoda občinskega tajnika plenil društvene prapore bivših orlovskih..odsekov in druge. Pa Krekove! niso klonili, vzgajali so, četudi s stisnjenimi zobmi in v upanju na boljše čase; In prihodnji mesec bo to eno največjih prosvetnih društev v Sloveniji slavilo svoj štiridesetletni jubilej. Istočasno 30 letnico fantovskega društva ter 25 letnico širom Slovenije znano godbo Krekovega prosvetnega društva na Jesenicah. Notranja proslava društva bo že v nedeljo 23. avgusta, glavna pa 29. in 30. avgusta. Slavnostni sprevod od Plavža na jeseniški stadion bo nekaj posebnega in zgodovinskega, kakršnega Jesenice še niso videle. Ob 10 uri na stadionu sv. maša, pri kateri poje vse ljudstvo, nato pa sledi: Gorenjski prosvetni tabor. Vsa društva Gorenjske že danes prosimo, da ta dan po možnosti odlože svoje proslave in se vsa udeleže jeseniških slavnosti. Prosimo tudi. da program čim točneje preštudirajo ter v najkrajšem času vrnejo vprašalne pole. Turistično športna loterlfa na »Mariborskem tednu" Maribor, 13. julija. Tukajšnja podružnica Jtigoslavenskega Tou-ring kluba priredi v okviru letošnjega Mariborskega tedna turistično-športno loterijo, ki bo posebna privlačnost tujsko-prometne razstave. Po loterijskem načrtu sodeluje vsaka srečka v vseh treh Žrebanjih, če ni bila izžrebana 10. maja. Najzanimivejše bo žrebanje 10. avgusta, t. j. ob zaključku jubilejnega >V. Mariborskega tedna«, 'tretje in zadnje žrebanje pa bo nepreklicno 18. oktobra t. 1. Turistično-športa loterija nudi 10.000 krasnih dobitkov. Glavni dobitek je brezplačno potovanje po Sredozemskem morju z luksuznim parnikom »Kraljica Marija« ali »Princesa Olga«. Na-daljni dobitki so: 2 brezplačni j)otovanji do Aten in nazaj, eno brezplačno potovanje j)0 Donavi z luksuznim parnikom Kcčne plovidbe od Beograda do Dunaja in nazaj, 3 brezplačna potovanja po morju od Sušaka do Kotora in nazaj, brezplačno potovanje z luksuznim parnikom Hecne plovidbe od Beograda do Oršove z enodnevnim bivanjem v Baile Herculane (Romunija), 4 brezplačna potovanja oziroma 10 dnevno bivanje v Dubrovniku, na Rabu, Plitvičkih jezerih ali na Bledu, 10 brez-plačnih potovanj s tridnevnim bivanjem v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani, Splitu ali Sarajevu, 40 skupinskih potovanj po programu, ki ga določi Jugoslavenski Touring klub, 40 krajših vveekend-jx>tovanj po programu Jugoslavenskega Touring kluba, poleg tega pa je še 9898 dobitkov v turističnem in športnem priboru, opremi in potrebščinah. Neizžrebane srečke je mogoče zamenjati za vpisnino v »potovalno kolo«, ki se snuje iz čistega dobička te turistično-športne loterije. Udeležite se turistično-športne loterije na »V. Mariborskem tednu«, ker si na ta način zagotovite vse navedene ugodnosti, pomagate našemu turizmu in touring-športu ter aktivno sodelujete pri graditvi močne in obsežne turistične organizacije. Cena srečke je samo 10 din in se dobe z vsemi po- trebnimi informacijami pri podružnici Jugoslaven-skega Touring kluba v Mariboru (Putnik), Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22. Učitelj: »Otroci, zdaj pa bodite mirni, da bi miško slišali, če bi smuknila po sobi.« Otroci utihnejo. Zdajci pa se v smrtni tišini oglasi otroški glas: »Zdaj je vse tiho, gospod učitelj, spustite miško!