POŠTNINA M Inserati se računajo po naslednjih cenah: '/m strani '■/« strani '/is strani Din iOO — Din 150"— Din 200 — Vs strani........Din 300'— Ve strani........Din 400 — l/4 strani........Din 600 — Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20"- '/. strani........Din 800'— strani........Din 1200 — Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom. vsaka nadaljna beseda 1 Din. štev. 3. V Ljubljani, 15. februarja 1930. Leto 47. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. N]ene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri Lovro Peto-varju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaju; v Ptuja pri Kmetijskem društvu. 1. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošiljatve. Amonijev suliat 20/21% po Din 500 za 100 kg. Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 260 za 100 kg v vrečah po 235 Din. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trbovljah ali Zagorski apnenici po Din 13 100 kg, samo vagonske pošiljke. Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 80 kg po Din 3.20 za kg. Pri vagonskem odjemu po Din 3.05 za kg tranko vsaka postaja v Sloveniji. Kalijeva sol 42%, pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona po Din 172 za 100 kg franko vsaka postaja, na drobno Din 176 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90 Din. Za 1 ha 200—300 kg. Kostni superiosfat 18/20%. Cena Din 126 za 100 kg Ljub-ljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 172 za 100 kg, vreče po 50 kg Din 90. Pri odjemu 5000 kg po Din 168 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Za 1 ha 500 kg. Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline, ¥i% dušika po Din 115 za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 200 za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Rudninski superiosfat, 16% po Din 92 za 100 kg, v vrečah po 100 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru Za 1 ha 300—500 kg. Surova kostna moka z, 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 110 za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Tomasova žlindra na bazi 18%. pri odjemu 15.000 kg po Din 115, za 100 kg, pri odjemu 10.000 kg po Din 116 za 100 kg, pri odjemu 5000 kg po Din 117 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Na drobno po Din 122 za 100 kg franko skladišče Ljubljana, Celje, Maribor. Vsak odstotek več kot 18% po analizi tovarne se zaračuna Din 6 pri 100 kg. 2. Semena. Kmetijska družba ima letos v zalogi najčistejša in najbolj kaljiva semena in jamči pri deteljnih semenih in mačjem repu za popolno brezpredeničnost. čistost kaljivost Din DomaČa detelja . - ■......98% 95% 19 — lucerna, pristna francoska-............98% 95% 24,— lucerna italijanska . . . . 98% 95% 18,— švedska detelja.,. . .' ......98% 90% 26.— hmeljska lucerna...... . 98% 90% 19.— bela detelja (inkl. 4% švedske) . . 98% 90% 32.— mačji rep......... . 97% 92% 15.— pasja trava........ . 90% 90% 30.— francoska pahovka..... . 90% 85% 36,— angleška ljulika....... . 98% 84% 14,- laška ljulika........ . 97% 95% 15.— travniška bilnica...... . 98% 95% 22.— travniška latovka...... . 90% 80% 46.— lisičji rep......... . 63% 70% 34,— navadna šopulja...... . 92% 92% 34.— pasji rep......... . 90% 90% 36.— ovčja bilnica........ . 96% 92% 28.— Zmesi travnega in deteljnega semena, sestavljene po stro- kovnih navodilih z gori imenovanih vrst stanejo: I. za barski svet kg Din 28; II. za peščeno zemljo kg Din 28; III. za srednje težko zemljo kg Din 24; IV. za težko zemljo kg Din 24; mešanica za vrtno travo kg Din 26. m po Din 1300; podaljšek 1.50 m Din 250. Razpršilnik za gnojnične sode po Din 110 in Din 130. Lopate za štlbanje po Dia 20. ................ Lopate za štijianje, nasajene po Din 64 do Din 80. Lopate za nakladanje po Din 24. " Grablje železne, 10 do 16 zob po Din 12,50 do 2Q. Vile železne, s tremi rogljTpo Din 13, s štirirfii po Din 14. Vile, garantirane, s štirimi roglji po Din 25. Sackovi plugi in plužnl deli: R14MN po Din 1600, D10MN pO Dih 1050, D9SS po JDin i 100. D7MN po Din 900, s plužno na vijake Din 1150; D6MN po Din 750; D5MN po Din 700; obračalni NW7 po Din 1150; NW5 po Din 1130; z obračalno osjo po Din 1300; dvojni obračalni plug BW5 po 1650 Din; dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520. Osipalnik BHR po Din 400; DHUN po Din 700: Glave D9SS po Din 410, D7MN po Din 300; D6MN po Din 270; SUN na dve brazdi 420 Din, za osipanje 300 Din; HNW7 po Din 470. Lemeži za D8 po Din 35, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48. Črtala za D8 po Din 30, za D1 in D6 po Din 25. Deske za D6MN po Din 90; za D7MN po Din 100. Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Dih 190. Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600, z 9 peresnimi noži po Din 1700. Plužne, enokolesne po Din 150. Peresni pogiabljač po Din 650. Plugi HSCS: znamke UP5 po Din 825, UP6 po Dih 870, UP7 po Din 960. Glave URB4 za lesene pluge po Din 175. Brane. Dvodelne njivske MI 780 Din, Mil 750 Din, GE3 po Din 1150. Lahke poševne IVaL po Din 520; IVbL po Din 450. Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 9p0. Travniški skarliikator na visokih kolesih Darius 14 (s 14 premikalnimi travniškimi noži) po Din 2100 komad. Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleten po Din 1100 za komad, Ara 16 po Din 1420. Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 750. Planet štev. 18, ročni, po Din 170. Sackov dvovrstni ročni okopalnik (kompleten z vsemi deli) po Din 690. Sejalni stroji 5 vrstni H5b po Din 1650, Budučnost po Din 4500. Trijerji (originalni Heidovi), razr. II/2 po Din 3100, II/1 a po Din 2250 komad, V/2 po Din 4500. Trijer ..Feniks" po Din 3500, špiralni po Din 1500. Trijer Feniks 11/20 po Din 3100, 11/23 po Din 5600. Robkači za koruzo EMR po Din 1120. Robkač ročni Mi*-uon po Din 100. Izluščevalec za deteljo EVS Din 1850, EVSM Din 1650. Vitelj (gepelj) EGF po 3230 Din; EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680, transmisija za vitelj ER po Din 1630, D800 po Din 540. Bencin-motor Lorenz 3 HP po Din 11.500, 4HP po Din 15.500, 3 HP s pumpo 17.000 Din; Benzin-motor Lorenz 3 HP stabilni po Din 10.000. Jermena za pogon strojev: 120 mm po Din 112 za 1 m, 100 mm po Din 87 za 1 m, 90 mm po Din 78 za 1 m, 80 mm po Din 60 za 1 m, 70 mm po Din 49 za 1 m, 60 mm po Din 32 za 1 m, 50 mm po Din 27 za 1 m, 40 mm po Din 25 za 1 m. Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35, srednji po Din 62, veliki po Din 100 za komad. Izhaja 15. in zadnjega v mesecu Člani Kmetijski družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstva 30 Dirt letno. Posamezna številka stane 1 Din Uredništvo in upravništvo je v L jubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. štev. 3. V Ljubljani, 15. februarja 1930. Leto 47. VSEBINA; Oddaja modre galice. — Obnovitev Kmetijske drtižbe. — Našim kmetovalcem! — Organizacija prodaje pri nas. — Novejše izkušnje s W% kalijevo soljo, - Prašičje vzrejevališče Alojza Janžekoviča v Strjancih srez Ptujski. — Pogoj vsakega napredka v živinoreji. — Kako pospeševati mlečnost pri prvesnicah? — Vzajemna podporna društva za zavarovanje živine^ —- Zimska pozeba in naš sortiinent jabolk. — 10 zapovedi za kletarja. —* Popravljanje cifcastega vina. — Zatrošarinjenje peti jota. — Trošarinska prostost vinogradnikov. — Kaj moram vedeti o motorjih? — Vinarski kongres v Beogradu. — Vprašanja in odgovori.Kmetijsko' šolski vestnik. — Knietijski tečaji in predavanja. — Kmetijske fi&vice. — Gospodarske stvari. — Vestnik odseka za rejo kuncev. — Vestnik odseka za rejo perutnine. — Uradne ■ < vesti. — Tržne cene. — Inserati, Oddaja modre galice. Kmetijska družba je letos nakupila toliko modre galice, kolikor jo bodo potrebovali njeni Člani. Ceno ji bo določila pozneje, ko bo izvedela, če bo uvozna carina znižana, kajti ta znaša 1'32 Din za kg. Tozadevna prošnja je že vložena. Galica se bo oddajala članom potom kmetijskih podružnic. Če se bo dosegla ista carinska ugodnost kakor v minulem letu, tedaj bo galica letos nekaj cenejša. Pri preskrbi modre galice se bodo upoštevale predvsem one podružnice, ki bodo prijavile svoja naročila najkasneje do 15. marca t. 1. Za izvršitev poznejših naročit družba ne jamči. Verjetno je tudi, da bo cena modri galici pozneje precej višja. Načelništva podružnic se poživljajo, da čimprej članom to razglase, zberejo naročila ter jih do gorenjega roka dopošljejo družbi. »s KMETIJSKA DRUŽBA. Obnovitev Kmetijske družbe. Z velikim veseljem mora vsak zavedni kmetovalec pozdraviti važno preuredbo Kmetijske družbe. Sedaj izgleda, da se bode po dolgih letih strankarskih prepirov začelo s pametnim delom. Sedaj je naša prva dolžnost, da delamo z vsemi močmi na to, da postane vsak kmetski gospodar član Kmet. družbe. Če so vsi drugi stanovi tako tesno organizirani, zakaj bi slovenski kmet moral biti tako razdvojen. V bodoče naj bi se pri razdeljevanju vseh vrst podpor in drugih javnih pomoči oziralo pred vsem na člane Kmet. družbe. S to propagando bi se pritegnilo vse kmete k organizaciji, če pa še to ne bi pomagalo, naj se izdajo še druge ostrejše odredbe. Vsak