Uredništvo in nprauništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti dan od 11.—12. ure dopoid.
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto...................i2	K
Pol leta ....................6	K
Četrt leta.................. 3	k
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 iv.
Inserati aU oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnik ozna nilih velik popust.
Neodvisen političen list za sT* insko ljudstvo.
Št 37.
„Slov. križ. socialna zveza“
ima obšni zbor dne 27.- aprila t. L po večernicah pri sv. Križu na Murskem polju. Člani in prijatelji uljudno vabljeni.
Po občnem zboru»
Letošnji občni zbor Slovenske kmečke zveze se ni izvršil pod nikakimi pompoznimi zunanjostmi, — vendar bo postal mejnik v našem domačem ; političnem življenju, če bomo njegove sklepe izvedli. V mislih imamo sklep, da se bo skušalo tudi delavstvo in obrtništvo na Spodnjem Štajerskem pritegniti v našo politično organizacijo. To bo velevažne-ga pomena in bo imelo (ugodne posledice za omenjena stanova, za našo politično moč in za naš narodni obstoj.
Glede obrtništva in delavstva smo jdozdaj marsikaj zagrešili. ,Ce prav sta ta dva stanova odličen faktor v našem narodu in se ravno iz vrst naših ljudi ,v prvi vrsti rekrutira velika in številna masa teh dveh stanov, vendar se za nju nismo veliko več kot nič brigali. In zgodilo se je,\ kar se je moralo zgoditi. ;T<udi obrtni in delavski krogi se za naše politične težnje niso brigali, ostali smo si tuji. Videli smo prepad, ki je zijal med nami in temi krogi, čutili smo, kako trpi vsled ločitve naša moč in kako se nam pogreza V, nemškutarskem morju leto za letom na tisoče ljudstva, a pomagali si nismo. V nekaki topi resignaciji smo pustili, da je šla stvar naprej kot je pač šla. Primanjkovalo nam je delavcev, primanjkovalo časa in mogoče tudi dobre volje, tako da se na obojestransko veliko Škodo ni zgodilo nič. Letošnji občni zbor je v to mrtvilo prinesel novega življenja. Med navdušenjem zbranih zaupnikov se je na predlog načelstva enoglasno! sklenilo poskrbeti, da se pritegne tudi delavlstvo' in obrtništvo v našo politično organizacijo. T,a sklep z veseljem pozdravljamo in tudi mora veseliti vsakdgar, ki mu je na srcu procvit in blagor našega naroda.
Obrtništvo in delavstvo je pri nas zelo zanemarjeno in .zapuščeno. Kdo se je kaj brigal za ta dva važna stanova? Nihče! Naši nemški in nemšku-tarski prvaki, ki imajo oblast po naših mestih in trgih, kjer je največ obrtništva in delavstva,, ju po-
Maribor, dne 4. aprila 1913.
znajo samo ob času kakšnih volitev, ko so rabili glasove. Da bi se drugače brigali za njuno gospodarsko stanje, ito jim še na misel ne pride. Stori se mogoče kakšen korak za tisto peščico 1 velikih in premožnih, ki spadajo takorekoč že v krog mogocnja-kov, za one, ki se bore za vsakdanji kruh, se ne pobriga nihče. To se mora sedaj spremeniti. Roko v roki s politično organizacijo teh krogov mora iti tudi strokovna, stanovska. Mi moramo vzbuditi v teh ljudeh zdravo politično zavest, a jim moramo tudi pomagati, da si zboljšajo svoje gmotno sltanje.
S tem da bomo dvignili obrtne in delavske sloje iz njihove dosedanje politične zaspanosti in jim pripomogli k boljši ureditvi njihovih gospodarskih razmer, bomo povečali tudi našo politično moč. Naše že sedaj mnogoštevilne vrste bodo s priklopitvijo širokih mas delavstva in obrtništva mogočno narasle, ter bo sila naše stranke še večja, njena iz ljudstva črpajoča in v ljudstvu temelječa življenjska moč še nevkrotljivejša in izdatnejša. Že sedaj lahka brez samohvale rečemo, da obstoja moč naše delegacije v raznih zastopih v veliki meri v tem, ker stoje za našimi. mandatarji široke ljudske vrste v taki enoduš-nosti in disciplinirani enotnosti, kot pri nobeni drugi stranki. Ce bomo izvedli nedeljski isklep, bo množica naših vrst še ogromnejša, enotnost našega ljudstva še večja in beseda nagih poslancev še tehtnejša.
Z izvedbo nedeljskega sklepa bomo izvršili pa tudi veliko narodno delo. Bogu bodi potoženo, toda resnica je, da je med obrtništvom in delavstvom relativno največ odpadnikov, jfli to nič tako posebno čudnega. Brezbrižnost., ki smo jo kazali mi nasproti obrtniškim in delavskim krogom zlasti po mestih in trgih, je vplivala tudi obratno. Tudi ti krogi so postali brezbrižni za nas in za naša stremljenja. Kakor so se nam odtujili v vsem drugem, tako so se nam odtujili tudi v narodnem mišljenju, Ce se bomo sedaj spremenili mi in bomo stopili z obrtniki in delavci v ozke stike, se bodo spremenili tudi ti. Njihove skrbi in težave bodo postale naše, njihove (želje in zahteve bodo imele v nas odločne zagovornike, a naše težnje in stremljenja bodo postala njihova, naša narodna zavest njihova.
Vzrokov imamo tedaj dovolj, da skušamo z vsemi sredstvi izvesti nedeljske sklepe, zato: na delo!
Letnik V.
Št. Ilj — Siidmarka.
„D i e B e s ii e d 1 u n g s t ä t i g k e i t der
Südmark in St. Egyd i.“ Pod tem naslovom so prinesli včerajšnji nemškonacioinalni listi, in med njimi tudi zakotna .„iMarburgorca“, glasilo šentiljskih protestantovskih Švabov, daljši članek izpod peresa nekega dr. Rob. Janesohitza (Janežiča!), o naselje-niškem delu Südmarke. Kakšen namen ima omenjeni članek? Kakor znano, tekmuje z Südmarko novo bojno društvo Heimstatt, katerega je ustanovit znani „veleposestnik“ Fraiss., ko se. ga je izrinilo iz Südmarke. Med Heimstattovci in Südmarkovci zato ne vlada posebno prijateljstvo. Podpore so radi tega pri Siidmarki dohajale v vedno skromnejši meri. Da bi se pa nemška javnost zopet bolj oživela in navdušila za „dajanje“ Südmarki, je omenjeni (Janescbitz v — drastičnih besedah in številkah zapel) slavo Südmarki.
Objavljene številke so res v mnogem oziru vredne, 'da se jih pogleda natančneje. ,Jane,schitz pravi, da je Siidmarka od leta 1905 z velikimi žrtvami nastanila v St. liju nad 40 familij Švabov s približno 300 glavami. Pokupilo se je nad 1500 oralov zemljišč — večinoma od „vindišarjev“, kakor piše „Marbur-gerca“ (graški listi so rabili besedo „iSlovenen“). A vsled Fraissovega neprevidnega vodstva, razsipavanja sredstev, nepremišljenosti v nakupovanju, se je glasom celjskega občnega zbora leta 1911 sklenilo začasno omejiti naseljevanje v St. liju, ker je pretila Südmarki denarna kriza. Tedaj se je tudi, „velepo^ sestnika“ Fraijssa odpravilo.
Po občnem zboru-v Solnogradu (1912) pa se je naseljevanje začelo z nova. Na tem zborovanju se je sklenilo, vsako leto p o r ai b i t i 100.000 K za nasse I j e v a n j e v St. liju! S tem baje hoče pokazati Südmarka, da se ne pusti od Heimstatta prekositi. Vporabilo se je zadnja leta sledeče svote za St. Ilj: leta 1911 20.000 K, leta 1912 80.000 K in letos že nad 30.000 K, torej skupno zadnja leta nad 130 tisoč kron. Leta 1912 se je na, novo naselilo 9 švab-skih družin, letos pa že zopet 4. Štejejo pa te družine 64 glav. Razun enega obrtnika se pečajo vse sedaj in prej naseljene družine z poljedelstvom. Skupna velikost teh posestev znaša 230 oralov. Odslej pa
PODLISTEK.
„O Zillertal“.
Potopisni spomini. Spisal À. Cilenšek.
(Dalje.)
Pred odhodom se nama nudi dokaj Čuden prizor. Nekateri gospodje in dame privlečejo iz svojih žepov na dan male skrivnostne tube ter si začno — križem mazati obraze, da so ,se kmalu svetili same maščobe. Posebno komično so izgledali oni, ki so rabili snežno belo mazilo dr. Leonharda. Nama z Jan-kotom se je dozdevalo, da gledava okrog sebe same cirkusške klovne ali pojaceljne ter sva se težko vzdrževala smeha. ■
Proti isolnčni opeklini rabiva z Jankotom dosti bolj jednostavno in prav ceneno sredstvo, ki nama prihrani poleg tega še marsikatero kronico — namreč da se pred ledeniško turo njfkdar ,ne umijeva; tako ostane v spanju spuščena maščoba na licu ter je zadostno obvaruje solnčne opekline. Potem pa — ali se ne pravi mlatiti prazno slamo:	najpreje si
skrbno ziniti svojo lastno maščobo raz lice, malo na to pa je mazati s kakšno tujo neznano („žavbo“ jako dvomljive provenijence ?