« Bajni zakladi na dnu morja Anglež Phipps je bil prvi v zgodovini poznani človek, ki se je lotil reševanja potopljenih zakladov iz morja. Leta 1662 je kupil v Londonu neko staro ladjo in jo opremil v ta namen. Spravil se je nad zaklad, ki se je bil potopil v neposredni bližini angleške obale. Poskus se mu je ponesrečil. Kljub svojemu neuspehu pa se je Phipps še nadalje bavil s podobnimi načrti in res se mu je nenadno v glavi posvetila rešilna misel. Že na povratku domov je iznašel potapljaški zvonec. Angleški kralj ga je zato povzdignil v plemiški stan. Phipps je bil prvi pustolovec večjega stila, ki se je lotil kopanja morskih zakladov. Kmalu so mu sledili mnogi drugi. Seveda ni bila vsem naklonjena sreča, lahko rečemo, da so se večinoma vračali domov razočarani in brez denarja. Mnogokateri je svojo pustolovščino plačal še s smrtjo. Zgodovina pozna toliko primerov, ko so morski valovi pogoltnili in spravili na dno morja velike in včasih celo bajne zaklade. »Velika armada” I. 1582 Španska mornarica — Armada — je postala žrtev strašnega viharja leta 1582. — Morje je takrat pogoltnilo okrog devet milijard zlata v našem denarju. To je bil vojni zaklad, ki ga je peljal s seboj ta velikanska španska mornarica, ki je hitela nad Angleško, da jo zavojuje. Še preden so začeli ropotati topovi, je vihar opravil svoje. 30.000 mož se je pogreznilo v morje. Ušla je le admiralska ladja, vendar ne daleč. V zalivu Tobermon' ob škotski obali je tudi ta postala žrtev valov. Z njo vred vojni zaklad. 350 let že leži ta ladja na morskem dnu, vendar se doslej še nikomur ni posrečilo, da bi rešil vsaj del potopljenih zakladov. Dogodi se, da viharno morje večkrat vrže na obalo kak španski zlatnik, v znak, da zakladi ne leže preveč globoka Zaklad morskega roparia Drugi je zaklad angleškega morskega roparja 'Averyja. Avery je bil drzen morski ropar, ki je ob neki priliki oropal velikega mogula iz Hindu-stana ter mu iztrgal mnogo dijamantov in draguljev, vse skupaj vredno 260.000 zlatih fiintov. Tako velik plen je rodil zavist pri njegovih tovariših. Avery je moral bežati in skriti zaklad na otoku Exuma v otočju Bahama. Otok je brez "vsake vode in ima kakih 5 km v premeru. Za kopanje tega zaklada bi bilo treba vsekakor manj truda in časa kakor pa za dviganje zaklada velike Špan. armade. Zaklad angleške vojne ladje Bouverv bi morda mikal ljudi, ki jih veseli pustolovščina. To je namreč zaklad zadnjega kralja na otoku Tahitiju. Kapitan Bauvervja se je polastil tega zaklada in ga odpeljal s seboj, ko so mu postala tla na Tahitiju prevroča. Prenesel je zaklad na otok Tonga in ga zakopal vpričo petero svojih tovarišev, ki so še ostali. Tako je od osemnajstega stoletja skriti zaklad vreden več kakor sto milijonov dinarjev. Danes se ne ve točno, na katerem otoku je prav za prav zaklad zakopan, ker je Tonga ime za skupino koralnih otokov. Malajski dragulji Tudi zaklad sultana Malajcev ni tak, da bi ga mogli podcenjevati. Bungsu je bil poslednji malajski knez iz prastarega rodu. Španski osvajalec Corcuera je zvedel za ta zaklad in ga leta 1638 sultanu ukradel. Z njim je bežal na neki otok v Tihem oceanu. Na otoku Taw-Tawi je zaklad zakopal. Preko dvesto izbranih dragih kamnov je bilo v tem zakladu, biserov izredne lepote in vrednosti, med njimi tudi tako imenovani »črni biser« Malajcev, ki je sam vreden nekaj milijonov. Ta za- liko palačo, ki pa ni več preživela svojega vladarja. Pragozd je palačo zakril. Mnogo iskalcev zaklada je že tavalo tam in stikalo, vendar sreče ni imel nihče. Kartaginsko zlato Že 2182 let pa je skrit zaklad stare Kartagine. Vreden je več kot milijardo. 