neorganiziran kmet škoduje kmetskemu stanu. Naše strokovno glasilo »Kmetovalec" naj se čita v vsaki kmetski hiši. Izhajal naj bi vsak .teden, biti pa mora zelo praktično urejevan. Prinaša naj vsak teden točne in sigurne podatke o cenah kmet. proizvodov, na katere se mora zanesljivo ozirati vsak kmet. Dosedaj se nam godi tako, da moramo razne gospodarske članke citati in seveda tudi drago plačati v različnih in mnogoštevilnih časopisih. To nikakor ni pametno. Ves strokovni poduk in razne praktične nasvete in navodila naj v bo^ doče nudi to glavno glasilo. Zelo važno vlogo igrajo v gospodarskem življenju naše zadruge. Zato bi bilo potrebno, da bi se Kmet. dr. in razne zadružne zveze v središču in ravno tako kmetijske podružnice in zadruge po deželi čim tesneje zbližale, ali pa, če bi bilo mogoče, da bi se združile. Ker imajo vse namen pomagati kmetskemu stanu, potem mora biti tudi vodstvo bolj enotno in združeno. V mnogih krajih imamo več različnih zadrug, zvez in društev, ki delajo malo ali sploh nič. Sedaj je čas, da se odstrani vse, kar je nepotrebnega. Nastopi naj Kmet. dr. s svojimi podružnicami ter naj se začne povsod, kjer se je doslej spalo, s pridnim in nesebičnim delom, ki bode prineslo več blagostanja našim kmetskim domovom. Nabirajte nove člane! — Čitajte in shranjujte „Kmetovalca!" Našim kmetovalcem 1 Našim poljedelcem! Letošnja zima je izredno mila, kakor je ne pomnijo najstarejši ljudje. Ravno nasprotna je od lanske, ki nam je prinesla dototo letino. Letošnja zima je nudila in nam še nudi pajugodnejšo priliko za čiščenje njiv in drugih zemljišč od kamenja, za rigolanje itd. Sedaj je čas, da pripravimo potrebna semena in da naročimo potrebna umetna gnojila. Domača semena je skrbno očistiti. Preskrbeti si je pravočasno tudi s sredstvi za prašenje ozir. »namakanje semena proti glivičnim boleznim. Potrebna travna in deteljna semena je tudi sedaj naročiti, da jih o pravem času dobimo. Z gnojenjem z umetnimi gnojili je pričeti v prvi spomladi, pa naj se to tiče travniških kultur ali pa njiv. Zadnji čas je tudi, da spravimo naše orodje in stroje v red in da nadomestimo, kar je slabega. Našim živinorejcem I Preglejmo dobro zaloge krmil, da ne pridemo nazadnje v zadrego. Letošnja zima se utegne podaljšati z ozirom na dosedanjo svojo mehkobo in suhoto. Napravimo si tudi načrt za potreben pridelek krme, ki ga moramo v tekočem letu doseči, da ne bo pomanjkanja prihodnjo zimo. Računajmo, da je potreben prihranek za slučaj slabe letine. Pospešujmo pridelek detelje, posebno lucerne, ki je najbolj odporna proti suši in ki daje največ in najbolj tečno krmo. Pospešujmo tudi pridelek pese, ki daje na dobro obdelanih njivah bogate pridelke in slastno zimsko klajo za molzno goved in za prašiče. Obračajmo našo živinorejo k reji molzne govedi in mlekarstvu, v prasičjerejskih krajih pa k reji lahkih peršutnikov (60 do 80 kg), ki imajo dobro ceno in se lahko prodajo. Ne odtegujte teletom mleka! Skrbite tudi za redno pokladanje živinske soli in klajnega apna. Težakovo olje vpliva zelo ugodno pri prašičih in goveji živini. Sloveniji, ki je sedaj združena pod enotno ban-sko upravo, so dani vsi pogoji, da se lahko visoko dvigne. Uspeh je odvisen od našega dela. Zato vsi na delo, da nas čas ne prehiti! Peterlin Al., Preserje, p. Radomlje. Organizacija prodaje pri nas. Današnja kriza spravlja različna vprašanja na dan, ki se tičejo po eni strani organizacije proizvajanja, po drugi pa organizacije prodaje kmetijskih pridelkov. Kupčija z našimi pridelki je danes tako zaostala, da potrebuje odpomoči, sicer je zavrt tudi vsak drug napredek naše produkcije. Glede organizacije prodaje se pa v zadnjem času pojavljajo napačna mnenja in napačne težnje. Mnogi si predstavljajo to stvar vse bolj enostavno, kakor je v resnici. Tako so prišli na Kmetijsko Našim sadjarjem! Letošnja lepa zima nam omogoča, da drevje lahko temeljito obrežemo, pobelimo in tudi pognojimo. Pri nas se sadnemu drevju premalo, navadno pa nič ne gnoji. Okoli mladega drevja naj se skopi je kolobar in pognoji. Pod starim drevjem naj ise pa pod kapom napravi okrogel pas in z njega rušo v širokosti približno 80 cm previdno odstrani; ta pas je pognojiti s hlevskim gnojem ali pa zaliti z gnojnico, oziroma potrositi z umetnimi gnojili, zlasti z mešanim gnojilom nitrofoskalom, ki prija sadnemu drevju, ker vsebuje poleg dušika tudi kalij in fosforno kislino. Na 1 m2 površine je računati 8 dkg, tega gnojila. — Sedaj je tudi pravi čas za škropljenje drevja z arborinom. Jablanam in hruškam škropimo z 10%, češpljam z 8%, breskvam in marelicam pa s 5% raztopino. Škropiti je v suhem vremenu in ne v hudem mrazu. Našim vinogradnikom I Čas režnje trt je tu. Ako nismo porezali že jeseni šparonov in skrajšali previsokih prekljastih trt, storimo to sedaj in sicer čimpreje. Režnji sami je posvetiti največjo pozornost in naj jo obavljajo le popolnoma vešči ljudje, najbolje gospodar sam, kajti on pozna svoje trte najbolje. Po režnji in kolitvi je vinograd pognojiti ali s hlevskim gnojem in kompostom, ali pa z umetnimi gnojili, če smo to opustili v jeseni. Tudi za vinsko trto se priporoča mešano gnojilo nitro-foskal, (na 1 m2 vsaj 6 dkg). Če pa gnojimo z apne-nim dušikom, ga je vzeti na 1 m2 4—5 dkg, poleg tega kalijeve soli na 1 m2 2—3 dkg in posebej se pa podkoplje superfosfat. — V vinski kleti je skrajni čas, da se pretoči mlado vino. Paziti je na posodo, da je čista in brez vsakega slabega duha. V ostalem je pa držati polne sode, da se ne dela kan na vrhu. Prazno posodo je vsaj vsako četrtletje dobro za-žveplati. družbo predlogi in želje, naj bi družba prevzela prodajo pridelkov od svojih članov, imenoma krompir, zelje, fižol itd., slično kakor izvaja sedaj nakup različnih gospodarskih potrebščin, modre galice, umetnih gnojil itd. To mišljenje je pa zmotno. Med nakupovanjem gospodarskih potrebščin in prodajo letnih pridelkov je velika razlika. Prodaja kmetskih proizvodov zahteva obvezno organizacijo, do-čim je Kmetijska družba prosta organizacija. Za tako prodajo so poklicane pri nas edino kmetijske zadruge in njih zveze, ki delujejo z omejeno ozir. neomejeno zavezo svojih članov in ki na ta način jamčijo za svoje poslovanje. To pa Kmetijska družba s svojim prostovoljnim članstvom ni. Tudi po drugih deželah ne vodijo kmetijske družbe takih podjetij in je naravnost beganje neukih ljudi, ako se taka mnenja širijo. Povsod izvajajo take naloge le organizirane zadruge. To naj vzamejo na znanje vsi, ki mislijo, da je Kmetijska družba poklicana, prevzeti na svoja ramena tudi prodajo kmetijskih pridelkov. Pri tem vprašanju je pa še na sledeče opozoriti. Naša država je izvozna država in potrebuje pred vsem izvoznih možnosti, ki jih sedaj nima v potrebni meri. Pri nas je treba organizirati pred vsem izvoz, razentega pa tudi kupčijo v notranjosti. Prvi početki tega dela in prvi koraki so se že napravili in sicer s prirejanjem razstav in z njimi združenih jesenskih sejmov v Ljubljani. Ti sejmi, ki se vrše sedaj leto za letom, naj zbližajo producente in trgovce oziroma konsumente in naj nudijo enim in drugim priliko za tesnejše trgovske stike. Imeli smo dosedaj že vrlo uspele sadne sejme z standardiziranim blagom, sejme za sir, za vino, za med in za jajca. In te sejme je prirejala tudi Kmetijska družba. Ni res tedaj, da bi držala družba v zadnjih letih (po Pir-čevi smrti) roke križem, ampak res je nasprotno, da je Kmetijska družba na tem polju dosti več storila kakor v prošlih letih. Položaj v Nemčiji, ki se nam rad postavlja za izgled, je bistveno drugačen. Nemčija je uvozna država z bogato in številno industrijo in s številnimi mesti. Ta država se je začela po vojni osamosvajati tudi glede kmetijske' produkcije in zapira svoje meje za uvoz tujih proizvodov. Svojo produkcijo pa pospešuje z dobro urejeno notranjo trgovino in s pomočjo Standardizacije prodajnega blaga, t. j. z enotnim, skrbno sortiranim in zanesljivo dobrim blagom, ki ga prodajajo v zadnjem času v tako-zvanih „Veiling-ih", t. j. dražbenih zadrugah, ki so se nalašč v ta namen ustanovile. V teh zadrugah se prodaja dobavljeno blago (krompir, sadje, jajca, sir, maslo, zelenjad) z določeno težo (mero) in v predpisanih posodah (vrečah, zabojih, košarah) dražbe-nim potom, za kakršno kupčijo se po teh obljudenih krajih kupcev (konsumentov) ne manjka. Pri nas v dravski banovini bi prišli za tako prodajo za enkrat v poštev le mesti Ljubljana in Maribor, torej kraja, kjer je dosti konsumentov in kjer poslujejo že razna konsumna društva in na-bavljalne zadruge. Izmed industrijskih krajev bi prihajala v poštev eventualno še Jesenice in Trbovlje. Ti kraji pa so preskrbljeni z živili in bi šlo v tem primeru le za organizirano direktno prodajo potrebnih kmetijskih pridelkov. I Kakor rečeno, je pa organizacija prodaje stvar kmetijskih zadrug in njihovih zvez. Pri nas so poklicane za to organizacijo Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza; njima pripada ta naloga. Kmetijski družba bo pa organizacijo prodaje pospeše- : vala kakor doslej in še bolj, če bo imela potrebna ! sredstva v take namene. R. Novejše izkušnje s 40 % kalijevo