Ob pol petih stopiva ven v mrzlo jutranjo zoro, ki je obetala krasen dan a
Veselo korakava po zložni stezi navzgor, ki vodi do Črnega jezera. Daleč pred sabo ugledava že dolgo vrsto turistov— moških in žensk; bilo jih je nad dvajset; a tudi za nama je šlo več partij, seveda z vodniki.
„No„ to bode danes kar mrgolelo na Schwar-zensteinu, prav kakor v mravljišču“, zagode moj tovariš, vidno vznevoljen od tolike množice; nato se obrne k meni ter vzdihne:
„Lojze, škoda, da nisva odšla pol ure preje iz koče — lahko bi bila prva na vrhu ter vsaj nekaj časa vživala blagodejno gorsko samoto.“
„Janko, nikar ne tarnaj prerano“, hitim ga tolažiti, S„saj bova brez dvoma prva tam gori, le malo poglej, kako pomalem korakajo one ženske., in, gospodje so seveda primorani, ostajati v njih družbi.“
Hipoma se zopet razvedri ogorelo lice mojega tovariša in molče nadaljujeva svojo pot.
V približno dvotretjinski višini zapustiva črno-jezersko stezo ter kreneva na desno čez potok, ki se odteka iz jezera. Po številnih vijugah prideva pa kmalu do velikega Steinmandeln a na Saurüsselnu (2732 m), kjer nekoliko postojiva.
Veličasten razgled!
Posebno nama uhajajo oči na iTuxerske snež-nobele vršace, na Gefrorene VVandšpiee in divnega Olpererja, dokler se ne pogreznejo v divji Schwarzensteingrund, kjer sameva otroški • igrači podobna Berolinska koča.
Nadaljna pot po Mörchnerjevih podeh je nekaj Časa skoraj vodoravna; zato jo prav naglo briševa čez jštevilne, s svežim snegom pokrite plošče, da le čimpreje dojdeva dolgo karavano turistov, ki se vije že prav blizu pred nama.
üb severnem robu Schwarzensteinkeesa, globoko pod Mörchnerjevo rezjo, odločita se od nje; dva turista — mogoče, da je bilj samo eden z vodnikom — ter počasi tirita sneg navzgor proti Vel. Mörcb* nerju (3287 m), kamor sta najbrže namenjena. Ostale turiste pa natvezujejo vodniki na dolge vrvi, kar izvabi mojemu Jankotu kratko vprašanje:
„Lojze, hočeš na vrv?“
Na moj še krajši:
„Ne, Janko!“ hitiva naprej ter se kmalu znaj-deva sredi karavane.
Glasno, dokaj neprijetno žlobudranje mladih zastopnic nežnega spola je prav temeljito ukinil mrzel piš, ki je prihajal od juga sem čez Schwarzen-šteinsko škrbino. Pod daleč! vidnim skalnatim otokom zavijemo zelo strmo navzgor po trdem zelenem snegu, s kojega, je naraščajoči vihar vedno silneje pometal čez noč padlo sipo.
Šibke ženske so začele stokati in pogostoma postajati in ž njim seveda tudi moški, ki so bili skupno natvezeni na vrv.
Toli ugodno situacijo sva si takoj prišpogala, ter jo urnih krač odmahala naprej v prijetnem prepričanju,, da bova vsaj nekaj časa sama na visokem vrhuncu.
Ko prisopihava na krasno planoto, ki se razprostira od Mörchnerjeve zahodne rezi sem do pod Schwarzen’steinovega neposrednega vznožja, udari nama tako silen vihar pod nos^ da obema pri priči zapre vso sapo — morala sva se obrniti, da sva za-mogla zopet dihati. •
Celi oblaki lahke sipe so se urnobesno podili mimo naju ter izdatno — olajševali pot po gladkem, ledenem snegu.
Od škrbine sem zapaziva trojico turistov, ki so gotovo prenočili v Schwarzensteilnski koči onkraj prevala.
Ledenomrzla burja ob popolnoma jasnem nebu, na katerem je žarelo čisto solnce, je prisilila mojega tovariša, da je potegnil svoj suknjič izza nahrbtnika ter ga oblekel; istotako je poveznil na glavo svoj novi klobuk, ki ga je imel doslej stalno pripetega na kljuki pod nahrbtnikom.
Jaz pa sem vstrajal brez suknje do vrha in le klobuk sem si privezal z žepnim ifobcem.
Tako hitiva naprej v južno-vshodni smeri — proti strmi ledeni rezi Schwarzepisltdina. Ko se pa vspneva na njo, bukne vihar s toliko silo vame, da sem skoraj Izdrsnil nizdol; zdelo se mi je, da piha tukaj kar od vseh strani in komaj sem za silo lovil svojo sapo.
V gosti megli snežne sipe niti nisem mogel paziti na svojega tovariša; vedel sem le toliko, da se je okrenil nekam tja gor na desno.
S skrajnim naporom se slednjič vendarle izmotam iz. strašnega vrtinca ter nadaljujem svojo pot proti bližnjemu vrhu. kjer me moj Janko pra ljube-znjivo pozdravi — brez klobuka. Odnesel mtt ga je
hoče Siidmarka, kakor pravi Janeschitz, s podvojeno mpčjo nadaljevati naseljeniško propagando v St. liju in pravi, da se niti ne boji nemških „klerikalcev“, ki zabavljajo, ker spravlja Siidmarka na Štajersko same protestante.
Kaj pravimo Slovenci?
Res, velikanska je sila», s katero se je vrgla Siidmarka na naš St. Ilj. Denarna moč je velika in pritisk hud, a vsa ta mora ne škoduje toliko kot moralne nesreče, ki( jih je prinesla Siidmarka v St. Ilj. Pokupila je do sedaj že 4 šentiljske gostilne, koder se pije in lumpa, igra in pleše noč in dan. Ubogi, zapeljani Slovenci zapravijo tam sleherni zaslužen krajcar, svoja posestva zapijejo, zaigrajo in zaplešejo. Siidmarkovci vabijo slovenske viničarje, delavce in manjše posestnike z vinom in švabsko-pro-testantovskimi dekleti v svoje gostilne in tam vlada mnogokrat cela Sodoma in Gomora ! Naše ljudstvo se nravno, versko in narodno grozno pohujša! )Ti a -1 e škoda je naravnost ogromna,; desetkrat h u jiš a, kot ona, ki jo povzročajo Süd mark ini stotisočaki! Proti tej je edino sredstvo, da vzdržujemo naše ljudstvo na trdni verski podlagi, potem bo tudi ostalo narodno, bo močno za kljubovanje proti Südmarkinem navalu! — Bralno društvo, pouk in čtivo med ljudstvo, utrdimo med ljudstvom globoko versko prepričanje,) |za mladeniče Orla, za dekleta delo v Dekliški zvezi in Marijini družbi, kmetu pa gospodarsko pomoč, pa še bomo kljubovali Südmarki!
Dnevi našega zadružništva«
Pretečena sreda in četrtek sta bila dneva velike važnosti za naše zadružnijš|i(vo : vršil se je občni zbor Zadružne zveze in zadružni kongres. V sredo se je vršil občni zbor naše Zadružne zveze za XIII. poslovno leto. V Ljudskem domu v Ljubljani se je zbralo veliko število slovenskih zadrugarjev in prijateljev jugoslovanskega zadružništva. Vse južne dežele so bile obilno zastopane. Med drugimi so počastili občni zbor dr. baron Pavel Störck, predsednik Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju, predsednik Osrednje zveze čeških kmetijskih zadrug v Pragi, J. Dvorak, državni poslanci dr. Korošec, Pišek, dr. Laginja in več drugih, nadalje več deželnih poslancev ter dr. Hohnjec in nadrevizor Pušenjak iz Maribora. Iz poročila načelstva je posneti, da je imela Zadružna zveza v pretečenem letu 99,344.702 K 32 vin. prometa. Deležev je koncem leta 392.130 K in čistega dobička je imela 36.509 K 79 vin. Članic je štela koncem pretečenega leta 668. Od teh jih pripade na Kranjsko 335, Štajersko 112, Koroško 45, Goriško 7, (Trst 6, Istro 79 in Dalmacijo 84. Zveza je izvršila po svojih revizorjih v pretečenem letu 376 rednih revizij, 4 generalne revizije, 6 superrevizij in nad 35 ponovnih revizij. Priredila je nadalje 28 raznih poučnih, knjigovodskih, gospodarskih in drugih tečajev in sestankov.
V svojem sklepčnem govoru je podal predsednik dr. Krek zanimive in za redno poslovanje vele-važne misli in nasvete. Razpravljal je zlasti, kako preprečiti vse morebitne nerednosti v poslovanju. Vsled vojne na Balkanu in vsled silne denarne krize je pretečeno leto zahtevalo mnogo gospodarskih žrtev, toda naše zadružništvo je prestalo to preskuš-njo naravnost sijajno. Deviza zadružništva mora bi-
oni grozni vrtinec bogvekam, najbrže tja doli na Rotbachov strahovito razpokani kees.
Resnici na ljubo moram priznati, da Janko nikakor ni žaloval za nezvestim klobukom — odkar mu je dne 3. avgusta 1912 — nj,egova dična kloleta, ki ga je leta 1910 spremila celo. na deviško Jungfravo v Svici, pod smelim vrhom našega Jalovca za vselej dala slovo, ni maral več za nobeden Mobuk na svojih gorskih pohodih; le radi lepšega si je omislil novo, za spoznanje lepšo — klofeto, kojo pa je redno pošiljal v prognanstvo — tja doli pod nahrbtnik.