400 ladij ga je peljalo preko morja v Španijo za Hamilkarja, očeta slavnega vojskovodje Hanibala, ki se je takrat vojskoval v Španiji. Toda rimske ladje so prežale na sovražnika ter so blizu Kozjih otokov pri Siciliji zalotjle kartaginsko brodovje. Vnela se je bitka, ki bi se najbrže slabo končala za Rimljane, da ni večina kartaginskih ladij nasedla na pečine. Morje je pogoltnilo ogtomni zlati zaklad. Ker takrat* Še niso imeli priprav za dviganje zakladov, so na zaklad kmalu pozabili in danes ni mogoče več vedeti, kje točno je kraj nesreče. Korintski zaklad se da komaj primerjati s kar-taginskim tako po letih, še manj j pa po vrednosti. Vendar le to je gotovo, da Ifcži ta zaklad v Korintskem zalivu in je vreden nekaj slo milijonov. Zlato, ki so ga peljale rimske ladje, je bilo last rimskega konzula Mummija, ki je leta 146 plenil v Korintu in se je z zakladom vred na povratku v domovino pogreznil v morje. Vendar to ni, bilo samo čisto zlato, temveč tudi mnogo srebra. Žrtev svetovne voine Težko je priti na sled potopljenemu zakladu, ki ga je vozil s seboj angleški parnik »Laurentic«. »Laurentic« je vozil iz Amerike v Anglijo. Bila je svetovna vojna in neka nemška podmornica ga je torpedirala prav blizu irske obale' Dosedanji poskusi dviganja so blii izredno težavni, ker se je parnik po torpediranju preklal na dvoje in se je zlato pogreznilo na dno, ruševine ladje pa čezenj. Vendar se je dosedaj posrečilo spraviti na površje dobro petino vrednosti. Napoleonov plen Znamenit je tudi Napoleonov zaklad. V njem je bilo več kakor za dve milijardi zlata, mnogo v- Nizozemci so si tudi za olimpijado v Berlina že določili svojega kuharja. vojnih načrtov in mnogo najdražjih egiptovskih umetnin. Bojna jadrnica »L’Orient« je te vrednosti vozila v Francijo, vendar so njo in vse ostalo francosko bojno brodovje zalotili Angleži in ga v bitki pri Abukirju uničili. Najdbe bi se razveselili tako zgodovinarji, kakor starinoslovci in iskalci zlata. Zato se večkrat čuje o pripravah in osnovanju načrtov za dviganje te ladje. Vendar je glavna ovira pri tem tam, da zahteva Egipt polovico dvignjenega zaklada za sebe. V prvi vrsti pa hoče Egipt imeti za sebe vse umetnostne spomenike, ki bi se potem prenesli v narodni muzej. Pred nekaj leti se je bil Grk Panaiotis ponudil egiptski vladi, da bo dvignil zaklad, če mu zagotovi milijon za dvi-govalne stroške. Ker je pa Egipt to odklonil, je padlo vse v vodo. Srebrna mornarica (špansko-francoska) je vozila s seboj iz Amerike zlata in srebra za pet milijard. V mehikanskem zalivu je težko natovorjene ladje zalotila angleško-nizozemska mornarica. Vnela se je bitka, kakršnih ie videl svet v prvi polovici 18. stoletja prav veliko. Takrat so bili Angleži tisti, ki so svoje evropske konkurente polagoma izrivali iz ameriških kolonij. Pri tem so se opirali na svojo veliko in težko premagljivo mornarico. Ko so zalotili Francoze in Špance, so jih napadli in skoraj vse ladje potopili. Le nekaj tovorov zlata je padlo zmagovalcem v roke. Z vsemi modernimi pripravami so že poskušali najti kraj in ležišče zakladov, vendar doslej sreča ni bila nikomur naklonjena, čeprav leže zakladi le kakih 25 m pod morjem. Ženevski obrazi Titulescu Prvo mesto med slavnimi ženevskimi govorniki prisojajo v Ženevi romunskemu zunanjemu ministru Titulescu. Zdi se, da je tudi Titulescu sam o tem prepričan, ker spremlja vsak njegov nastop poseben ceremonijal. Titulescu namreč nikoli ne pride pravočasno na sejo. Na zadnji konferenci v Montreuxu bi kmalu prišlo zaradi njegove zamude do zmede. Zasedanje bi moral otvoriti švicarski zvezni predsednik Motta, nakar bi moral Titulescu spregovoriti nekaj besed na čast Švice kot gostiteljice. Toda Titulescu je po svoji stari navadi prišel prekasno. Preostajalo ni drugega, kakor da je Motta