soljo. S poskusi se je v zadnjem času dognalo, da je veliko bolje in edino prav, da raztrosimo kalijevo sol vsaj 14 dni, še bolje pa tri tedne pred setvijo, ne pa tik ob setvi. Izklile mlade rastline ne smejo namreč priti v neposredni stik s kalijevo soljo, ker bi v tej nežni mladosti neugodno vplivala na ves razvoj, pa naj si bo pri žitnih rastlinah ali pa pri okopavinah. S pravočasnim, dosti zgodnjim gnojenjem dosežemo po zadnjih izkušnjah veliko lepše uspehe, Slika 3. Prašičje vzreievališče g. Al. Janžekoviča v Strjancih, srez Ptuj. blagom, je bil onemogočen. Treba je bilo ustanoviti domača vzrejevališča, ki naj bi vzrejevala dobre plemenske merjaščke za oddajo na občine, kmet. zadruge in okr. zastope, ki so želeli zboljšati prasičjo-rejo v svojem okolišu. Vstrajnemu delu g. nadz. Martina Zupanca se je posrečilo, najti v bivši mariborski oblasti nekaj priznanih svinjerejcev, pri katerih so se dala organizirati dobra vzrejevališča. tako da je upravičena domneva, da je prav dosedanjemu nepriličnemu gnojenju tik ob setvi pripisati, ako nismo dosegli s kalijevo soljo zaželjenih uspehov. Gnojimo zanaprej spomladnim pa tudi jesenskim sadežem raje 14 dni ali tri tedne prej, da ne bo prepozno in da bomo prišli tudi pri kalijevih gnojilih do popolnega učinkovanja in do ugodnejših uspehov. Prašičje vzrejevališče Alojza Janžekoviča v Strjancih, srez Ptujski. Takoj po prevratu se je morala Slovenija glede prasičjereje postaviti na lastne noge. Uvoz iz sosednjih držav, ki so nas dotedaj zalagale s plemenskim Slika 4. Pašnik prašičjega vzrejevališča v Strjancih, srez Ptuj. Eno tako domače vzrejevališče je urejeno pri g. Janžekoviču in nam ga kažeta sliki št. 3. in 4. Prva slika nam predočuje plemensko odbiro, druga pa nam kaže svinje na paši. Iz slik je posneti, da Janžekovič vzgaja ople-menjeno belo svinjo z dolgimi, visečimi ušesi, katera se je pokazala za naše- prilike prav primerna. Na levem krilu prve slike vidimo velikega, originalnega merjasca, ki je bil importiran v jeseni 1928 iz Nemške Avstrije. Plemenskih svinj redi vzrejevališče 4—5. Raz-ven mater vidimo na slikah mladino. Merjaščki za pleme se odkupijo in razdajajo med zanimance le od starejših svinj in sicer od drugega do 5 gnezda. Kar je pri vzrejevališču g. Janžekoviča posebno dragoceno in tudi pri drugih vzrejevališčih zaže-ljeno, je paša. Svinje imajo na razpolago pašo in sicer na mladi detelji. Vsled tega so svinje zdrave in dobro razvite. Iz srca želim, da bi se to vprejevališče razvijalo ugodno in dalo v prihodnosti dosti dobrega plemenskega pomladka. Jos. Zidanšek. Pogoj vsakega napredka v živinoreji. Na Gorenjskem bi mogoče ne bilo treba razpravljati o tem temeljnem pogoju vsega napredka v živinoreji; v Slovenjgradcu pa, kjer sem nedavno poročal na nekem kmet. zadružnem tečaju, sem smatral za potrebno, da opozorim prisotne kmetovalce na ta najvažnejši pogoj napredka in povzdige živinoreje. Gre za vzrejo telet. Kaj hočemo doseči glede povzdige živinoreje? Hočemo predvsem da nam živali hitreje rastejo -da bodo voli za prodajo že v 2 letih godni in ne še le v 4 letih —, da bodo živali lepših, popolnejših oblik, da bodo krave donosnejše glede mlečnosti, da nam bodo dnevno mesto 3 do 4 litrov dale 8 do 10 litrov mleka, kakor na pr. na Danskem itd. Kako bomo dosegli te uspehe? Ali mar z vpeljavo tujih, dobičkanosnejših pasem? Nikakor ne! Izkušnja je pokazala, da samo vpeljava tujega plemena še ni prinesla trajnega uspeha. Ako hočemo doseči vse navedene zboljšave pri naši živini moramo predvsem temeljito zboljšati rejo in oskrbovanje telet. Uvaževati moramo, da imamo edino v času prve rasti živali t. j. v dobi vzreje možnost, da živali oblikujemo in popolnoma v našemu smislu in po naših zahtevah usmerjamo. Predvsem moramo paziti, da nam teleta ne zaostanejo v rasti, da se vedno enakomerno razvijajo in vsaki dan pridobijo primerno na teži. Radi tega je največjo pažnjo posvečati odstavljanju telet in njihovi prehrani v prvi dobi. Tako življensko silo rasti in preoblikovanja v vsaki smeri žival nima nikdar več, kakor v prvi dobi razvoja. Kar se pri teletu zamudi, se pri odrasli živali ne da nik()ar več popraviti! Naj bi uve-ljalo načelo, ki ga je ranjki predsednik Kmetijske družbe g. Pire vedno in povsod povdarjal, da mora mlada žival doseči v prvem letu rasti polovico teže odrasle živali. Dajmo teletom vsaj do 8.< še boljše do 12. tedna mleko in odstavljamo tako, da žival ne bo čutila nobenega prehoda od pijače na suho krmo! Čeprav prirast na živi teži pri teletu ne odgovarja izkupičku, ki ga dobimo za mleko popito od teleta — moramo vendar vpoštevati, da se ta manjši izkupiček za mleko bogato splača s poznejšim boljšim izkoriščanjem krtne, z boljšo mlečnostjo itd. Ako prodaste mleko po 2.5 Din, pa ga tele plača z dnevno prirastjo na teži po 1.5 Din, se vseeno mnogo bolj izplača dati mleko po tej nizki ceni teletu, kakor pa ga prodati drago v mesto. To velja seveda le za teleta, katera redimo za dom in za pleme, ne pa za teleta, ki jih damo mesarju. Tem teletom pa čim manj mleka in čim prej pod nož! Fr. Wernig, Slovenjgradec. Kako je pospeševati mlečnost pri prvesnicah? Pri prvesnicah se da močno vplivati, da nam pozneje dobro molzejo. Prav v tem času, ko jih začnemo mlesti, je najugodnejša prilika, da jim vcepimo večjo mlečnost in sicer s smotrenim krmljenjem. V tem času je vime najbolj sposobno za boljši razvoj in za večjo delavnost. Pri nas velja izkušnja, da se mlečnost razvije s tretjim teletom in da so prvesnice v obče malo-molzne. To je resnipa, toda resnica je tudi, da se da mlečnost prvesnic izdatno dvigniti, kakor nas uče izkušnje po drugih krajih. Ob suhi krmi, ob samem senu se kajpada mlečnost ne da posebno dvigniti. Toda če pokladamo poleg sena tudi deteljo, razentega pa dobro koren-stvo in močna krmila, ki so bogata na beljakovinah, se pa vsa mlečnost takoj dvigne. In take krme je treba, če hočemo vplivati na večjo delavnost vimena. Pri nas manjka tako smotrenega krmljenja. Tudi je treba že nekoliko prej vplivati na ugodno prebavo takih krmil, da se bo mlečnost bolje razvila. Vse to lahko dosežemo s pametno rejo. Na to je treba gledati zlasti v zadnjem času brejosti, ko se začne vime razvijati. Glavno delo pa nas čaka s početkom prve molže. Takrat je treba vse storiti, da se vime čim bolj razvije. Mlečnost prvesnic se lahko dvigne v par dn?h na dvojno količino, kar lahko povzamemo iz sledečega izgleda, čegar podatke imamo iz nemških strokovnih listov. Telica je dobila zadnji čas pred porodom sledečo krmo: 2.5 kg sena, 1.5 kg suhe detelje, 9 kg korenstva (7 kg pese in 2 kg korenja) in 1.5 kg močnih krmil (oljne tropine in oves). Razentega je dobila še 35 g rudninske soli (klajno apno in sol) in 2 žlici ribjega olja. Prvi dan po porodu je dobila samo 1 kg sena, zato pa 1 kg več močnih krmil. Vse drugo je ostalo. Drugi dan je molzla 6 1 mleka. Dobila pa je sledečo krmo: 2 kg detelje, 1 kg sena in slame, 11 kg korenstva, vmes 3 kg korenja, 3 kg močnih krmil (zgoraj navedenih) in rudninskih snovi in ribjega olja kakor zgoraj. Tretji dan je molzla 9 1 mleka, dobila pa sledečo krmo: Sena in detelje kakor zgoraj, 15 kg korenstva, 2 kg močnih krmil in 1 kg oljnih tropin, 50 g rudninskih snovi in ribje olje. Četrti dan je molzla 12 1 mleka, dobila pa: 3 kg detelje in 1 kg sena in 1 kg slame, 16 kg korenstva, 2 kg močnih krmil in 2 kg oljnih tropin. Ta odmerek je ostal tudi naprej, in še le ko je naraščajoča mlečnost pojenjala, se je prešlo k običajnemu krmljenju. Do četrtega tedna se je pa po-kladala tako močna krma. Ves čas prve molzne dobe se je pokladala tudi mešanica rudninskih snovi. Ta zgled nam kaže, da se je dvignila mlečnost v treh dneh od 6 na 12 1 in da se je to doseglo le s smotrenim krmljenjem. Tudi pri nas bo treba premišljeno in z boljšim krmljenjem vplivati na večjo mlečnost. Železo je treba kovati, ko je razbeljeno! R. Vzajemna podpora društva za zavarovanje živine. Katastrofalno je za malega kmetiča, ako mu pogine edino živinče. Tudi za večjega kmeta je pogin vola ali krave težko prenesljiva nesreča. Taki nesrečneži navadno pobirajo miloščino no srezu in nreko tega, da si z nabranim denarjem kupijo drueo živinče. Trda je taka pot, ki največkrat ne doseže popolnega uspeha, je pa tudi neDrimerna, saj smo vendar v času zadružništva in društvenega življenja, ki sega že v vsako vas. To ni prav tudi iz moralnih in vzgojnih razlogov, ker večkrat se nabrani denar tudi zlorabi. Obstoj vzajemno-podpornega društva za zavarovanje goveje živine, ali recimo na kratko zavarovalnica goveje živine, obvaruje kmeta-člana škode, ker v slučaiu nesreče dobi iz društvene blagajne Dlačano vrednost poginjene živali, da si lahko kupi drugo. Nadaljnja dobrota take zavarovalnice je, da zavarovalnica poskrbi za zdravniško Domoč in na splošno vpliva na dobro rejo živali. Slabim živinorejcem namreč zavarovalnica ne sme zavarovati goveda. Ker pa nobeno društvo ne more kriti stroškov, ako nima vira dohodkov, se je ugotovilo, da navadno zadošča, ako društveniki plačujejo po 1% na leto v društveno blagajno od cenjene vrednosti živali. Drugod Da imajo uravnano