Iz Berolinske koče sva odšla čeltrt ure pred petimi in zdaj so oznanjevali kazalci tričetrt na devet — torej sva presneto dobro hodila, da sva prišla na Schwarzenstein v štirih urah.
Na skrajnem temenu (3370 m) postavil je pred leti špekulativen vodnik zelo majhno kočico, kamor sme vsakdo vstopiti.
Tudi nama je danes dobro došla in drage volje sva spustila v prikovano puščico) vsak po 20 v, kakor se uljudno zahteva na tabli, pritrjeni nad v-hodom.
Ozka., podolgovata miza in dvoje klopi tvori ves mobilijar preprostega zavetišča, ki je v hudi nevihti vrednof zlata. V desnem 'kotu zagledava na klopi srednje vebki zaboj; radovedno privzdignem pokrov in nasproti mi Strie cele vrste — temnozeleni; s pristnim špecijalcem!
„Janko, ta pa ni slaba“, nasmehnem se tovarišu, „Šmenca, kdo bi si bil mogel kaj takega misliti? Preklicano so prifrigani ti tam doli v koči, da nobeden ni črhnil besedice ne o kočki in ne o buteljkah, ko sva naročevala vino za Schwarzenstein, ter je tako težko nosila na svojih plečah! Janko, to so mrcine, ne pa ljudje!“
Seveda sva si takoj prišpogala pollitersko buteljko ter vestno odrajtala za njo na majhni tabli o-značeno ceno 80 vinarjev in sicer >v prej omenjeno puščico.
ti: Kmečki denar mora biti na razpolago samo za resnične in največje kmečke potrebe, ne sme se pa zabijati v prazna, neplodovita, ali celo v špekulativna industrijalna podjetja.
Popoldne se je pa pričel zadružni kongres, ki se je nadaljeval v četrtek’. Kongresa se je istotako udeležilo nenavadno veliko število slovjenskih in hrvaških zadrugarjev. Najprvo je referira! dr. Krek o vrlinah in napakah vladnega načrta o novem zadružnem zakonu.
Kot soporočevalec je podal gospod nadrevizor. Vladimir Pušenjak iz Maribora nekaj prav praktičnih nasvetov. Istotako je bil Pušenjakov referat o vračevanju posojil zelo informativen.
Referat o zadružni osrednji blagajni je imel državni poslanec dr. Laginja. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva kar najhiltrejšo ustanovitev osrednje blagajne.
Tudi včerajšnje zborovanje kongresa je sijajno vspelo. Navzoča sta bila tudi deželni predsednik baron Schwarz in dvorni svetnik pl. La,schan. Tudi na tem zborovanju se je sprožila in sprejela piar-sikatera za naše zadružništvo velevažna misel in so se sprejeli sklepi, ki bodo dali našemu zadružništvu novih., še krepkejših opor in novih življenjskih sil. Vsa zborovanja pa, ki so nepričakovano krasno u-spela, so pokazala moč in pomen zadružništva za naše ljudstvo. Velika udeležba, vnema, zanimanje in smisel za narodna gospodarska vprašanja so živa priča, kako močne korenine je pognala zadružna misel v jugoslovanskih deželah. Lahko rečemo, da je naša zadružna organizacija, osredotočena v ljubljanski Zadružni zvezi, prvi gospodarski faktor, okoli katerega se suče vse naše narodno gospodarsko življenje in ves slovanski jug.
JBrodovna akcija velesil. Črnogorci zavzeli Taraboš. Trenutno pred Skadrom mir.
Položaj se od zadnjič ni nič spremenil. Brodo-vna akcija velesil proti Crnigori se še vedno samo pripravlja in ni zavzela še nikakega odločilnega Stadija. Udeležile se bodo akcije vse velesile razun Rusije, ki jo bo zastopala Francija. Na 'zunaj in navidezno je Evropa v svojih korakih napram Crnigori složna, v resnici je pa ta složnost zelo piškava. Se predilo se je brodovna demonsracija pričela, se ji že obeta žalosten konec — fiasko. Vsa afera izgleda že preveč kakor komedija, zato je ne smatra nihče za resno. Pomislite! Na pi-Jlikavo Crnogoro se spravlja cela Evropa, da bi je* pognala v kozji rog, a Cr-nagora ostaja hladnokrvna. Kralj Nikita se ne splaši groženj cele Evrope in se še v spanju ne da motiti. Ta duel med Evropo in Crnogoro je tako komičen, da mora vzbuditi smeh. Smejati se mora človek zlasti, ker vidi, kako cela Evropa igra komedijo, in kako je zato iNikita, ki je vse to spregledal, mjrno-dušen. Nikita ve, da Evropa dejanski ne bo nikdar prekršila najprimitivnejših pravic, če prav se tako. dela — in prepoved obleganja enega sovražnikovega mesta, potem ko traja -obleganje že pet mesecev, bi ne bilo nič drugega — zato z ■•gesto največjega mo-gočnjaka odklanja vse nasvete in zahteve.
Se nekaj je, kar daje celi zadevi še več, za nas sicer zelo bridkega humorja. Celo akcijo proti Crni-
Dočim je spodaj na Škrbini razsajal tako strašen orkan, bilo je na vrhu Schwarze(nsteiina čisto mirno. Zlato sva se, sledeč vzgledu onih ščinkovcev na Bodenski planini, utaborila kar na položni in od solnca topli strehi ter se kratkomalo lotila s seboj prinešenih jestvin in izbornega špecijalca.
Polagoma se je ves komolast vrh, ki je na svoji južno-zapadni zelo strmi Strajni zavarovajn z do meter visokimi golimi skalami, napolnil z množico turistov in izletnikov.
Z velikim zadoščenjem (je vzel moj 'Jajnko na znanje, da je še dvema drugima ugrabi! vihar klobuka, ne da bi bil povedal, kje nju hoče položiti kj večnemu (?) počitku.
Jako zabavno je bilo gledati kisel obraz po-starnega profesorja, ki se je za več dni naselil v Berolinski koči, da dela s svojim vodnikom lažje izlete v divno gorsko okolico.
„Kaj bo rekla moja skopa stara, ko pridem domov brez klobuka?“ tarnal je venomer, dočim ga je vodnik tolažil z zagotovilom, da si prav lahko omisli nov klobuk, bodisi že v Schwarzenstefnski koči tam doli, ali pa v Berolinski koči, kjer imajo za .takšne slučaje na prodaj celo izbiro glavnih pokrival. Vesela ta vest ga je slednjič v toliko pomirila, da je nehal glasno zabavljati čez oni ošodebolni vrtinec tam spodaj na ledeni rezi.
Ko sva se naveličala, svojega zračnega sedeža, spustiva se nizdol, da se lotiva veličastnega razgleda, ki se po pravici šteje med najlepše v /Ziillerdols-kih alpah.
Pred najimi očmi leže razprostrte vse gore Tu-xerskih in Zillerdolskin alp, a tudi pogled v daljavo je uprav velikanski.
Proti vshodu zreva velikane Venedigerjeve in Klekove skupine, južnovshodno v neposredni bližini pa Rieserfernersko s Hochgallom, Wildgallom in z Schneebige Nockom; naravnost proti jugu šterlijo v
gori vodi Avstrija. Naša Avstrija je postala naenkrat tako svobodoljubna, da ne prenese, da bi le en Albanec ne imel svoje lastne kneževine. Naša Avstrija je, ki se bori za zatirane in pregainjane — Albance, naša Avstrija je naenkrat najglasnejši zagovornik enakopravnosti vseh balkanskih narodov. In to je tista Avstrija, ki ima doma koroške vilajete in Čuvaje. Mislite, da to ne vzbuja zunaj ,v svetu smeh? Da velesile same ne smatrajo akcije za posebno resne, kaže najbolje to, da bosta poslali Francija in pa Nemčija samo po eno malo ladijo demonstrirat. Nemški listi že uvidevajo žalosten polom demonstracije in zahtevajo, da se mora Avstriji dovoliti, da izkrca vojaštvo, ali pa, da se zasedeta Bar in Ulčinj. Tako daleč pa bržčas ne bo prišlo., Govori se že, da se hoče dati Crnigori namesto Skadra luko Sv. Ivan v MedujL
Položaj Skadra je obupen. Po soglasnem poročilu so Crnogorci zasedli (Taraboš. Padec trdnjave je potem gotovo blizu. Kar je pa precej čudno, je dejstvo, da vlada sedaj pred Skadrom mir. Baje • se že Crnogorci pripravljajo za nov odločilen generalni naskok !
Crnagora odklonila vse zahteve velesil.
Crnogorska vlada je odgovorila poslanikom velesil na njihovo kolektivno noto sledeče;
Črnogorska vlada si v slučaju, da se velesile glede celotne severne in severo-vshodne meje Albanije zedinijo, pridržuje pravico, da se glede tega posvetuje s svojimi zavezniki.
Kar se tiče notifikacije velesil glede ustavljeni a sovražnosti pred Skadrom in v zasedenih krajih, katere odkazujejo velesile Albaniji, in kar se tiče iz-praznjenja tega ozemlja, izjavlja črnogorska vlada z velikim obžalovanjem, da željam velesil ne more u-goditi z ozirom na to, ker traja vojska med (Turčijo in zavezniki dalje in ker so velesile že ob početku vojske nasproti zaveznikom -slovesno izjavile, da vojaških operacij ne bodo ovirale in hočejo varovati — nevtralnost.