začel govoriti. Bil je že skoraj na koncu svojega govora, ko je v dvorano stopil Titulescu ves zasopel. Stopil je takoj za Motto na govorniški oder in začel lepo govoriti, čeprav ni imel pojma, kaj je njegov »predhodni govornik »govoril. Govoril je po svoji navadi odlično in vsi delegati so mu ploskali. Sploh ima Titulescu navado, da govori brez predpriprave. To je tipični patetični govornik, ki mu patetika ne leži v zanosnih kretnjah, temveč v glasu. Nihče do danes ni videl Titulesca z iztegnjenimi rokami. On zna povedati vse, kar ima v načrtu,1 ne da bi za to porabljal svoje roke. Kazalec Leona Dluma Zadnje ;zasedanje ZN je bil prvi nastop francoskega ministrskega predsednika Leona Bluma pred mednarodnim občinstvom. Zanimivo je, da se na govorniških odrih skoraj vsi ljudje spremene, l.eon Blum, ki v osebnem razgovoru ljudi kar očara, postane pa govorniški tribuni fanatičen dogmatik. Pri njem je značilna ena kretnja: gibanje s kazalcem. Njegov kazalec ni nikdar miren. Z njim giblje, kadar vprašuje ali vzklika, dela z njim pike v zraku, z njim zbira poliiične račune. To je nekako kretnja vzgojitelja. Blum kot govornik velikokrat spominja na učitelja. Na govorniškem odru se dela strog, kar mu pa nič posebno ne pri-stoja. Govori zelo jasno in z zvočnim glasom, da naredi na človeka vtis, kakor da njegovo govorjenje ni v skladu z njegovo suho postavo. Moč njegovega glasu spominja na profesorja, ki je strah in trepet razreda. Vsak trenutek pričakujete, da bo nekoga pozval in ga poslal v kot klečat. Zato pravijo, da dela tak vtis, kakor bi hotel ZN pretvoriti v miren in tih šolski razred. : I T j Komisar Litvinov , i Med ostale govornike v ZN sjiada sedaj sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Pred njegovimi govori imajo,vpi velik strah. Vsi so izredno dolgi in se še noben ni končal v pol ure. Litvinov svojih govorov ne govori, temveč jih bere. Včasih francosko, včasiH angleško. Osebno je bolj vnet i a angleščino, toda v tem jeziku se zgublja govorniški talent komisarja Litvinova. i ; ‘ ’ ' 1 > ’ ( Sir Anthony Eden Tudi govori angleškega ministra Edena niso nobeni biseri v Ženevi. Njegovi govori imajo na sebi znak, kakor da niso besede angleškega ministra. Sicer je pa na Edenu mnogo neangleškega. Več je na njem romanskega, kar se pozna zlasti v govorih. Eden ljubi zanosen govor kakor Titulescu, vendar ga v razgibanosti ne dosega. Pri vsem tem je Titulescov zanos nekam moški, dočim je Edenov pretiran in bolj ženski. Imate nasmejane govornike in tudi resne, dalje govornike ki se smejejo tudi takrat, ko govore o najbolj resnih stvareh. Pa so tudi taki, ki se drže resno, ko govore in pripovedujejo šale. Titulescu ljubi humor, vendar je zelo resen govornik. Eden je brez humorja, pa se vedno smeje. Polkovnik Beck Ce bi med ženevskimi govorniki priredili tekmovanje v tfem, kdo ima najmočnejši glas, bi prav gotovo dobil prvo nagrado poljski zunanji minister polkovnik Beck. Beck ima glas vojaka. V dvorani ZN grmi kakor na dvorišču kake kasarne. Beck ni rojen govornik in bere vsako svojo izjavo, tudi najmanjšo, s papirja. Trojica profesorjev Pa je zato odličen govornik brez pripravljanja grški delegat Politis, katerega imenujejo s polno Cravico za najboljšega govornika v Ženevi. Težko i našli Francoza, ki bi znal lepše govoriti francosko kakor zna Politis, Grk s ščipalcem na nosu. Nihče se ne zna na govorniškem odru tako preobraziti kakor Politis. Iz majhnega človeka, ki je bolj podoben profesorju majhnega provincijalnega mesta, nastane velikan, kadar začne govoriti. Politis