tako, da člani ob vsakokratni škodi prispevajo k svoti, na katero je bilo govedo cenjeno, razmerno po številu svoje zavarovane živine. Tedaj za čim večjo vsoto ima kdo svojo živino zavarovano, toliko več mora plačati kmetu, ki mu je govedo poginilo. Ker je pa tako zbiranje denarja zamudno in otežkočeno, je boljši prvo-navedeni način, ker poškodovanec dobi denar na roko lahko že na dan nesreče. Uprava, ki si jo društvo vsako leto na občnem zboru voli, opravlja vse posle brezplačno. Ta obstoji iz načelstva, nadzorstva, oglednikov, tajnika in blagajnika. Ponekod so pred leti ustanavljali razen malih, občinskih zavarovalnic za govejo živino, tudi deželne. Boljše so pa uspevale male, občinske, z manjšimi prispevki (premijami) v društveno bla- gajno, kakor na širši podlagi ustanovljene deželne, ker 1. pri malih občinskih je boljša kontrola nad živino in nad postopanjem z njo, 2. za velik poslovni aparat mora biti ustanovljeno številno plačano uradništvo, 3. vnovčenje mesa in kože ponesrečene živali je pri malih zavarovalnicah boljše in vestnejše, 4. pri deželnih zavarovalnicah si mnogi člani domišljajo neizčrpljiv vir dohodkov pod devizo, da dežela lahko plača. To opazujoč, sem bolj naklonjen malim, občinskim zavarovalnicam za govejo živino, kakor velikim za celo banovino. Agilnemu učiteljstvu in naprednim gospodarjem priporočam ustanovitev takega društva, ki ne varuje samo posameznikov pred škodo, ampak tudi pospešuje napredek živinoreje, ki je podlaga kmetovanja in blagostanja. Na političnih uradih (županstvih' in srezkih na-čelstvih) pa je, da nehajo z izdavanjem dovoljenj za nabiranje milodarov nezavarovanim poškodovancem, pa bodi-si za živino ali vsled požara, sicer ne pridemo iz te še mnogokje mrtve točke. Kjer ni še razpoloženja za zadružno misel, vzgojimo ga! Josip Štrekelj. Zimska pozeba in naš sortiment jabolk. Lanska huda zima nam je uničila izredno mnogo sadnega drevja. Zlasti nekateri kraji so izredno trpeli. Posledice so se že tekom leta pokazale, skoraj gotovo pa bomo občutili ta udarec še v poznejših letih. Izredno so trpela mlada drevesa finejših sort, medtem ko so nekatera stara drevesa s čvrstim lesom in z debelo skorjo veliko vzdržala. Seveda je vztrajnost dreves odvisna od raznih okolnosti. Predvsem je znano, da premočno gnojenje zlasti z dušikom napravi drevje bolj občutljivo. Na drugi strani je zanemarjeno in sestradano drevje tudi občutljivejše nego dobro oskrbovano; pa tudi močno obrezovanje je lahko vzrok, da drevje prej pozebe. _ Vztrajnost drevja je zelo odvisna tudi od vremena prejšnjega leta. Suho poletje napravlja les bolj trden, medtem ko vlažno in hladno poletje deluje ravno nasprotno; istotako tudi vlažne in senčne lege. Treba je torej drevje opazovati in šele na to presojati, kaj je vzrok pozebe. Nastane vprašanje, kako spoznamo pozeblo drevje? Zmrzal se pojavi namreč zelo različno. Navadno nastanejo razpoke po deblu in vejah in to vsled neenakega krčenja posameznih plasti v sta-ničju lesa. Tukaj se potem naselijo kaj rade različne bolezni (rak, škrlup, gnilobne glivice, gobe itd.). Običajno pa nastanejo ozebline na južni in jugozapadni strani dreves, in sicer tamkaj, kjer po močnem mrazu solnce čez dan pritiska. Pri nas se to često dogaja februarja meseca in v zgodnji spomladi. Mnogokrat pa pozebejo pri nekaterih sortah le vrhovi. Ti postanejo rjavkaste barve in ne odženejo več. Ako jih prerežemo, opazimo neposredno pod kožo, da je kambijalna plast počrnela. Na tem poznamo, da je dotični del odmrl. Tudi po deblu odmrjejo včasih le posamezne plasti luba. Tako nastanejo tako-zvane zmrzlinske plošče. Važno je, da znamo pozebla drevesa primerno zdraviti. Predvsem je odstraniti z drevja vse, kar je suhega in odmrlega, pa naj si bo to lub aH skorja, na deblu ali vejah, ali pa suhe mladice in posamezne veje v kroni. Ko pridemo do živega luba, ie rano lepo gladko izrezati in dobro zamazati z 10% arborinom ali pa s cepilno smolo. Izredno dobro vpliva, če bolna mesta na deblu in na vejah — kakor rakova gnezda in večje rane — puščamo, t. j., da lub narežemo v pedenj dolgih, za debelost luba globokih, navpičnih zarezah (2—3 zareze na vsakem drevesu). Posebno dolge in široke rane na deblu je na najbolje, ko jih očistimo in obrežemo, dobro namazati s zmesjo kravjeka in ilovice ter nato oviti in privezati s kako platneno krpo. To ovijanje izredno pospešuje tvorbo novega luba, ki polagoma popolnoma zakrije rano, če le nismo s tem delom preveč odlašali in se niso tamkai naselile razne škodljive glive. Kjer je deblo pozeblo okoli in okoli, tam seveda ni pomoči, ker se sok ne more več pretakati po deblu. Na podlagi opazovanj v letošnjem letu. so vsled pozebe trpele sledeče sorte: Kanadka, z'ata par-mena, boskoopski kosmač, gravensteinc, kaselska reneta, francoski kosmač, car Aleksander in šampanjska reneta. Manj občutljive so se izkazale sledeče sorte: beličnik, bellefleur (belfler), voščenka, pisani kardinal, jesenski kosmač, gdanski robač, Parkerjev kosmač, damasonski kosmač, landsberška reneta, Bau-manova reneta in Ontario. Kot izredno vztrajne sorte so se izkazale: Char-lamovsky, Jakob Lebel, rdeči jesenski kalvil, zeleni knežak, tafelček, Boikovo jabolko, bobovec, mošan-čkar, londonski peping, Deanov kodlin, ribstonovec, kraljevi kratkopecelj in železnikar. Fr. Kafol. 10 zapovedi za kletarja. I. Vinsko klet in prostore, kjer je razna kletar-§ka posoda in orodje, je večkrat na leto temeljito osnažiti in vsaj enkrat pobeliti. Osnažiti pa je isto-tako vso posodo, ki jo rabimo za kletarstvo. II. Polne sode je vsak teden zaliti z vinom zato pripravljenim (zalija). Vino, ki ga sproti rabimo, je od časa do časa potočiti v manjšo posodo. Žvepla-nju se je po možnosti ogibati. III. Prazne sode je vsak mesec nekoliko za-žveplati z azbestnim žveplom. Najboljše je, da se poslužujemo v to žveplalnikov.1 IV. Samo ob vročih poletnih dneh in ob hudi zimi je ventilacijo (oddušnike) zapreti (zamašiti). Toplota kleti naj je čez leto in dan enakomerna. V. Izpraznjene sode in posodo je s čisto vodo dobro pomiti, zbrisati, osušiti, zažvepljati in zapreti ozir. zamašiti. VI. Pred polnjenjem je posodo vedno dobro umiti. Mošta in mladega vina ni žveplati, ako ni to 1 Žveplalniki za sode se dobe pri družbi za 60 Din komad. iz posebnih vzrokov potrebno, v vsakem slučaju pa čim manj. VII. Kajenje v vinski kleti in drugih prostorih bodi prepovedano, ravnotako tudi vsako drugo one-čiščenje zraka, ker se vino rado navzame slabega duha in kvarnega vpliva. VIII. Pri vsakem kletarskem opravilu je posodo dobro in čisto umiti in osušiti ozir. odcediti in zbrisati. Vehe naj so okrogle, da popolnoma zapirajo. Ovijanje s cunjami je opustiti, pa naj si bo pri vehi ali čepu in pipi. IX. Nikdar ni uporabljati neznanih kletarskih pripomočkov, dokler se nismo o tem posvetovali s strokovnjakom. X. Čistoča, snaga in poštenost so najlepše in najvažnejše lastnosti vsakega kletarja. Filipič. Popravljanje cikastega vina. Na vprašanje, kako je postopati v trošarinskem oziru s cikastim vinom, ki je že otrošarinjeno, ako se popravlja z vlaganjem svežega grozdja, je ministrstvo finance odločilo, da se od takega vina po odvzemu grozdja doplača trošarine le v toliko, kolikor se je količina vina zvišala. Ako se tako grozdje potem porabi za žganjekuho, se plača za kuhanje žganja trošarine Din 23.— za vsako hektolitersko stopnjo alkohola. Zatrošarinjenje petijota. Vinogradniki, ki se ne bavijo s prodajo alkoholnih pijač, smejo izdelovati petijot trošarine prosto, če ga sami porabijo. Če ga pa prodado, morajo plačati trošarino. Vinogradniki, ki se bavijo s prodajo alkoholnih pijač na debelo in na drobno, morajo proizvajanje petijota predhodno prijaviti pristojni finančni kontroli in plačati državno trošarino in oblastno trošarino v isti izmeri, kakor za navadno vino. Trošarinska prostost vinog radnikov. Vinogradniki ne plačujejo državne trošarine na ono vino, ki ga uporabljajo za domačo potrebo. Za vino za domačo potrebo se smatra samo ono vkio, ki ga porabljajo rodbinski člani, hišno služabništvo, osebe, ki so pri dotičnem vinogradniku na stanovanju in hrani, kakor tudi delavci, ki obdelujejo vinograd. Ministrstvo za finance je odločilo, da je ta predpis tolmačiti v tem smislu, da se mora tako vino konzumirati v občini, kjer je vinograd, dočim je vino, katero porablja vinogradnik za domačo porabo izven okoliša svojega vinograda, zavezano trošarini, ker je trošarinska prostost v ozki zvezi z obdelovanjem vinograda. Kaj moram vedeti o motorjih : Marsikateri kmetovalec bi rad kupil motor za svoje gospodarstvo, pa se ne more odločiti, ker ne ve, kateri bi bil najboljši in bi odgovarjal danim SI. 5. Pokončno stoječi prevozni motor s hladilnikom. razmeram. Pri nakupu tako dragega stroja je pa treba vedeti, kako mora biti izdelan tak motor in kateri pogoji so najglavnejši in jih mora kupec zahtevati od prodajalca. 