Kar se tiče zahteve po nujnih odredbah v svr-ho vspešnega varstva muslimanskih in katoliških Albancev v okrajih, ki se odstopajo Crnigori, si ,dovo-Ijuje črnogorska vlada povdarjati, da more biti edini naslov za priposestvovanje vseh teh -krajev, tako kar se tiče .Crnegore, kakor drugih balkanskih držav, le mirovna pogodba s Turčijo. MuslimaJnski in katoliški Albanci v zasedenih krajih pa stoje pod varstvom črnogorskih postav, ki so najvspešnejša garancija za versko in meščansko svobodo vseh brez razlike narodnosti in vere.
Podrobnosti o zavzetju Odrina.
Od poveljnika druge srbske armade sta dospela v Belgrad dva častnika, da podasta na merodajnem mestu poročilo o zavzetju Odrina. Iz njiju poročila posnamemo sledeče- podrobnosti:
V pondeljek, dne 24. marca,, je izdal general Stepanovič to-le povelje: General Ivanov javlja: Danes ob 1. uri in 30 minut popoldne so čete vshodne-ga sektorja dospele na 300 metrov do bodeče) žice pred utrdbami. Treba je najenergičnejše akcije iz vseh strani, da se s tem obrne nase čim večja pozornost od turške strani. Tireba je tudi, da se naskočijo utrdbe, kjer se to izkaže za možno. To Vam sporočim zaradi tega, da storite vse, kar bo potrebno, da olajšate vspeh četam vshodnega sektorja. jTa ak-
sinji zrak divji Dolomiti, med njimi moji stari ožji znanci: Tre Cime (Drei Zinnen), Monte Cristallo) in dična kraljica, snežnobela Marmolata. Proti jugozahodni beži oko noter tja do Adamello- in Brentasku-pine, celo daljne ledene glave Berniniskef prijazno pozdravljajo opazovalca.
Dobro razločujeva tudi Ortlerja, Konigšpico in Cevedale, nadalje proti zapadu Ötzdolske ledene orjake Weißkugel in Wildšpico, Stubajske albe s Zu-ckerhüttelnom, Pfaffom in Freigerjem.
Proti severu tvorijo gole stene severnih ap-nenskih alp od Zugšpice noter tja do visokega Dach-steina sklep ogromne te panorame.
In ta harmonična zveza med goro in dolino in ta menjava raznovrstnih barv — oh, kako prijetno je bivati v lepem vremenu vrhu veličastne gore!
„Tedaj le na gore,
Na strme vrhe!
Tja kliče in miče In vabi srce.“
Po vsestranskem temeljitem razgledu, ki je trajal celo uro, ozreva se še v najbližjo svojo okolico, po turistih in izletnikih, kojih je bilo čez 20. Njim v čast moram priznati, da so zvečine sledili najinemu vzgledu ter si kar po vrsti izposojevali Jankotov izborni trieder; toda par pa je bilo vmes tudi takih, ki se niso niti najmanje zmenili zaj ves prekrasni gorski svet.
Posebno se nama je ugabila mlada, zelo lepa gospodična, ki se je tebi nič meni nič počila na razprostrti plašč ter obrnila svoje lice navzgor proti jasnemu solncu, češ, naj jo do dobra ožge, sicer bi njej doma ne verjeli, da je bila res na ledenikih. Na vse prigovarjanje dveh svojih prijateljic je meže dosledno izjavljala, da ji ni prav nič mar Še tako lep razgled; njej popolnoma zadostuje, da prinese domov zapečeno lice!
(Dalje prih.)
cija je potrebna, da se doseže, konečno zaželjeni namen. Svojemu povelju je general Ivanov, še dostavil: „Ukazujem, da prične 13. pešpolk s 55. polkom ofenzivo proti Juptemolaru in Ùnikeju. Ti dve trdnjavi je treba zavzeti in se tamkaj utrditi. 15. pešpolk naj nadaljuje prodiranje proti jSajtafntargu in naj skuša, na-se potegniti čim največ turške pehote. 20. polk naj zavzame pozicijo, vshodno od Kadikeja, in skuša prodreti do Deverbeja. Artilerija naj podpira to prodiranje z močnim in silnim ognjem, vzdržujoč čim najtesnejšo zvezo s pehoto prej imenovanih polkov. Začetna ofenziva bodi slabejša, dokler se ne izvrši nasilno rekognosciranje in se dožene, kakšne voje imajo pred seboj ti polki. Vsi ti polki naj bodo oboroženi z bombami, škarjami in sekiricami za sekanje bodečih žic. To bo vsekakor poslednji napad, ki ga je treba izvesti, da se glavini odpor na vshod-nem sektorju zlomi in se zavzame trdnjava.“
Začetek naskoka jo bil ob 4. uri popoldne. — Razdelitev čet je bila točno izvršena in vse utrdbe na srbskih sektorjih feo padle. Naskok, ki se je izvršil po dnevi, je bil silno ljut. T|reba je bilo zastaviti vse sile na tej strani. Do srede zjutraj, nekako ob 10. uril so osvojile srbske čete celo črto pred seboj in sicer: Tiihoška divizija prvega poziva na prvi črti trdnjave: Kasantepe, Karandžo stabija, Elis-tepe in Jaztepe, na drugi črti: Cajtepe in Ajnalba-bijo in Bosjuktabijo.
Vjetih je bilo 8000 turških vojakov in 280 častnikov. Na tretji črti je bila nato zavzeta trdnjava Kadirlik Ildirin-. V sredo popoldne je donavska divizija drugega poziva zavzela trdnjave: Papastepe in Behčitepe.
Skupno so zavzeli Srbi i7 stalnih utrdb, 4 re-dute, 17 poljskih in 19 trdnjavskih baterij, zaplenili 190 topov in vjeli dva generala, 400 častnikov in 15 tisoč vojakov.
Svetovno-političen položaj.
Položaj je po mnenju dunajskih nemških krogov sledeč :
Udeležba Francije pri demonstraciji mornaric še vedno ni oficijelno naznanjena. Vendar se pa že lahko smatra to za gotovo stvar. Velesile so se med tem odločile k novemu koraku in so izrekle protest zoper dovažanje novih srbskih čet. Ce bo imel ta korak kaj vspeha, bo pokazala bližnja bodočnost. Pred Skadrom mirujejo sedaj vse vojne operacije, da se koncem tega tedna začnejo še z večjo silo. Zatem je namenjen generalni napad na trdnjavo, h kateremu tudi Rusija nekaj pridene. Kakor se na poučenem mestu potrjuje, so ruske ladije pri Baru za Crnogo-ro namenjene topove že izkrcale. Vedenje Rusije se kaže s tem v čudni luči in ni čuda, če stavi i nadalje Crnagora svoje upanje v Rusijo ter noče odjen-jati. Pod temi okolnostmi pač ne bo napravila demonstracija brodovja zaželjenega vtisa. V mirovni akciji se je storil tudi en korak dalje, ker so velesile urgirale pri balkanskih državah odgovor. Kakor se na poučenih mestih zatrjuje, sta Crnagora in Srbija krive tega zakašnjenja. Za jutri je sklicana seja po-slaniške reunije v Londonu, kar izpodbije tla- vsem vestem, da bi se ta konferenca razbila.
Podrobnosti o zavzetju Taraboša.
B e r o lin, dne 3. aprila: O zavzetju turških utrdb na Tarabošu se poročajo podrobnosti,; glasom
Iz delavnice domačega umetnika.
Prijatelj našega lista nam piše:
Članek „Podpirajmo lalstne ljudi!“, priobčen že pred nekaj časom v Vašem cenjenem listu, mi je bil pisan iz srca. Strinjam se povsem s člankarjem, ki trdi, da domačo obrt in domačo umetnost mnogokrat nedopustno zanemarjamo in le pregosto lastne ljudi naravnost ubijamo. Priznam pa kar odkrito:	tudi
sam sebe ne morem in ne smem oprostiti tega greha. Cela naša vzgoja je tako prežeta tujega duha in nam je vdahnila toliko spoštovanja pred tujci in njihovimi deli, da skoro nevede in nehote grešimo1 na škodo domače stvari. Ta naša vzgoja, ki žalibog ne more pokazati na velika dela naših ljudi v preteklosti in nam ne izpodbija vstajajočih dvomov s silo velike zgodovine, je kot ustvarjena, da prezira. ka.r je domačega in se klanja samo pred tujino, o kateri slišimo toliko čudežnih stvari, če prav nam ta tujina pošilja — pofel.
Da nekoliko poravnam dolg, ki ga imam jaz in mnogi mojih prijateljev, pri domači obrti in naših u-metnikih, naj napišem nekoliko vrst o obisku pri kiparju Sojču v Mariboru.
Gospod Sojč je mlad, podjeten mož, ki se je dalje časa izobraževal v Draždanih in drugih nemških mestih. Delaven in živahen, hrepeni vedno dalje ter si z neprestanim študijem širi svoje obzorje. Pred dvema letoma se je vrnil in naselilv Mariboru. Izvršil je med tem časom že več naročil in ima tudi sedaj primerno dela, toda še vedno vse premalo. Tudi on občuti našo vkoreninjenoi ljubezen) do tujine in njenih izdelkov in to ga boli. 'Sicer ne iz dobič-kaželjnosti in konkurenčne zavisti, kajti tem čustvom se naš človek-obrtnik ne sme vdajati, ampak iz želje, da bi vstvarjal in obvaroval naše ljudi pred prevarami.