raste na govorniškem odru kakor njegov tovariš Španec Madariaga. Povedati je treba, da so tri ženevske »zvezde« Politis, Madariaga in Vas-concellos drug drugemu močno podobni po načinu govora. Pri tem ima Politis zelo globok glas, Madariaga bolj sladkega, dočim Vasconcellos skoraj cvili. Pa vendar so ti trije politiki drug drugemu tako podobni. Vsi trije so univerzitetni profesorji. Madariaga je na madridski politehniki predaval gradnjo železnic, Politis je predaval filozofijo, a Vasconcellos je bil šef klinike za otroške bolezni. Vri trije so učenjaki, ki so jih le razmere privedle pod vpliv visoke politike. Vsi ti govorniki so zelo poznani in cenjeni zaradi tega, ker so kratki in jedrnati. Toda najdejo se tudi izjeme. Kakor smo dejali, ljubi Litvinov zelo dolge govore, toda svetovni rekord v Ženevi ima iraški delegat, ki je pred tremi leti na razorožitveni konferenci govoril neprekinjeno 3 ure in pol. Ta govor opisati je zelo težko. Ko je govornik končal svoj dolgi govor, ni lailo v dvorani žive duše več. V trgovini radijskih aparatov: »Prosim, dobite mi Madrid, da bom videl, kako aparat prinaša.« »Takoj.« »Vidim, da vaš aparat ni kdo ve kaj prida.« »Zakaj neki?« »Kar naprej sika in brni.« »Ali ne veste, gospod, da v Mairidu razsaja revolucija.« Neki zbiratelj avtogramov slavnih ljudi je prosil angleškega pisatelja Kiplinga, naj mu pošlie svoj avtogram. Priložil je zato povratno tfdp IsniSo in dvajset šilingov za nagrado. Kipling mu je dopisnico vrnil s preprostim‘odgovorom: jii D05]Ts »■Vsoto prejel.c Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 In Julian Duguid: Zeleni pekel Prvo poglavje Kako srečen je človek, ki vsako jutro poišče svoje mesto v pisarni ali v banki brez vsake posebne želje, točno opravi svojo službo, zvečer pa se vrne domov in sede k dobro obloženi mizi v zavesti, da je izpolnil svojo dolžnost. Tak človek ne sluti nič o mukah svojega bližnjega, kateremu tiči v krvi popotniški bacil. Takemu popotniškemu človeku ni namenjena mirna in tiha sreča. Neodoljivo ga nenadno zvabi iz ozkega doma neznan klic v sinje daljave. Noč in dan ga muči skrivni škrat, ki mu je ime želja za dogodivščinami. Tak človek ne more zaspati, redni obedi na čedno pogrnjeni mizi se mu upro. Zmeraj močneje ga vleče ven v svet, v pustinjo. Vsaj enkrat v življenju bi rad stresel s sebe vezi civilizacije. Da pa ne zaslovi kot potepuh in ničvrednež, mora svoj popotniški gon obleči v plašček, ki da temu potepuštvu trgovski ali sploh kak drug koristen videz. Zato je tudi Mamerto Urriolagoitia, bolivijski generalni konzul v Londonu spustil v diplomatske kroge vest, da namerava po nalogu svoje vlade raziskati širne gozdne pokrajine v svoji južnoameriški domovini. J. C. Bee-Mason, filmski operater svetovnega slovesa, je pripovedoval vsakomur, kdor je hotel poslušati, da pripravlja filmsko ekspedicijo na strogo trgovski podlagi. Jaz pa, ki sem komaj obvladoval svoje razburjenje sem resno zatrjeval, da sem dobil nalog od bolivijske vlade, naj uspehe in podatke te nameravane ekspedicije zberem v izčrpnem poročilu. V nekem oziru nismo niti govorili neresnice. Mamerto Urriolagoitia, čigar ime je njegovim angleškim prijateljem pripravljalo pri izgovarjavi take težave, da ga je kar samo prostovoljno okrajšal v Urrio, bi moral v resnici raziskati notranjost divjega predela džungel v Boliviji. Bee-Mason je v resnici nameraval ohraniti na filmskem traku rezultate tega raziskavanja, meni se je pa prvič v življenju ponudila prilika, da pokažem, kaj zmorem s svojim peresom. Kljub temu pa smo vsi lagali. V