1. Ena glavnih zahtev pri najboljšem motorju je ta, da se deli stroja, kateri se premikajo, to so osi, bat v valju itd. ne kvarijo vsled zaprašenja. To dosežemo na ta način, da je motor od vseh strani popolnoma zaprt, in kljub temu tako izdelan, da so vsi deli popolnoma in lahko pristopni. Pri motorjih zastarele izdelave, pri katerih je motor odprt, se prah kopiči v olju in uniči motor v kratkem času. Ako je motor zaprt, potem je njegova trajnost naj-manje še enkrafvečja kot pri odprtih motorjih. o a SI. 7. Ležeči valj v podolžner.1 prerezu, ki se sčasoma na spodnji strani obrabi: ni tnaznica. SI. 6. Pokončen valj v podolžnem prerezu, ki se ne obrablja vsled enostranskega trenja. 2. Kar se tiče valja, morate pri dobrem motorju zahtevati, da je valj izdelan pokončno. Velika prednost tako izdelanega valja je v tem, da se valj pokončno stoječega motorja ne obrabi na eni strani, ker bat ne pritiska vsled lastne teže samo na eno stran valja. (Glej sliko 6.). Pri motorjih, pri katerih valj ni izdelan pokončno, se valj rta spodnji strani hitro izrabi; tak motor nima kompresije in zatorej tudi ne moči. Znano je iz izkušenj, da je motor s pokončnim va- ljem delal po deset let brez popravil, dočim se je motor z ležečim valjem moral po 3—4 letih temeljito popraviti in zamenjati so se morali bat in batni obroči. Nazorno nam to predočujeta sliki 7. in 8. 3. Zelo važna stvar je tudi način mazanja. Biti mora enostaven in praktičen. Ne smejo biti steklene maznice, ki običajno ne delujejo in se tudi rade pobijejo. Najboljši način mazanja je ta, da se stroj maže sam, torej s tako zvanim automatičnim centralnim mazanjem. , Pri tem načinu mazanja se mora samo paziti, da je v prostoru za olje vedno dovolj dobrega olja. Ležaji glavnih osi morajo biti pri dobrih motorjih izdelani brezpogojno za obročno mazanje (Ring-schmierlager). SI. 8. Ležeči valj, obrabljen na spodnji strani. Temeljito popravilo je nujno potrebno; a v podolžnem prerezu, b v poprečnem prerezu, m maznica. 4. Reguliranje motorja mora biti točno in število obratov se mora z lahkoto menjavati tudi med pogonom, tako da jih je mogoče prilagoditi obremenitvi stroja. 5. Hlajenje pravilno izdelanega motorja mora brezhibno delovati, ker dobro hlajen motor rabi mnogo manj goriva in olja. Izogibajte se poceni motorjev, ki imajo hlajenje urejeno s pomočjo izpari-vanja vode. Voda mora s pomočjo črpalke prisilno krožiti in hladilnik mora biti tako izdelan, da voda, ko se motor ustavi, sama izteče iz valja. Edino s tem s'e popolnoma izognemo event. poškodovanju vsled zmrznenja. 6. Motor mora imeti pravilno izdelan razplinjač, tako da pravilno deluje z bencinom, bencolom, špiritom, petrolejem ali dinalkolom. Razplinjač ne sme imeti nobenih ventilov, vzvodov, plavačev ali peres, katera ovirajo pravilno izgorevanje pogonskega materijala. 7. Vžiganje motorja je tudi zelo važno. Najboljše vžigamo motor s pomočjo sveče in visoke napetosti. Vinarski kongres v Beogradu. V torek 4. t. m. se je v Beogradu sestal pripravljalni odbor za prireditev vinarskega kongresa, ki naj bi osvetlil današnjo vinarsko krizo in skušal najti pripomočke za njeno izboljšanje. Na tej konferenci je bilo zastopanih 24 različnih kmetijskih, predvsem vinarskih organizacij iz cele države. Iz Slovenije sta poslali Kmetijska družba v Ljubljani in Vinarsko društvo v Mariboru svoja zastopnika. Za predsednika te konference je bil izvoljen g. Vlada Savič, veleposestnik vinogradov iz Kamenice v Pruski gori, medtem ko je glavno poročilo irnel g. dr. Robert Paulovič, tajnik Zveze vojvodinskih bank iz Petrovaradina. Celodnevno zborovanje je rodilo te sklepe: Vinarski kongres se naj vrši 9. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v Beogradu, v dvorani nove Univerze s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o splošnem stanju vinogradništva v državi. — 2. Olajšanje nabave sredstev za uničevanje škodljivcev trte. -- 3. Izvoz vina in grozdja. — 4. Brezalkoholno predelovanje grozdja. — 5. Zvišanje porabe vina v državi. — 6. Vinski zakon. — 7. Organizacija glavne zveze vinogradnikov kraljevine Jugoslavije. — 8. Resolucije. Poročevalci so bili izbrani iz cele države. Za drugo točko je določen g. Andrej Žmavc, ravnatelj v p. v Mariboru, za sedmo pa g. Lovro Petovar. Posebno zanimanje za ta kongres vlada v Vojvodini, v Bački in Sremu, iz katerih krajev se ga bo po dosedanjih informacijah udeležilo na tisoče vinogradnikov. Ravno tako se pripravlja Dalmacija, da odpošlje mnogo zastopnikov v Beograd; tudi Hrvati se gibljejo in naravno, da mora biti tudi Slovenija, ki v svojem vinogradništvu ni manj prizadeta kot druge pokrajine naše države, na tem zborovanju častno zastopana. Notranje ministrstvo, ki je bilo naprošeno, da dovoli to zborovanje, je rade volje na to pristalo; pa tudi železniški minister je pripravljen dovoliti znižano vožnjo za vse udeležnike kongresa. Že ta ugodnost bo pridobila marsikaterega vinogradnika iz Slovenije, da se udeleži tega kongresa in manifestira solidarnost z ostalimi vinogradniki, obenem si pa tudi ogleda našo prestolico. Zato bi bilo umestno, da se udeleži tega kongresa čim več vinogradnikov iz Slovenije in s tem poda dokaz, da se nahaja tudi slovensko vinogradništvo v hudi stiski, ki ji je treba najti pomoči. Da se že v naprej ve približno število udeležnikov iz dravske banovine, se pozivajo vsi tisti, ki se želijo udeležiti tega kongresa, da se prijavijo Kmetijski družbi v Ljubljani, ki jim bo skušala olajšati potovanje, kakor tudi preskrbeti jim prenočišče v Beogradu. Prijave je treba poslati najkasneje do I. marca t. I. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 3. Nakupil sem veliko množino pepela, katerega nameravam potrositi po travnikih. Imam tudi še 300 kg Tomasove žlindre. Koliko naj ji dodam pepela in kateri čas je najugodnejši za gnojenje s pepelom? (I. C. v 2.) Odgovor: Najugodnejši čas za gnojenje travnikov s pepelom je zgodnja spomlad, še preden začnejo trave zeleneti. To velja sedaj tudi za Tomasovo žlindro, ki Vam je ostala od jesenskega gnojenja. Na 300 kg Tomasove žlindre ie vzeti 400—500 kg pepela, kar se ravna po količini kalija, ki se nahaja v pepelu in po potrebi zemlje po kaliju. Pepel je lahko različne sestave, ki se ravna po vrsti lesa, iz katerega je nastal. Zgoraj navedene številke veljajo za pognojitev 1 ha. R. Vprašanje 4. linam kravo dobro mlekarico, ki mi je po-vrgla drugič. Sedaj pa, ko sem odstavil teleta, priteče mleko na enem sesku še le po daljšem stiskanju in še takrat čisto malo in v jako tankem curku. Kaj je vzrok tej izpremembi v molži in kako jo odpravim. Odgovor. Ta izpreinemba je posledica poškodbe oziroma bolezni vimena in prizadete mlečne žleze. Dotična četrt vimena je gotovo trpela, da je sedaj sesek takorekoč gluh in brez mleka. V tem pogledu ste ves slučaj premalo pojasnili in je treba na vsak način bližjih podatkov o tem, kaj se je z vimenom zgodilo. Ali niste nič opazili, da je vime na tem mestu oteklo ali postalo boleče in trdo? To je treba na vsak način pojasniti, da se bo lahko sodilo na izpremembo molže. R. Kmetijsko-šolski vestnik. Kmetijska šola v Št. Jurju ob j. ž. poziva zlasti absolvente mlajših letnikov zavoda, ki imajo veselje iti v kmetijsko prakso v Švico, da se javijo upravi čimpreje, po možnosti osebno radi potrebnih podatkov, ali pa pismeno. Praksa traja od početka aprila do novembra. Praktikant dobi po potrebi delno ali popolno povrnitev železniških stroškov ter po pridnosti v praksi tudi delno mesečno plačo. Gotovo je v interesu naših bodočih gospodarjev, ako gredo za pol leta zaradi živinoreje v napredno Švico. Kmetijski tečaji in predavanja. Tridnevni sadjarski tečaj v Kranju. Kranjska sadjarska podružnica priredi v Kranju v dvorani ljudskega doma tridnevni teoretični in praktični sadjarski tečaj in sicer v torek 11. marca, v sredo 12. marca in v četrtek 13 marca t. I. Pouk se vrši vsak določeni dan od 9. do 12. ure predpoldne in od 1. do 4. ure popoldne. Na tečaju se bo podajalo podroben sadjarski pouk v obliki predavanj, a tudi praktičnega dela v sadovnjakih (obrezovanje, precepljanje, sajenje, Zatiranje škodljivcev itd.).. Stalnim udeležencem se bo nudilo vsestransko znanje iz modernega sadjarstva. Udeleženci naj prinesejo seboj cepilne nože, če pa teh nimajo, pa vsaj navadne ostre nože. Zimski kmetijski tečaj v Strukovclh. V nedeljo, dne 2. februarja je bil zaključen šesttedenski zimski kmet. tečaj v Strukovcih. Vpisanih je bilo 87 rednih poslušalcev, ki so se predavanj precej redno udeleževali, tako da je bil povprečni obisk 51. Posameznih predavanj zlasti iz živinoreje in mlekarstva so se udeležile tudi ženske. Vsega skupaj je bilo 24 predavanj. Vsako predavanje je trajalo po 2 uri in obsegalo pouk predavatelja in prosti razgovor. Predavali so sledeči gospodje: Ravnatelj Šega, sadjarstvo; sreski kmet. ref. ing. Wenko, živinorejo in mlekarstvo; višji šum. svetnik ing. Hrzič, gozdarstvo; kmet. nrof. Šiftar poljedelstvo in travni-štvo; sreski veterinar Šerbec živinozdravništvo; sreski zdravnik dr. Gregorc higijeno; sreski načelnik Lipovšek kmetijsko pravo. Uspeh tečaja je v vsakem pogledu prav zadovoljiv in ne bo ostal brez trajnega uspeha. Zahvala za vzorno pripravo in propagando gre g. šolskemu upravitelju Karlo Bako v Strukovcih. Zimski tečaj v Žicah pri Konjicah. V Zičah se je dne 21. I. 1931 otvoril šesttedenski zimski kmetijski tečaj. Tečaj je otvoril gospod sreski načelnik Trstenjak. Po nagovoru g. sres. načelnika Trstenjaka je razvil program tečaja g. ing. Ferlic. nakar sta sledili dve predavanji: živinoreja in travni-štvo. Tečaja so se udeležili tudi g. arhidijakon Fran Tovornik iz Konjic, šolski upravitelj iz Loč in 2ič, ter domači g. župnik Tomažič. Na tečaju se bodo obravnavali vsi predmeti: sadjarstvo, poljedelstvo, travništvo, živinoreja, vinarstvo in kletarstvo, gozdarstvo, kmetijsko pravo, zadružništvo. Tečaj za sadjarske pomočnike (oskrbovalce sadnega drevja) se vrši tudi letos na vinarski in sadjarski šoli v Ma- riboru. Namen tečaja je, izobraziti ne prestare moške delovne moči v vseh najvažnejših sadjarskih opravilih v drevesnici in sadovnjaku ter pri najvažnejših načinih sadne uporabe. — Tečaj traja 5 tednov in se vrši v treh razdobjih: a) 3 tedne spomladi, od 24. marca do 12. aprila,- b) 1 teden poleti, od 2. do 7. junija, in c) 1 teden jeseni, od 22. do 27. septembra. — Udeleženci dobe hrano in stanovanje na zavodu brezplačno. Ob zaključku tečaja delajo praktičen izpit in prejmejo spričevalo, ki jih usposablja za izvrševanje raznih sadjarskih opravil pri lastnikih drevesnic in sadovnjakov proti primerni nagradi. Prosilci iz dravske banovine, stari najmanj 18 let, naj pošljejo pravilno kolkovane prošnje (kolek Din 5.