Svojo delavnico ima gospod Sojč v Reiserje-vi ulici št. 26. Izbral si je eden najmlirnejših kotov
katerih je bil boj za Taraboš skrajno hud. (Napad je najpoprej izvršilo 200 mož metalcev bomb, katere so izbrali iz moštva raznih bataljonov. (Tj metalci bomb so najprej v silnem ognju Turkov splezali na vrh gore ter porezali bodeče ograje iz žice. Ko so prišli prav blizu do sovražnika, so jeli metati bombe v vrste turških vojakov, ki so kar kupoma padali. IV razredčene vrste so se potem vsuli črnogorski in srbski vojaki.
Dr. Danev pri carju.
Carskoje-Selo, dne 3. aprila :	Car Ni-
kolaj je sprejel danes v avdijenci’ predsednika bolgarskega sobranja, dr. Daneva.
Demonstracija mornaric je motila opoldanski počitek kralja Nikite.
London, dne 3. aprila: Dopisnik („Daily Telegraph javlja iz Cetinja, da so morali kralja Ni-kito motiti v njegovem opoldanskem počitku, ko so mu javili, da se nahaja avstro-ogrska vojna mornarica pred Barom. Dvorni maršal mu je prebral dotično brzojavko, nakar se je kralj Nikita obrnil na drugo stran ter rekel: „Ne motite me v mojem spanju!“ Brodovne demonstracije se udeleže:
od Avstrije: „Franc Ferdinand“, „Radetzky“ in „Zrinyi“ ;
od Italije: „Ammiraglio St. Bon“, .„Francesco Ferruccio“ ;
od Nemčije: „Breslau“*;
od Anglije: „King Edvard VII.“, „Defence“ in „Dartmouth“ ;
od Francije: „Edgar „Quinet.“
Vrhtega pošlje Avstrija še eno križarko,in več torpedovk.
Solunsko vprašanje,
Iz Aten poročajo:
Grška armada zbira v Solunu močne vojaške čete. V Solunu je sedaj sedem divizij. (Atenski vojaški krogi pripovedujejo, da je to proti Bolgarom naperjeno.
Sukri pašo so vjeli Bolgari.
Sofijski vladni list piše:
V zunanjih listih razširjene vesti, da se je Sukri paša najpreje hotel predati isrbskim četam v se-verozapadnem sektorju, so popolnoma napačne. Sukri pašo so marveč presenetili Bolgari v trenutku, ko je uničil svoj arhiv. Sukri paša se je hotel glede predaje pogajati, toda odgovorilo se mu je, da so pogajanja odveč, ker bolgarske čete že korakajo v mesto.
Velike demonstracije proti Avstriji in Nemčiji V Peterburgu.
„Berliner Tageblatt“ poroča dne 1. aprila iz Peterburga :
Velikanske ovacije so priredili Peterburžani bolgarskemu generalu Dimitrijevu, ko je odhajal iz Peterburga. Demonstranti so klicali: Živijo Bolgarija! Proč z Avstrijo! Proč z Nemčijo! Dijaki so korakali pred nemško poslaništvo, a jih je policija še pravočasno razkropila. Tudi pred avstro-ogrskim poslaništvom so poskušali demonstrirati, a je policija s knutami demonstrante razkropila.
Sestanek Javer paše s Sukri pašo.
Internirani turški general Javer paša, katerega 10.000 mož broječo armado so Bolgari, kakor že
mariborskega mesta, da tam lahko nemoteno dela in vstvarja. Sedaj ima v delu več stvari in je delavnica naravnost preobložena. Glavni prostor zavzema stranski aitar za župno cerkev v (Cirkovcah. Altar, ki bo gotovo nov lep okras za ponosno cirkovško cerkev, je v glavnem že izdelan. Izvršen je v renesančnem slogu in izrezan v les. Visok bo približno šest metrov. Razen sv. Jožefa, kateremu bo posvečen, bo nosil še več kipov in reliefov. Pray prisrčen je relief sv. Alojzija, ki iz celega izrezan predstavlja svetnika, ki kleče moli pred božjo porodnico.
Drugo večje delo je tabernakelj za St. Vid pri Ptuju. Delo je dovršeno in samo še čaka na pozla-tehje. Že v razstavi cerkvenih^ paramentov, v kateri je bil okrog božiča ta tabernakelj .izstavljen, je vzbujal občo pozornost. Delo je res krasno in zasluženo hvali svojega mojstra. Izrezan v lipov les in izdelan razun nekaterih nastavkov povsem iz celega v modernem stilu, bo nudil tabernakelj res nekaj novega in lepega. Že sedaj je celotni vtis prav zadovoljiv, vse drugače bo pa še včinkovalo delo, ko bo pozlačeno v raznih niansah (ter bo imelo primerno o-zadje. Sentvidčanom samo čestitam na tej pridobitvi za njihovo cerkev.
Razun teh dveh velikih del ima gospod Sojč v delu tudi več manjših stvari in pripravlja med drugim načrt za veliki altar v poznati župni cerkvi v Cazma na Hrvaškem.
Zanimiv in originalen je tudi osnutek za nagrobni spomenik gospoda Lončariča v Središču, ki ga je naročil častiti gospod kaplan Lončarič v St. Juriju ob (Taboru. Že to bolj malo delo kaže, da bi gospod Sojč tudi večje nagrobne 'spomenike tudi iz kamna in v bronu izvršil vešče in umetniško.
Ko sem zapustil prijaznega gospoda Sojča, ki mi je toliko vedel povedati o svojih načrtih, sem bil vesel. Prepričal sem se bil, da imamo v njem zares delavnega, zmožnega in vedno napredujočega domačega, obrtnika-umetnika, ki bo nam vstvaril Še marsikaj lepega.
Priporočam ga!
znano, vjeli pri Saroškem zalivu, je izrazil željo, da bi se smel sestati s Sukri. pašo, kar mu je bilo’ takoj dovoljeno. Oba generala sta se zelo žalostno pozdravila in objela.
Sukri paša stanuje pri Slovencu.
Kakor poročajo listi, je bolgarska vojna uprava odkazala vjetemu Sukriju paši stanovanje v hotelu .„Splendid“ v Sofiji. Ta hotel, ki je eden najboljših in največjih v Sofiji, ima (v najemu naš slovenski rojak gospod Ivan Kenda.
Že preje vjeti Javer paša je do sedaj stanoval v hotelu „Boulevard.“ Na posebno prošnjo Sukri paše je sedaj vojna uprava dovolila, da se je tudi Javer paša preselil v hotel „Splendid.“ Ker ima gosp. Kenda same slovenske uslužbence, strežejo sedaj v-jetemu branitelju Odrina slovenski uslužbenci.
Albanija v gospodarskem oziru.
Sodeč po vnemi, s katero se trozveza briga za Albanijo in zlasti za pristanišča, kakor so Sv. Ivan Medovanski, Lješ, Drač, Valena in Preveša, bi moralo biti albansko obrežje velikanskega pomena za pomorski promet in že sedaj važen gospodarski činitelj. Daniel Bellet pa nas v pariški „Information“ zagotavlja, da je Albanija s svojim obrežjem dežela, kjer še ni inženirska veda ničesar opravila, da bi jo vsaj nekoliko primaknila mednarodnemu prometa. Dežela, ki jo Albanci nazivajo po svoje „skiperi“ (s eer je pa ta beseda tndi slovenska), znači deželo „gorjancev“, se razteza od Crnegore do Grške in je prek in prek prepre žena od pogorskih grebenov. Samo krog Skadra je dolina, a še ta je deloma močvirnata, da razsaja v njej mrzlica. Sicer pa je ves tamošnji svet skalovit in gorat in razjeden od hudournih žlebov.
Industrija in trgovina sta v Albanije v povojih. Tako se seveda da tolmačiti izseljevanje; saj prebivalstvo nima skoro ni kakega vira dohodkov. Res, da se potem vračajo nekateri Albanci bogati nazaj, ali posledic njihovega povratka še ni bilo opaziti v kakem napredovanju obrti, industrije in trgovine. Dejstvo, da ima Albanija precej razvito morsko obalo, jej ni moglo do sedaj prinašali kdo ve kakega dobička, ker so ovire, kakor so strme rebri, gorski grebeni, pomanjkanje mostov in cest in pa pogrezanje obrežja, odvirale razvoj paroplovbe.
To so vzroki zaostalosti Albanije in te so konstatirali sloviti geografi že pred 40 leti. Položaj pa se dosedaj še ni prav nič izpremenil, ker se lahko trdi brez pretiravanja, da pod polnmeseeem sploh ni nobenega napredka.
Avstrijski belgijski poslanik de Borchgrave je preiskoval pred leti Albanijo in je prišel do zelo nerazveseljivih zaključkov. Videl je prometna sredstva zelo primitivnega značaja a mrogegrat le stezo, ki jo je samo za enkrat ubral kak prebivalec ali pa samovojno sled napol divjega konja. Cela cesta od Sv. Ivana Mednjanskega v Skader je samo po leti nekako porabDa, dečim je po z mi vsa pod vodo in v blati.
Pa tudi obdelovanje zemlje je zaostalo za par stoletij in kjer je kaj nasadov ali setev v nižinah, tam jih vedno poplavlja povodenj. Seveda je bilo v Albaniji že oni čas nekaj znakov obrti, ki bi lahko prinašala denarja v deželo in izlasti v skaderskem vilajetu je tudi lepih hrastovih in bukovih gozdov, ati čemu jih sekati, ko jih pa ni moči spraviti iz dežele?!