resnici nam je vsem začel v krvi migati popotniški bacil. Sanjarili smo o tabornih ognjih, v pokrajinah, kjer niti denar najbogatejšega človeka na zemlji ne bi mogel za nas ničesar ‘izvohati. Mukoviti in vendar tako krasni bič popotniškega nagona nas je vse žgačkal v tilniku. Nepotrpežljivo smo dan za dnem trgali liste iz koledarja tiste dolge tedne, preden smo odpotovali. Ko smo v Tilburyju stopili na krov nekega južnoameriškega parnika, je na Temsi ležala svetlozelena sopara. Iz megle so do-neli čudni šumi, se mešali s slanim okusom zraka in nam obljubljali čudne pustolovščine. Žerjavi so drdrali in šumeli, vmes je zdaj pa zdaj zacvililo javkanje togo napetih žičnatih vrvi, ki so hitele čez škripce. V trebuh ladje so izginjali novi in novi tovori. Vlačilci so hrume vlekli svoje verige, vrvi so plesketaje padale v vodo. Od daljnega kolodvora je brlir žgala v pritajenem kriku piščalka lokomo*-tive. Ti zvoki so se spletali med sabo kakor vzorci preproge, mednje so se zdaj glasneje, zdaj tišje mešali zvoki ladijske godbe. Nenadno je plesni komad odrezano nehal in po hodnikih so zahrumeli zvoki narodne himne. Drdrajoče verige od sidra so se umirile. Nežno smo zdrsnili po reki navzdol ob dolgi vrsti žitnih skladišč, ki so tonile v sopari. Sami sebi smo se zdeli kakor preoblečeni roparji iz 16. stoletja Mamerto Urriolagoitia je bil naš vodnik, po poklicu diplomat in učenjak. Njegov poklic je bil zarezan globoko v njegove poteze. Dvanajst let se je boril kot diplomat proti svoji naravi. V teh letih je znal svoj južnjaški temperament in svojo iskrivo šaljivost ukrotiti toliko, da je njegovo vedenje pri 32 letih tujcem kazalo mojstrsko zmes resnosti in ljubeznivosti. To krotenje je dalo njegovim porjavelim španskim potezam dostojanstvenost, ki je segala daleč čez njegova leta. Široka pleša na glavi je ta dostojanstveni vtis še podčrtavala. Seveda je moral svoj temperament še zmeraj krotiti. Kadar je kot diplomat moral govoriti previdno, so mu temne oči vzplamenele in s silo je potlačil marsikateri udaren odgovor. Samo v krogu prijateljev je bilo mogoče spoznati kakšna množina šaljivosti in iskrenosti se je skrivala za to masko. Bee-Mason, filmski operater, je bil prav-tako plešast, toda pri tem se je nehala njegova podobnost z diplomatom. Bil je mršav, tršat in žilav kakor staro bruno. Njega niso ovirala nikaka diplomatična premišljanja, zato je svoje nazore razglašal z osvežujočim poudarkom. Za njegovimi naočniki v jeklenem okvirju se je svetila dvojica jasnih nemirnih oči, sredi obraza, ki je bil podoben obrazu spokornega duhovnika. Ko je Bee-Mason prvič sledil svojemu popotniškemu nagonu, je že skoraj dopolnil 40 let. Njegovi poznejši doživljaji so zgovorno kazali, kakšno je bilo njegovo življenje potem. Med svetovno vojno je bil vojni fotograf v Franciji, Belgiji in Rusiji. Potem je šel kot filmski operater z zadnjo Shackletonovo ekspedicijo na južni tečaj. Udeležil se je tudi oksfordske ekspedicije, ki je šla na severni tečaj pod Worsleyevim vodstvom. Njegovo mišljenje je polnilo veličastje ledu. Ure in ure je pripovedoval o grmenju lomečega se plavajočega ledu, o vozilih, ki jih je zdrobila ledena pest zime. Pripovedoval je o krasni jeklenomodri barvi ledu in o plešočem zraku, ki je slepil oči, oni pa so morali v samih pižamah delati in se pretegovati po mrzlih ladijskih vrveh. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TI1 Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva b. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan tlakovec. Urednik: Jože Košiček.