—) najkasneje do 5. marca t. 1. podpisanemu ravnateljstvu. Prošnji je priložiti krstni list, domovnico, spričevalo o nravnosti in poslednje šolsko spričevalo. — Ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Dvodnevni sadjarski tečaj se vrši dne 3. in 4. marca t. 1. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Prvi dan se bo obravnavalo sajenje, oskrba in gnojenje, drugi dan pomlaje-nje in precepljanje sadnega drevja. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja dnevno Od 8.—12. in od 14.—18. ure. Za-nimanci naj javijo udeležbo'z dopisnico do konca februarja ravnateljstvu šole. Uprava banske trtnice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru, obvešča tem potom vse interesente, da se začne z dnem 1. marca 1930 pri imenovanem zavodu četrti, 9 mesečni viničarski tečaj, v katerega se sprejme 12 mla-deničev. — Pouk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretčen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsacega posameznega opravila v posameznih kulturah nebhodno potrebno. — Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano in mesečno po 100 Din za pranje perila in nabavo potrebnih učil. V tečaj se sprejmejo viničarski in kmečki sinovi, ki so stari najmanj 16 let, dovolj razviti in močni za opravljanje vseh opravil na zavodovem posestvu. Lastnoročno pisanim, z Din 5 + 20 kolekovanim prošnjam je priložiti: 1. krstni list, 2. zdravniško spričevalo, 3. nravstveno spričevalo, 4. izjavo starišev, da pustijo prosilca 9 mesecev nepretrgoma v tečaju in 5. odpustnico osnovne šole. — Tako opremljene prošnje naj prosilci osebno izroče zgoraj navedenemu upraviteljstvu najkasneje do dne 25. februarja 1930. O sprejemu v tečaj bodo prosilci takoj obveščeni. Tečajniki dobe ob zaključku tečaja izpričevala o doseženi sposobnosti v vinogradništvu, sadjarstvu in kletarstvu. Dvodnevni kletarski tečaj se vrši dne V. in 8. marca (petek in sobota) t. 1. tia vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8.—12. in od 14.—18. ure. — Zanimanci, ki se žele tečaja udeležiti, naj javijo to z dopisnico do 5. marca ravnateljstvu šole. Kmetijske novice. Razpis nagrad za uspešne poskuse z umetnimi gnojili. Na ta razpis se je priglasilo največ kmetovalcev iz kranjskega sreza. Po razpisu se bodo torej letos v tem okraju vršili potrebni poskusi z umetnimi gnojili v zvezi s tekmo, ki se ima prirediti letošnjo jesen' v Kranju. Drugi kraji pridejo pozneje na vrsto. Prošnje za podporo za napravo gnojišč in gnojničnih jam. Kr. banska uprava razglaša, da dobiva dnevno številne prošnje za podpore pri nabavi materijala za zgradbo gnojišč in gnojničnih jam, hlevov in svinjakov. Te prošnje so večinoma pomanjkljivo sestavljene in pogostokrat tudi nekolkovane. Kmetijska družba-opozarja, da so prošnje na oblasti oproščene kolkov samo tedaj, če so vložene potom družbe same, ki jih priporoča in odpošije na merodajno mesto. Take prošnje morajo biti spisane na ceii poli in v njih navedeni vsi podatki za tisto napravo, za katero se prosi podpora. — Banska uprava opozafja tuui na to, da trenotno nuna dovolj kreditnih sredstev na razpolago, Ua bi mogla ugoditi novim prošnjam. Zato naj kmetovalci zaenkrat ne vlagajo več prošenj, dokler ne bo razglašeno v Uradnem lista, da so podpore, zopet na razpolaganje. Gospodarske stvari. Trsje iz banovinskih trsnic se oddaja letos po istih cenah in pogojih kakor lani in sicer: cepljeni trsi la po Din 1.50, korenjaki la po Din 0.25, lla po Din 0.15, ključi Ia po Din 0.15, lla po Din 0.08. '— Trsje se naroča na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, pri trsnici in drevesnici v Pekrah, p. Limbuš, pri trsnici in drevesnici v Kapeli, p. Slatina-Radenci, pri trsnici pri sv. Uršuli, p. Dramlje, pri sreskem načelništvu v Krškem in Novem mestu ter na Kmetijski šoli na Grmu, p. Novo mesto. Naročila so koleka prosta. Vestnik odseka za rejo kuncev. Dne 1. 11. 1930 se je vršila 13. odbora seja. Odobren je bil zapisnik zadnje odborove seje. Tajnik je prečital 42 došlih dopisov, katerih rešitev je odbor potrdil. Na dopis kluba Kastoreks pošlje odbor tozadeven odgovor. Dalje je odbor odobril vzorec razstavne kletke v izmeri 90 cm X 60 cm X 45 cm. Vzorec je na vpogled interesentom (v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani), ki bi hoteli prevzeti izdelavo 120 kletk, da stavijo tozadevne ponudbe do 1. 111. 1930 na tajništvo odseka. Članstvu, ki dolguje na članarini za k 1929, se pošlje opomin. S 1. februarjem pričenši se vpisuje članarina za 1. 1930. Odbor sklene vložiti prošnjo na ministerstvo za kmetijstvo v svrho podpore. Prihodnja seja bode sklicana potom vabil na eno prihodnjih nedelj dopoldne. Inkret. Vestnik odseka za rejo perutnine. Predavanja iz perutninarstva bo prirejal odsek letos širom vsega področja Kmetijske družbe, zlasti na sedežih kmetijskih podružnic. Sporazumno z bansko upravo, oddelkom za kmetijstvo, ki bo dala tudi svoje strokovnjake na razpolago, bo ta važna akcija gotovo uspela in pripomogla k zboljšanju našega zaostalega perutninarstva. Načelstva podružnic se pozivajo, da se prijavijo pri družbi za predavanje; stroške za predavatelje bo kril odsek. Tajnik. Velika perutiiinarska razstava. Ob času letošnjega spomladanskega velesejma bo priredil „Odsek za perutninarstvo" Kmetijske družbe veliko razstavo perutnine in sicer istočasno z „Odsekom za kuncerejo". Člani odseka, kakor tudi vsi ostali gojitelji teh izredno dobičkanosnih domačih živali naj se že sedaj pripravljajo na to, da se bodo razstave udeležili. Natančna navodila bodo objavljena pozneje. Tajnik. TJradne vesti. ZAPISNIK seje glavnega odbora Kmetijske družbe v Ljubljani v četrtek. 30. januarja 1930 ob pol enajsti uri dopoldne v družbeni posvetovalnici. Navzoči gg.: predsednik Detela, podpredsednika Haupt-man in Lenarčič ter "odborniki Brulc, Jan, Kersnik, Levstik, Pibcr, Robič, Rus, Steblovnik, Strcin, Šušteršič, Vesenjak, iiiž. Zidanšek, in družbeni ravnatelj inž. Lah. Bansko upravo je zastopal g. inšpektor inž. Zidanšek. O. predsednik je otvoril odborovo sejo, pozdravil navzoče ter ugotovil sklepčnost. Poročal je o stanju prenosa nepremičnega premoženja Kmetijske družbe-v zemljiški knjigi, ki je že izvršeno. Nadalje se je izkazala potreba podaljšati nabiranje članov do 15. februarja t. L, ker je bilo tehnično nemogoče vpisati vse priglašene ude do 15. januarja. V to svrho ie zaprosil za pismeno pritrdilo gospode odbornike, ki so s tem tudi soglašali. Na vabilo za sodelovanje pri vinarskem kongresu v Beogradu je glavni odbor sklenil, da se udeleži ne samo kongresa, ampak da pošlje tudi na predkonferenco svojega zastopnika. — Geografskemu društvu je odbor dovolil primerno podporo za izdajo spisa „0 kozolcih", ki tvorijo posebnost Slovenije. — Vzel je na znanje stroškovnik za popravo družbinega poslopja v Novem mestu. — Po podrobni obravnavi o posameznih predmetih je glavni odbor vzel na znanje poročilo pred-sedništva. Na to je ravnatelj prečital zapisnik zadnje odborove seje, ki ga je odbor odobril. Sledilo je poročilo ravnateljstva. Kmetijska družba je zaprosila Generalno direkcijo carin za ukinitev uvozne carine na pluge, na modro galico, žvezlo in nekatere kmetijske stroje. Vložila je več prošenj na bansko upravo za podpore in predložila tja razne vloge. V strokovnem oziru je posvetila posebno skrb kmetijskemu pouku pri podružnicah ter imela januarja meseca 11 kmetijskih predavanj. V notranjem poslovanju je bilo veliko opravila z ureditvijo članskih imenikov, vpisovanjem priglašenih članov in s pripravo za razpošiljanje „Kmetovalca". To družbeno glasilo je dobilo novo obliko, novo naslovno sliko in ovojno polo v barvanem papirju. V podrobni razpravi o poročilu ravnateljstva je g. Robič priporočal, naj se v referatu za vinogradniški kongres zahteva tudi carine