Potniki, ki so prehodili Albanijo v novejšem Času, na primer Brailsford in Buxton, sodita o deželi zelo neugodno Njima je Albanija divji k rej brez veljave. Seveda nočeta s tem reči, da se ne bi dalo iz nje ničesar eaprav ti, a trebalo bi časa, dalavnih sil in denarja.
Pristanov ima Albanija precej in bili bi za promet pripravni, ko bi bilo s čem prometovati. Tako pa oskrbuje vožnjo ob morskem obrežju avstrijski Lloyd, ter kak parnik kake grške ali italijanske družbe. Mal parnik avstrijskega Lloyda pa vozi tudi vsak teden dvakrat po Bojani v deželo do mesteca Oboti, precej blizo Siadra.
Tako je Albanija, ki ima toliko morskega obrežja in naravno zavarovanih pristanišč, ki bi jih bilo seveda treba urediti in poglobiti, dežela skoro brez prometa, ker ničesar ne proizvaja. Trebalo bo, če postane res samosvoja, neštetih milijonov, da se malo kultivira in otvori ostalemu svetu. Dolgo, dolgo bo trajalo, predno postane Albanija kak kulturen Činitelj in enota, s katero je vredno računati. Taka pa, kakor je sedaj, ostane živ mrtvec, četndi jej vdihnejo življenje velesile.
Politični pregled.
Dalmacija.
Iz Zadra poročajo:
Na seji vrhovne uprave Stranke prava za Dalmacijo sta izjavila dr. Krstelj in dr. Drinkovič, da vstrajata na načelih Stranke 'prava, vsled česar se je konstatirala zopet popolna edinost med dalmatinskimi pravaši.
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Za poštna asistenta sta imenovana poštna praktikanta Jožef Evangelist v Ptuju in Fran Zmazek v Mariboru. Prvi ostane na svojem službenem mestu, drugi pa pride na Zjdanimost.
Iz sodne službe. Oficijala Franc ,Zenz v Mariboru in Martin Gomsi v Ljubljani! sta imenovana nadoficijalom.
Iz učiteljske službe. Na enorazrednici v Oj-striški vasi (prvi plačilni razred) je razpisano mesto učitelja in voditelja. Prošnje do 5. maja.
Poroka. Poročil se je gospod dr. Rihard Bergmann, zdravnik v Žalnu, z gdč. Olgo Potočnik v Ptuju.
Iz duhovniške službe. Za kaplana na novoustanovljenem kaplanskem mestu pri Materi Milosti v Mariboru je imenovan P. Ciril Bračko.
Iz politične službe. Namestniški praktikant dr. Ernest Mayrhofer je prestavljen iz Voitsberga k o-krajnemu glavarstvu v Slovenjgradec ; konceptni praktikant v Celju dr. Friderik Herma|nn,; ki je iz političnih razlogov od katoliške vere odstopil, je prestavljen v Voitsberg, in konceptni praktikant dr. E. baron Waldstätten je prestavljen iz Maribora \ Celje.
24.	mednarodni evharistični kongres na otoku Malta. Vse priprave za toletni evharistični kongres, ki se bo vršil na angleškem otoku Malta, so skoroda popolnoma končane, tako da obeta biti ta kongres res nekaj veličastnega. Posebno j,e treba povdariti, da angleške oblasti med seboj takorekoč tekmujejo, kako bi se izkazale prijazne kongresu in s tem celi katoliški cerkvi. Tako je na primer odredila angleška admiraliteta, da pride neka angleška bojna ladi-ja po kardinal-legata Ferrato v Sirakuzo, od koder ga popelje na Malto. Njegov prihod na Malto je določen na torek, dne 22. aprila. Kongres se prične dne 23. aprila in bo trajal do nedelje, dne 27. aprila. Otvoril se bo v rotundi della Musta, kjer se bodo vršila vsak večer velika zborovanja. Kakor do sedaj, tako se bodo tudi obtejpriliki odkazale raznim narodom posebne cerkve.-Te pravice se bodo poslužili tokrat Italijani, Angleži, Francozi, Spanci, Belgijci, Grki in Nemci. V nekaterih cerkvah se bo vršilo tudi nočno češčenje Najsvetejšega. Ziaključek tega kongresa bo tvorila velika teoforična procesija, med katero se bo raz neke tribune, ki se nahaja nad mestnim vodometom, podelil slovesni blagoslov z Najsvetejšim. Na večer se bo Malta slavnostno razsveti-la. Kongresna pisarna upa na živahno udeležbo od strani katoličanov celega sveta, ker stanejo karte za udeležence le samo 10 frankov. Pričakuje se, da se bo udeležilo kongresa okrog 30 Škofov, med temi pet kardinalov. Mnogo milosti je tudi tokrat obljubila sv. stolica onim vernikom, ki se bodo shoda ali osebno udeležili, ali pa bodo v duhu sledili njegovim razpravam. Verniki celega katoliškega sveta dobe na nedeljo, dne 27. aprila popolen odpustek, če so poprej prejeli sv. obhajilo inče so v duhu združeni z onimi, ki se bodo udeležili velike procesije. Iste milosti so deležni tudi oni, ki v tem času prejmejo sv. zakramente ter v kaki cerkvi ali kapelici molijo za namen sv. očeta.
Na pomoč! na pomoč!, kriče spodnještajerski Nemci in nemškutarji vsled velikanske polomije v Laškem trgu in zahtevajo od vseh krogov, zlasti pa od vlade, da jim reši falirano kaso. Ne kličejo pomoči pa iz človekoljubja, da bi.rešili toliko in toliko eksistenc gospodarskega ruina, ampak ker se boje za obstanek laškotrškega nemškutarstva. Pri teh svojih klicih na pomoč so pa še skrajno nesramni in brezvestni. Ne slikajo samo polmilijonsko Drolzevo de-fravdacijo kot pravcato nedolžnost, ampak blatijo in črnijo še naše slovensko zadružništvo. Rekord je pa vsekakor dosegla graška „Montags-Zeitung.“ Na prvem mestu prinaša članek nekega E. N. (mogoče E. Negri), v katerem se trdi, da se je v Laškem ‘trgu zgodil samo en enkratni zločinski akt in je prišla katastrofa na Laški trg kot blisk iz jasnega, zato je dolžna vlada skočiti na pomoč. Pri slovenskih zavodih se je skozi več let in sistematično kradlo in de-fravdiralo, pa je vlada radevolje pomagala. Pribijemo, da vlada našim zavodom ni nič pomagala, da morajo prizadeti sami trpeti škodo. Ce se pa trdi, da se v Laškem trgu ni delalo sistematično, je to velika neresnica, ki ji nihče ne more pritrditi, kajti dognano je, da se je defravdacija pričela že leta 1884. Kako izgleda tisti enkratni akt, izpričuje lepo dejstvo, o katerem poroča „Montags-Zeitung“ na 5. strani. List pravi, da je dognala preiskava poneverjenje 8000 K leta 1906, 4000 K pa 'leta 1907, ter je bil le glavni del baje defravdiran !že leta 1884, Ce se ni tedaj tukaj sistematično kradlo-, kje se potem pa je? Ali se more pri ‘taki sistematični defravdaciji govoriti samo o krivdi enega? Ne boste se izmazali, prijatelji Nemci, ki ste vedno klicali po državnem prav-dniku, če se je zgodila pri nas kaka nerednost in z blatenjem našega zadružništva ne boste nič dosegli. Slej kot prej zahtevamo, da velja v tem oziru enaka pravica za vse. Ljudstvo bo pa že uvidelo, da toliko lahkomiselnosti in toliko nereelnosti, kot v Laškem trgu, ni bilo še pri nobenem slovenskem zavodu.
Sram jih bodi. O škandalu, ki ga je zagrešila ptujska policija, ko je aretirala tri mirne Orle v kroju, poroča tudi „Slovenski Narod“, a ne najde nobene besede, s katero bi to nezaslišno dejanje obsodil. Iz notice celo zveni nekako obžalovanje, ker ni ptujska policija zaprla še nekoliko več naših ljudi. — Strankarska strast je liberalcem vzela zadnji čut za dostojnost. Ce jih le „klerikalci“ dobe, pa so veseli, če narod trpi, to jih nič ne briga. Odkar so s šta-jerčijanci glede obstrukcije „enega srca in enega duha“, jih narodnostni moment ne iritira. Naj vrag vse vkup vzame, če nismo liberalci!
Jugoslovansko vprašanje je za monarhijo eksistenčne važnosti, to prepričanje si pridobiva vedno več tal tudi v vplivnih nemških krogih. Tako na primer piše dunajska „Information“,:	,„Naša parola
se odslej naj glasi: Notranja konsolidacija s posebnim ozirom na Balkanu. Tu se vsiljujejo pred vsem gotove fatalne izkušnje, ki smo jih imeli z našimi narodnostmi v obeh državnih polovicah glede njihovega
stališča v balkanski krizi. Nič bi ne bilo bolj napačno, kakor da bi se te narodnosti obsipale s sumničenji in očitanji. Zlo se mora zgrabiti ob korenu, in zato je potrebno, da preiščemo vestno vzroke onih pojavov in da postavimo potem vso narodnostno politiko v Avstriji, na Ogrskem in v anektiranih deželah na boljše temelje. Nemško-mažarska hegemonija (prvenstvo) je doživela popolen bankerot in treba je poiskati nove (formule. V naši državni polovici je ministrski predsednik grof IStiirgkh opravil že dober del važnih predpriprav. V Galiciji se nahaja narodnostni sporazum že na dobri poti, na Češkem se že tudi pojavljajo znaki, da je jela popuščati napetost. Daleko najvažnejši problemi sedanje dobe pa so večinoma odtegnjeni področju avstrijške vlade — to sta jugoslovansko in rumunsko vprašanje. Igra z jugoslovanskim vprašanjem se mora nemudoma ustaviti, in z rešitvijo tega vprašanja se mora takoj pričeti: Kar je bilo za Turčijo pred izbruhom -yojne vprašanje reform v Macedoniji, to je za nas sedaj postalo jugoslovansko vprašanje. Najvišji interesi dinastije in države se nahajajo v nevarnosti, ako se bo z rešitvijo tega vprašanja odlašalo. To dejstvo (jasno s-poznati, je najresnejša dolžnost naše skupne vlade'.“
Išče se. Občeslovensko obrtno društvo v Celju išče kovača za že vpeljano, dobro idočo kovačijo v nekem spodnještajerskem trgu. Kovačija se odda pod zelo ugodnimi pogoji takoj v. najem. Ponudnik mora biti narodno zaveden in v podkovanju konj in posebno volov dobro izurjen. — Dalje se išče kovaški pomočnik, ki je tudi v podkovštvu dobro izurjen. — Ključavničarski učenec, 15 let star, ki je izvršil tri-razredno ljudsko šolo, želi vstopiti v uk. — Na vprašanja se odgovarja pismeno, ako je priložena znamka za odgovor.
Velik požar. Včeraj po noči po deseti uri je začela goreti papirna tovarna LeykamjJosefsthal v Gratweinu pri Gradcu. Požar se je hitro razširil in je dosegel velikansk obseg. Natančnejši podatki še manjkajo. Graški jutranji listi samo poročajo, da traja požar ob času, ko gredo listi v tisk, še dalje in je nebo od ognja razžarjeno.
Naše prireditve.
Podsreda.
Zadnjo nedeljo se je vršil v Podsredi v gostilni gospoda Ivana Jazbeca shod. Shod je bil le srednje obiskan, ker je bil premalo razglašen. Ravno iz občin Križe in Gorjane, kjer šteje Slovenska kmečka zveza svoje najzvestejše prijatelje in ki so z malimi izjemami popolnoma v taboru naše stranke, je bila udeležba pičla. Vendar se je zbralo okoli 100, poslušalcev.
Shod je otvoril s kratkim uvodnim govorom ve*-lečastiti gospod župnik Krohne, ki je potem podal besedo gospodu dr. Jankoviču. Njegovemu govoru so sledili navzoči z vidnim zanimanjem. Čeprav je bilo nekaj nasprotnikov navzočih, se je vršil shod popolnoma mirno in se je brez vsakega ugovora izreklo zaupanje gospodu dr. Jankoviču in vsem drugim poslancem Slovenske kmečke zveze, se je soglasno odobrila obstrukcija in vsprejela resolucija proti nemškim davčnim opominom in dopisom.
Štajerska.
Mariborske novice.
Dr. Leskovar je preselil svojo pisarno iz Se-peceve hiše na Grajskem trgu ;v Tegetthoffovo cesto št. 28.
V Studencih, pri Mariboru ije umrl skladiščni mojster v pokoju Jakob Juritsch (Jurič), star 64 let. Njegov sin je znani vodja studenških „Nemcev dr. F. Juritsch. Oče je bil seveda Slovenec in se je kot takega dolgo časa tudi čutil. V zadnjem času je pa bil — bržčas .pod vplivom sina — velik „Nemec.“' Naj v miru počiva!
Adventisti. V zadnjem času povzroča sekta adventistov po našem mestu vse polno govoric. Baje je več ljudi, ki se z vso vnemo/ potegujejo za to /.vero“ in živahno sodelujejo. Pri nekem fotografu imajo vsak teden sestanke, na katerih nAvdušeno prepevajo, da se sliši na ulico. Govori se tudi o nekakih „krstih“ na Dravi, o nekih čudnih sprehodih po Kalvariji in o raznih drugih bedastočah. (O nekaterih pristaših te „vere“ menijo ljudje,, da so nori.
Izpridenost naše ponemčene šolske mladine. V obče je znano, da je ljudskošolska mladina, ki se po-nemčuje po nemških šolah v mestih Maribor, Celje, Ptuj in raznih „nemških“ trgih zelo izpridena. Ce opazuješ to podivjano šolsko mladež, ki se vsuje iz nemških šol po raznih ulicah, te spreleti strah. Iz ust ,te „nadebudne“ nemškutarske mladine, ki jo že po izgovoru in naglašanju besed lahko takoj spoznaš, da je slovenskega pokolenja, slišiš najgrše izraze in najostudnejše psovke. Skoro samemu sebi ne moreš verjeti, če slišiš iz ust teh pritlikavcev besede, ki jih zamore rabiti le kako prenapetosti degenerirano nemškutarsko mestno prebivalstvo. Ker se po naših mestih toliko vpije „Heil und Sieg!“, ni čuda, da dostavlja nemškutarska šolska mladež tem besedam še razne druge žaljive psovke, ki jih ob vsaki večji nemškutarski slavnosti sliši iz ust raznih nem-škutarskih „kulturonoscev.“ Pred dnevi je bil pisec teh vrst priča, kako se je tolpa teh mlečozobih šolskih „hajlovcev“ podila po Schmidererjevem drevore-
du proti Koroški cesti ter/ hajlala in tulila, , kat M bila ušla iz tevtoburških gozdov. Prednje straže ta podivjane tolpe so, nalašč; in zlobno izpodbile onemoglemu starčku bergljo, ob katero se je upiral in ni veliko manjkalo, da bi ne bil padel. Ob vogalu Schmidererjevega drevoreda v Župnijsko ulico so pa prevrgli ti mladi divjaki neko zelo staro ženico ter so, ne zmeneč se za to, drveli dalje. Krepke besede;, ki jih je izpregovorila starka! ob tej priliki, dovolj obsojajo vso propalost naše nemškutarske ljudsko-šolske sodrge. Da naša „nadebudna“ nemškutarska šolska mladina nima tudi nobenega usmiljenja! do živali, je žalostna resnica,. Po mestu izprideni. dečki; love mačke in jih, mečejo raz gornji dravski železni most v Dravo. jV svoji surovosti se divijo ob pogledu, kako štrbunkne; žival, v vodo ter se bori z. valovi. — Südmarka in Schulverein, tukaj imata dovolj, dela! Pustita nam našo slovensko deco pri miru in storita rajši kaj, da šotorska mladež, ki naj bi enkrat množila vrste velikega nemškega „Edelvolka“, ne bo tako divja in surova. /Saj cilj nemške'kulturnosti vendar ne obstoja v razširjanju posurovelih manir in neizobraženih; grdih navad?! Ali mogoče vendar ? !
Smrtna kosa. Včeraj zjujtraj je umrl, v visoki starosti 86 let feldmaršallajtnant v pokoju; (Ivan; pl. Nemethy. Bojeval se je za časa vstaje v beneških lagunah, potem? ppd [očetom Radetzky jem in leta 1806. na severu proti Prusiji. V našem mestu je; bill zelo popularna in priljubljena oseba. Pogreb se vrši jutri ob ob pol 4, uri popoldne. R, I. P.!
Celjske novice.
Celje. Zakupodaja letine eraričnih, dreves ob Tržaški državni cesti stavbenega okraja? celjskega v kilometru 9.8 do. 110 za leta 1912 vštevši do 1916, se bo oddala^ potom javne ponudbene razprave., V poštev pridejo trije zakupni deli in sicer: 1. del 2 od kilometra 98 do 102; 2. del 3 od kilometra 102 do 106 in 3. del. 4 od kilometra 106 do-110;. Ziakupui pogoji leže v pisarnah c. kr. okrajnega glavarstva v Celju, Konjicah in Brežicah, idalje, c, kr. politične ekspozituro v Mozirju in v pisarni mestnega urada v Celju,, kakor tudi v, pisarnah občinskih uradov" v Konjicah, Vojniku in na Vranskem vsakemu na v-pogled.. V' ponudbi, ki mora biti kolekovana s kole-kom po> tli K in ki obsega lahko tudi več razpisanih delov, je: navesti ponujena zakupnina v številkah in besedah ter mora biti izražena izjava, da se zakupnik nepogojno ukloni zakupnim, pogojem. Ponudbe je vložiti Iran kovan o v zapečatenih: zavitkih pri stavbenem oddelku c. kr. okrajnega /glavarstva v Celju, H, nadstropje, soba št. 10, najpozneje do sobote, 19. aprila 1913, ob 9. uri dopoldne^ ob katerem času se bodo dospele ponudbe odprle. Zavitek označiti je od zunaj«-z napisom: Ponudba N, Ni. . , , v . , . zadevajoč zakup sadne letine. Na zakasnele, pismeno ali ustmeno stavljene ponudbe,,. se ne bo oziralo.
Ptujske novice.