prost uvoz galice in žvepla. — Po podrobnih pojasnilih o raznih točkah predmeta je glavni odbor odobril poročilo ravnateljstva. G. Steblovnik je predlagal dve resoluciji: Prva se tiče revizije zakona o carinskih tarifah, ki se naj spremeni tako, da se bodo kmetijske potrebščine uvažale brez carine. Ta resolucija je bila utemeljena s tem, da pritiskajo industrijski krogi na vlado, da bi še bolj nego dosedaj zaščitila njih izdelke z uvoznimi carinami v škodo kmetijstva. Proti tej zahtevi industrije mora Kmetijska družba kot zastopnica kmetovalcev odločno nastopiti in zahtevati, da se carinske tarife vendar enkrat popravijo v korist kmetijstva. — S to resolucijo so soglašali vsi odborniki in sklenili, naj se odpošlje na merodajna mesta. Druga resolucija se tiče novega zakona o neposrednih davkih, po katerem so kmetovalci sicer deloma razbremenjeni, toda na drugi strani morajo nositi vse občinske doklade, kajti obdavčenje industrije z njimi je omejeno. V kolikor je s tem industrija razbremenjena, v toliko je kmetijstvo hujše obremenjeno. — O tej resoluciji se razvije živahna debata. Končno je glavni odbor sklenil, da se naj primerno stilizira in odpošlje na merodajna mesta. Poročilo o blagovnem prometu je podal g. ravnatelj. Od zadnje odborove seje je družba v smislu navodil glavnega odbora v zadnji seji sklenila nakup primerne količine modre galice od tvrdke Montecantini, ki je stavila najugodnejšo ponudbo. Nabavila je tudi potrebni čilski soliter in superfosfat za spomladansko gnojenje. Preskrbela si je travno in deteljno seme, seme krmske pese in nekatere druge potrebščine. — Blagovni promet, predvsem oddaja umetnih gnojil je precej živahen. Vedno v večji meri uporabljajo kmetje umetna giTo-jila. — Delo na sklepu obračuna za leto 1929. gre dobro izpod rok in bo do Konca februarja dovršeno. Potem se bo naprosilo gg. pregledovalce računov in enega izmed gg. odbornikov, da skupno pregledajo bilanco. Odbor je v to določil g. podpredsednika Lenarčiča. Po pojasnilih o raznih točkah blagovnega prometa, ki jih je na željo gg. odbornikov podal ravnatelj, je bilo to poročilo vzeto na znanje. Sledilo je imenovanje zastopnikov Kmetijske družbe v sreske kmetijske odbore. Iz poročila g. predsednika je bilo razvidno, da je samo 9 sreskih načelnikov doposlalo sezname o dosedanjih članih sreskih kmetijskih odborov. V te odbore je družbeni odbor imenoval zastopnike družbe, vpoštevaje pri tem načelo, da naj pri srezih zastopajo družbo predvsem člani glavnega odbora iz dotičnih srezov, če že niso v tem odboru kot zastopniki občin ali kake druge korporacije. Imenovani so bili v okrajih: 1. Radovljica: Anton Cvenkelj, posestnik v Ljubnem; 2. Kranj: Piber Janez, župnik v Šenčurju; 3. Logatec: Kržič Ludvik, župan v Starem trgu; 4. Laško: dr. Jerina Fran, veterinar v Laškem; 5. Brežice: Pod vinski Fran, posestnik v Pišecah; 6. Litija: Lovrač Ivan, posestnik, Medija-Izlake; 7. Novo mesto: Brulc Franc, posestnik, Šmihel-Stopiče; 8. Krško: Stoviček Karol, pos. v Leskovcu pri Krškem. Slučajnosti, Glede podružnice Sv. Krištof, ki se hoče ločiti od podružnice v Laškem in hoče imeti sedež istotam, je glavni odbor sklenil, da se skliče sestanek zastopnikov, nu katerem se naj ugotovi pravo stanje članov in skuša doseči sporazum. Definitivno o tem bo sklepal glavni odbor. (Dalje prih.) Tržne cene. a 23 M •a h c a M a „ 41 S Č > OS ■ u SL i j cn ca ca u E"čs { ne SO v di*lj»rtih. Ljubljana Maribor 1 q 260 — do 265 - 250 •— do 275 - rž ........ 1 .. :30-— do 235 — 250 — do •— 1 „ 220*— do 235"- 265 — do —• — 1 „ 200'— do 240 — 200 - do 250 - 1 -■- do — — do — koruza (nova, sušena) . 1 ■■ 185- - do 195 - 175'— do 251 - ajda........ 1 .. 210" - do 230" — —*— do 250 - fižol,, ribničan . . . . 1 420 do —'— 300*— do 500'— fižol, prepeličar . . . 1 „ 480*— do —•— -•-do —•— 1 „ 100-- do 12.V- 100'— do 150 - sladko seno..... 1 125 — do —•- 85"— do 100-- kislo seno . . . . . 1 i( 75 — do —'— -•—do —• - 1 „ 50'— do 75 — .65"— do 70 - 1 kg 10' do —•— n 50 do 9 - „11....... 1 ** 9-- do —'— 8 — do 8 25 8 do —"— 7 — do 8 — Krave, klobasarice „ 1 „ 3 50 lo 4 — 4 — lo 5 — (Prigon v L]. 251 v Mar. 485 glav.) Teleta .... žive teže 1 kg 13 50 do 14 50 12 50 lo (Prigon v LJ 10, v Mar- 18 glav.) 6—8 tednov stari . . kom. 150*— do 303*— 280 - do 350 3—4 mesece stari . . f, _._ do —■— 380*— do 450-— 5—7 mesecev stari . . _do —■ — (8V- do 5S0-- debel.....žive teže 1 kg do —• — 10- do 12-50 debel .... mrtve „ 1 do —• 17*— do 18'— (Prigon v L). 21, v Mar 140 glav.) piščanec...... kom. 20 — _f - 11! 50 do 25 - 30-— do 45*- 25"— do 40 - 1 lit. 2-50 do 3- - 2 50 do s- - 1 „ 1 kg do —•— 12*— do — _ čajno maslo .... 44-- do 56 — 44"— do 5S-— surovo maslo .... 1 36-— do 40-— 40'- do 44 — bohinjski sir .... 1 t( 34*— do 40'- _•_ do -■ -_ 8"— do 10" — 5-_ do 7' — kom. I-— do — do 1 25 trda drva..... 1 m» 1'6-— do _*— 125- do 160-- mehka drva..... 1 .. 90 — do —•— 90-— do 110-— Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasled., Univerzitetna tiskarna in litoerafija, d. d. v Ljubljani — Odgovoren Janez Vebar, Spomladanske setoe rabijo duHiHnato hrano. Za njih gnojenje uporabljamo najrajši čilski soliter ki je najbolj učinkovito dušičnato gnojilo. Njegova uporaba je pri-prosta, učinek hi er, in siguren. Trosi se po vrhu zelenih, toda ne vlažnih rastlin. Vsa pojasnila in navodila o uporabi tega in drugih umetnih gnojil daje brezplačno: PODDELEGACIJA PROIZVAJALCEV 3 ČILSKEGA SOLITRA LJUBLJANA, Ta*6arje«a ulica Stev. 1/11. 7----—■— . '•-! VARNO NALOŽITE SVOJ DENAR V VZAJEMNI V LJUBLJANI POLEG HOTELA UNION OBRESTOVANJE NAJUGODNEJE POSOJILA PROTI VKNJIŽBI NA -POSESTVA, PROTI POROŠTVU ITD. Kmetovalci, čitajte kmetijsko - strokovne knjige in gospodarska navodila, ki jih ima naprodaj »KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI", Turjaški trg št. 3. O) .5? 'c O o. •a o o eC OJ «J 'CT rt C v ■a 3 E '-N . Steuert - Jamnik, Soseda Razumnika ..Konjereja" 15.— L. Tepina, Podkovstvo (broš.) . . , . . ... 20,— F. Dular, Domači živinozdravnik (vez.) .... 44.— A. Slivnik, Perutninarstvo (vez.) ...... 50.— Dr. Voszka, Reja domačih zajcev (broš.) .... 10.— A. Pevc, ..Sirarstvo"...............65 — Čebelarstvo. A. Janša, Nauk o čebelarstvu (broš.).....24.— D. Beranič, Temelji uspešnega čebelarstva . . . 15.— F. Lakmayer, Umni čebelar (vez.) ...... 38 — 10,-80,-24.-10.-10,-16.- Razne gospodarske knjige. M. Kostanjevec, O užitninl vina in mesa (broš.) 5.-A. Šivic, Poljudno navodilo za merjenje lesa . . 15.-J. Kiinzle, Zel in plevel ..Slovar naravnega zdravilstva" (vez.).............. *, 75,- L. Purgaj, Gospodinjstvo (broš.) ....... 40.- A. Beg, Naše gobe, navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob (vez.) ....... 50,- O cr i s. SC 0Q S 5 « J n> •o o 52? 3 0 1 O N< 3 mm* t o o „Gospodarska navodila" ponatisi iz „Kmetovalca". Vsako posamezno navodilo stane 2 Din. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno „MASTIN" ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. - Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 D. Lekarna TRHKOCZV Ljubljana, Mestni trg 4 (Zraven Rotovža.) Hranilnica mestne občine Brežice v lastni hiši št. II Rač. poštn. hran. 10.704. Telefon št. 13. nudi popolno varnost za vso vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama. — Strankam se pošljejo na željo poStne polo niče za brezplačno nalaganje denarja. - Dovoljuje posolila na vknjižbo, proti poroStvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Uradni dnevi vsak dan razen nedelj in praznikov od 8-1Z in od 14-19 ure. bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — Jetika — kašelj suhi kašelj -sluzasti kašelj — nočno polente — bronhijalni katar — katar požiralnika — zaslinje-vanje — pljuvanje krvi — bruhanje krvi — tesnoba — astmatično dihanje — bodljaji in t.d. so ozdravljivi! Že na tisoče ozdravljenih I Zahtevajte takoj mojo knjigo Nova umetnost prehrane" ki je že mnoge rešila. Lahko se uporablja pri vsakem načinu življenja i i pomaga bo-I lezen hitro premagati Telesna teža poraste in postopno apnenje | ustavlja bolezen. Kesni zdravniški izvedenci potrjujejo izborno ka-Tcovost moje metode in priporočajo uporabo iste. Čim prej pričnete z mojim načinom prehrane, tem boljše je. popolnoma z as to n j dobite mojo knjigo, iz katere bosle črpali veliko koristnega. Kogar mučijo bolečine, kdor se hoče na hiter način, temeljito in rez nevarnosti re&iti svojih bolečin, naj pifie še danes 1 Naglašam ponovno, da dobite moje pojasnilo popolnoma brezplačno, brei vsake obve/.e z Vaše slrani in bo Vaš zdravnik gotovo pristal na ta od prvovrstnih profesorjev ocenjen r»ov nočln Val« prehrane'. Radi tega je v Vašem interesu, da takoj pišete, ter boste od mojega tamošnjega zastopstva kadarsibodi postrežem. Črpajte pouk in pojačeno življensko voljo iz knjige izliuše nega zdravnika. Ona vsebuje okrepitev in življenfko tolažbo ter je namenjena vsem bolnikom, ki se zanimajo za sedanji način znanstvenega zdravljenja pljuč. Moja adresa: GEORG FULGNER, Berlin-Neukoln Ringbahnstrasse 24, (Abt. 049) NIENER NIESSE DUNAJSKI VELESEJM od P. do 16 marca 1930 IZREDNE PRIREDITVE: KMETIJSKA IN GOZDARSKA RAZSTAVA Poljedeljski stroji in orodje. Priprave zoper nezgode, razstava travnih semen tekma s pšenico, pridelovanje krme, obdelovanje vrtov, mlekarstvo, svilarstvo, reji malih . ivali. Viuska razstava s poskušnjo. III AVSTRIJSKA RAZSTAVA PITA Ml H ŽIVALI od U. do 16. marca. Goved - prašiči. Mednarodtrar razstava avtomobilov in motor ih koles. Stavbarstvo in zgradbe cest. — Tehnične novosti in znajdbe. ■■ „ s,, ; . Znatno znižane vozne cene na tu m inozemskih železnicah po Donavi in pri zračnem prometu. Brez vizuma se lahko prekorači avstrijsko mejo, če imate sejmsko vstopnico in potni list. —.Vsa pojasnila i a v topnice po 50 dinarjev dobite pri JIENER MESSE-',fflEfiW in pri vseh avstrijskih konzulatih, kakor tudi pri zastopstvih, W1ENER MESSE" v vsakem večjem kraju. (A ■A t 5 J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA LIT06RAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOLJ SOLIDNO USTANOVLJENA LETA 1828 KOVAČ Tf~ Najboijši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi Drusba „1 LIBIJA" Ljubljana, Dunajska cesta 46 Telefon št. 28-20 Kava vseh vrst in vsakovrstno špecerijsko blago. Semena vedno sveža in dobro kaljiva Koruzo in drugo žito. Pšenično moko prvovrstne kvalitete, vse po najnižjih dnevnih cenah pri: Anton Fazorinc, Celje. SSISmI^ apnenim dušikom s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom domačega proizvoda. • Z apnenim dušik-om ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apna- — Tudi ! žlahtna vinska trta, sadno drevje in vse poljske rastline so za apneni dušik prav posebno hvaležne. - j Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega duiika daje proizvajalec: V Tvor niča za dušik d. d., Ruše« pošta Ruše pri Mariboru. ' V tej tvornici se dobiva tudi IfNitrofoskal Ruše* V sestavljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik -4- kalijeva sol -J- superfosfat. »Zabranivši drisko pri teletih in prašičih, jt Thiirpil občudovalcema uspeha. Njegova dobrota j« neoporekljiva. Ne manjka pri nas v nobeni hiši.« ' / ? jf f t ' " * 4/91 i? ' " ■ ' : J • r «.;s.r O. H., kmetovalec v 0. -r.,. .. ,, .. J.jJJ -i , . | ■ ■■ Edina tovarfaa*•£>!. Lageman Chem. Fabrii Atfčhen. Zastopstvo: »tfkoš«, Mir. k. Vouk, Zagreb, T Sžgfel ul- 8- Perutninarstvo Mi GOLOB Leanobrdo, p. Vrhnika pri Ljubljani vzgaja samo BELE LEGHORNE najboljšega nemškega in holandskega izvira. — Poprečna nesnost v 1. 1928—1929 178 jajc, najvišja 302 jajca. 1200 kokoši pod kontrolo! Sprejemam prednaročila na: jajca za valenje, piščeta stara 1 dan in na mlade plemenske kokoši in peteline. — Zahtevajte cenik! LJUDSKA POSOJILNICA REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOM. ZAVEZO V LJUBLJANI obrestuje vloge in daje posojila in kredite pod najugodnejšimi pogoji. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači. — Miklošičeva cesta štev. 6. HRANILNE VLOGE NAD 160 MILI JONOV DIN. Zaloga stekla, porcelana, svetiljk, ogledal, okvirjev, slik, kipov, vsakovrstnih šip itd. FR. STRUPI, ČEME prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Maj nižje cene in solidna postrežba. Vž&iib t k 34. rednemu občnemu zboru Posojilnice In hranilnice v Moravčah, r. ,z. z n. z.t- ki se vrši dne 23. februarja .1930 ob treh popoldne v dvorani Zadružnega doma, Moravče 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Citanie revizijskega poročila. 4. Odobrenie računa za leto 1929. 5. Slučajnosti. Načelstvo. 29 Celjska posojiln a d, J. | Celju v lastni palači Narodni dom. Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000.000'— Lastna glavnica in rezerva nad Din 13,500.000.—. Sprejema hranilne vloge na knjižice In tekoči račun od vsakega proti ugodnemu obrestovanju In točnemu izplačilu ter nudi popolno varnost za Iste. — Kupuje in prodaja devize in valute. PODRUŽNICI: MARIBOR IN ŠOŠTANJ. KMETOVALCI UPORABLJAJTE PRI GNOJENJU VEDNO 40% KALIJEVO SOL ker le na ta način se poleg fosfornih in dušičnih gnojil dosežejo večji pridelki prvovrstne kvalitete. — Sedaj spomladi gnojite na oral s Za žita........... 50— 80 kg Deteljo, travnik, koruzo...... 100—120 kg Krompir, peso, repo ....... 120—150 kg Trto, hmelj iii sočivje.......150—2O0 kg Vsa potrebna navodila o gnojenju z umetnimi gnojili Vam da brezplačno: 40d/0 kalijeve soli Agrikulturfip kemički urad za katijavo gnojenje. Zagreb, trg bui*ze 8/11. Beograd, Poenkareova 27. ]VIala naznanila. Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadalina beseda po 1 Din. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Drva kakova, suha, kupuje stalno proti takojšnjemu plačila tvrdka ,,Kurivo" v Ljubljani, Dunajska cesta »t. 33 (lavna skladišča). 267 Plemenske kunce (zajce) rieh plemenitih pasem ima vedno na prodaj „Od-lak za rejo kuncev Kmetijske družbe v Ljubljani." (V«a pojasnila daje tajništvo odseka). 261 Brinje in fige za žganjekuho tobavlja najugodnejše veletrgovina Ivan Jelačln, Llabljana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbe. 257 Jajca za valenje prvovrstnih štajerskih „Sulmtaler" kokoši, komad po Din 2.50 oddaja in razpošilja tudi po pošti Uprava veleposestva E. Bachler. Račje pri Mariboru. 23 En vagon krmske in pol vagona repe ima po nizki ceni na prodaj: Josip Lenarčič, Verd pri Vrhniki. (Istotam ie dobiti mladih lipicanskih konj in kobil iz kobilarne.) 25 Kobilo, 4 leta staro, svetlo rjavo, 170 cm visoko, ima na prodaj: Alojzij Jerančlč, trgovec, Ljubljana, Kar- lovška cesta 8. 18 Prodam slamo 4000 kg pšeničnc in 2000 kg ajdove. Cena po dogovoru. Brvar Ignac, Hrastnik, p. Trojane. 41 Bika in kravo simodolske pasme, bik dve leti star, licencovan, krava s tretjim teletom, ima na prodaj: Valentin Rahnc, Zalog 7, p. Dev. Mar. v Polju. 40 Vitelj ali (gepelj) v dobrem stanju se proda. Cena po dogovor Jernej Legat, Naklo 60 pri Kranju. Sadno drevje. Večjo množino ima na prodaj in sicer: jablane, bobovec, voščenko, kardinal, šampanska reneta, damasonka itd. Več vrst pritličnih hrušk. Cene so: I. vrsta 10 Din, II. vrsta 8 Din. Pošilja se po povzetju franko postaja Skofja Loka. Franc Haf-ner, Sv. Duh 21, p. Skofja Loka. 42 Vabilo na redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice v Ormožu, r. z. z n. z., ki se vrši dne 27. februarja 1930 ob 9. url dopoldne v posojllnl-škl pisarni v Ormožu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev bilance za leto 1929. 5. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugI, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. — Načelstvo. 3o Sadno drevje! Drevesničarska zadruga v Dorfarjih, pošta Školja Loka, ima več tisoč sadnih drevesc na prodaj in sicer- jabolka: Damasonka, bobovec. Šampanska reneta, pisani kardinal, Sarlamovskij itd. Hruške: tepke, rumenke, moštnice, hardiievke itd. — Cena po dogovoru. Manj od 30 drevesc se ne razpošilja. 35 Jajca za valjenje od rac Khackicampbell in belih indijskih trkačev (weise-indisehe Laufente) lansko leto importirane \j. Ho-landske, garantirano čiste pasmine, katere nesejo čez 300 jajc na leto, razpošilja po Din 10 komad Peradarstvo Ciril Žagar, Sunja (Hrvatsko). „ 31 Koleselj malo rabljen ima na prodaj Mihael Štrukelj, Za-puže št. 4, p. St. Vid pri Ljubljani. 28 Majer z 3—4 prvovrstnimi močmi in nad 40 let star še proti prav dobri plači takoj sprejme. Knežev dvorec v Zlčah, p. Loče, 34 Jajca za valenje od rumenih plemenskih Orpington-kokoši in Or-pington-race, komad 6 Din. Naslov: Herma Roe» sler, Laško št. 142, Dravska banovina. 33 S9DN0 DRENE OD RHETI3SKE DRUŽBE je bilio že v jeseni lanskega leta po večini razprodano. Ostalo je samo drevje II. vrste po 8 Din in III. vrste po 4 Din komad. Razen tega je še nekaj pritličnih jablan in hrušk I.- vrste po 20 Din, marelice po 25 Din, ter nekaj orehov, Češenj in viŠenj po 10 Din. Jalove krave. 'to ie oMe, ki* se vslej srami (ličnega, vnetja ne oBrejijS, ozdravite zanesljivo z BO* SUL1N SVECICAMI. I Škatlja z natančnim navodilom 30 Dih Izdeluje in razpošilja edinofc lekarna pri „Angelju Varhu" na Vrhniki. — V zalogi vsa druga zdravila za živino! 3? ----i. 4000 do 5000 prvovrstnih jabolč-nih sadnih divjakov, zajamčeno iz semena divjih drobnic, itna na prodaj Alfonz Zdolšek, drž. ekonom v Kranju. Cena la 1000 komadov franko Kočevje 500 Din. .19 ---4 Jajca za valenje oil čistokrvnih Orpingtonk, kom. po Din 4 ima na prodaj Franc Tome, Dravi je št. 15, p. St. V14 pri Ljubljani. 32 > O -H "—i ctf L- cn C ** Originali „SLAVIA< stabilni motorji in lokomobile za kmetijstvo in obrt Krožne žage za žaganje drv. — Agregati ta razsvetljavo in črpanje vode. Motorji od 2 do 14 HP. Popolen, enostaven sistem. — Absolutna zanesljivost. — Neznatna uporaba goriva. — Avtomatično mazanje. — Nobenih popravil Generalni zastopnik za Dravsko banovino Anton Kremžar strojno podjetje St. Vid nad LJubljano Zahtevajte ponudbe in pojasnila. Na Vašo željo Vas obišče naš zastopnik. Oglejte si našo veliko zalogo motorjev in poljedeljskih strojev. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici u Celju registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hič nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka. ■■■■IHHi Stanje vlog nad Din 85,000.000'—. ■■■■■■■■■■Si