Turški paša na Ptuju. Na belo nedeljo je dal Ornig že med cerkvenim opravilom po svoji policiji zasesti na treh ali štirih točkah vse dohode do minoritske cerkve, v kateri je bila cerkvena Orlovska slavnost. Policaji so, imeli tudi posebnega psa, s katerim so prežali na „roparje“, to je slovenske (Orle, ki so imeli priti iz cerkve. Z .velikim junaštvom so se vrgli na_ prve tri Orle in jih brez vsakega povoda aretirali. Silno ,so triumfirali ptujski Nemci nad tem svojim junaštvom, toda dr. Pegan jim je s svojim odločnim nastopom precej zmešal njih štrene:	morali
so aretovane Orle takoj izpustiti!; — Tako torej, gospod Ornig, vi spuščate policaje in policijske pse na naše ljudi, ko gredo mirno iz cerkve?! Tega vam ne pozabimo nikdar !
Policijski stražmojster, znani Zentrieh iz Ljutomera, se odlikuje po svoji posebni „uljudnosti“ do Slovencev. Ko je hotel to (svojo „galantnost“ pokazati tudi dr. Peganu, ga je ta gospod kmalu naučil drugih manir. i,,Uljudnost“ je doslej >š0 vedno bila znamenje renegatov!
Slovenec — Nemcem v pohujšanje! Ko je na belo nedeljo na ptujskem mestnem uradu dr. Pegan vprašal, zakaj so aretirali mirne slovenske fante, mu je uradni vodja odgovoril, da je orlovski kroj in pa slovenski znak Nemcem v pohujšanje! Dobro, gospod Ornig, mi si to dobro zapomnimo, mi Slovenci (smo vam v pohujšanje! In ker so pohujšljivci, kakor že znano, zelo nevarni, nastavite takoj po vseh vaših trgovinah svoje policaje in policijske pse, da hitro zgrabijo vsakega pohujšljivca, ki bi hotel pri vas kaj kupiti! Nate bo ta odlok neizrečeno veselil ali tudi vas? Gospod Ornig, le ravnajte z nami tako, km kor ste na belo nedeljo storili! Svaka sila do vremena!
„GermanenbuM“ priredi v nedeljo, dne 6. t. m., v hotelu „Stadt Wien“ (Kossär) veliko Bismarckovo slavnost v počaščenje enega največjih sovražnikov Avstrije, Bismarcka. Govorili bodo poslanec Stein in znani pruski agitator, protestantski pastor
L.	Mahnert iz Maribora. Tako se dela na Ptuju pod Ornigovo vlado za Prusijo in protestantizem, na verne in zveste Slovence pa pošilja Ornig svoje policaje in pse!
Ptuj. O lepi nedeljski prireditvi se nam še poroča: Na belo nedeljo se je vršila v minoritski župni cerkvi prelepa in izredna slovesnost blagoslavljanja zastave Orla in mladeniške Marijine družbe. —
Slavnostni govornik, neutrudljivi mladinski, organizator velečastiti gospod dr. Josip Hohnjec, je v krasnih besedah navduševal nešteto množico vernikov za naše verske vzore. Bela nedelja in bela zastava naj spominjata mladino nedolžnosti in poštenosti. Po pridigi je velečastiti gospod doktor ob asistenci častitega gospoda profesorja A. Kolariča in; domačih gospodov kaplanov izvršil pomenljivo ceremonijo — blagoslovitev zastave. Kumovala je visokorodna gospa Terezija dr. Peganova iz Ljubljane, ki je darovala za zastavo tudi dragocen trobojih trak. Slovesno sv. mašo je ob obilni asistenci služil mnogočasti-ti, za Orle prezaslužni gospod jP. Norbert Povoden, gvardijan in župnik,, katerega je ta dan imenoval ptujski Orel svojim častnim članom ter mu izročil lepo izdelano diplomo. V najlepšem redu se je končala cerkvena slovesnost. Po bliskovo pai se opoldne izve novica, da je neki policaj zaprl tri naše fante Orle. Ljudstvo je bilo vsled tega škandaloznega čina zelo razburjeno. Na intervencijo velecenjenega g. dr. Vladimirja Pegana i,n domačega kaplana p, L. Rantaša pa so jih takoj izpustili na prosto., Dr. Pegan je primerno poučil domišljavo ptujsko gospodo, da nima ne povoda, ne pravice, zapirati mirne fante samo radi tega, ker nosijo uniformo in trobojne znake, ki so od deželne vlade potrjeni in dovoljeni. Upamo, (da je bil to zadnji slučaj prepotence naših Šnopsarskih in posilinemških prvakov, drugače si bomo vedeli priskrbeti pravice. 'Od štajerčijanske gospode, ki se je preobjedla slovenskega kruha, se ne pustimo na noben način šikanirati. Naravno, da je ta intermezo vplival tudi na slavnostni govor veleč, gospoda dr. Hohnjeea, ki ga je imel popoldne v Narodnem domu. V izbranih besedah je na podlagi orlovskega gesla: „Telesa moč, duha krepost“, vspod-bujal mnogobrojno navzoče ljudstvo k vstrajnosti v započetem delu. S finim sarkazmom je bičal nezna-čajnost verskih in nar. odpadnikoft in klical mladino na boj zoper osmi naglavni greh : ptujski šnops. Med drugim je govornik povdarjal, da nas vsenemci in štajerčijanci pač ne bodo učili patrijotizma. Naše ljudstvo je verno in patrijotično bolj, kakor kdo drugi; na prireditvah vsenemcev pa se vidijo le vsenemške frankfurtarice in poje se namesto cesarske himne nepatrijotična:	„Die Wacht am Rhein.“
Vsi navzoči, posebno gospod Miha Brenčič, naš zaslužni poslanec, ki je med govorom prišel v dvorano, so bili zelo ogorčeni nad vestjo, ida so se drznili zapreti tri naše fante brez vsakega najmanjšega povoda. Nato so Orli vprizorili ptujskim razmeram primerno igro „Rešitelj.“ Vsi so svoje vloge častno rešili. Hvala jim za trud. — Ptujski Orel se prisrčno zahvaljuje velečastitemu gospodu dr. Josipu Hohnje-cu, kakor tudi visokorodni gospej Tereziji dr. Pega-novi in njenemu blagemu soprogu) za ves njihov trud. Bog stoterno povrni! Vi pa. pošteni, slovenski mladeniči ptujske okolice, pogumno in neustrašeno naprej ! Zberite se pod novo blagoslovljeno zastavo vsi, ki ste naše misli in našega (srca! Stajer-čijanska ptujska gospoda pa naj v bodoče opusti vse take nevarne eksperimente po znanem reku: 'Otroci, ne igrajte se z ognjem!
Trboveljske novice.
Nesreča. Pri kopanju peska in kamenja pri tukajšnjem rudniku je zemlja zasula 341etno delavko Alojzijo Povšič. Bila je takoj mrtva.
Legar je v našem kraju že skoro popolnoma ponehal. Umrlo je na tej strašni bolezni pri nas 20 bolnikov.
Ljutomerske novice.
Ljutomer. Pred par dnevi so napravili v Gradcu nemški okrajni zastopi zborovanje proti obstrukciji v deželnem zboru. Govoril je , edini Slovenec g. Missia iz Ljutomera. Ne vemo, če se strinja večina okrajnega zastopa v Ljutomeru z izvajanji gospoda Missia v Gradcu, vemo pa dobro, da so njegovih besed zelo veseli naši nemškutarji. Čudimo se, da je izmed Slovencev edini Missia) imel korajžo, delati nemško politiko v Gradcu, menda v zahvalo za to, da so Nemci in nemškutarji iztrgali Slovencem iz rok okrajne zastope v Ptuju, (Celju, Brežicah in Sl. Bistrici. Kdo je prav za prav gospod 'Missia, bode bralec vprašal? Gospod Missia je tajnik posojilnice, katera je v rokah pristašev Slovenske kmečke zveze, dela pa prav rad liberalno politiko^, ker ve, da pristaši Slovenske kmečke zveze ne postopajo tako, kakor liberalci, ki so odpustili iz služb (na primer v Žalcu) občinskega tajnika in redarja, ker sta imela to napako, da — nista bila liberalca. Gospodu Missia svetujemo le jedno: Kadar gre zopet v Gradec, naj se bolj pripravi za ,„guö“, da ne bo tako zmedeno govoril. Pristaše Slovenske kmečke zveze v ljutomerskem okraju pa vprašamo: 'Ali nimate v celem okraju za podnačelnika okrajnega zastopa sposobne osebe, da volite gospoda Missia, katerega še niti liberalci ne marajo.
Drugi kraji.
Hoče. (Zahvala.) Častiti gospod kaplan Zorko Melhijor in naš vrli mož gospod Josip Gselman sta velika prijatelja našega Orla. Opetovano sta mu že pomagala z denarjem. Letos sta (za pisanko darovala našim Orlom skupaj 5 K, za kar jima izrekamo Orli prisrčno zahvalo. Rog daj Še veliko takih dobrotnikov našim vrlim slovenskim fantom Orlom. Na zdar !
Sv. Peter; niže Maribora. (Pogreb veteranca.) Ker se še nikdo ni oglasil, zato hočem zapisati jaz nekaj besed v blag spomin vrlemu slovenskemu ve-terancu. Dne 2. marca smo spremljali na mirodvor k Materi Gorski Martina Cafuta, viničarja pri gdč. Tereziji Pošl. Rojen leta 1839 je oblekel vojaško Suknjo leta 1860. Ko je bila leta 1866 naša država zapletena v vojsko, je moral tudi naš Martin zapustiti ljube in drage in oditi za dom med bojni grom, tja gon proti Kraljevem Gradcu. Da se je v tamošnji bitki hrabro obnašal, nam spričuje njegovo povišanje v poddesetnika (Gefreiter). Po sklenjenem miru se je povrnil v svoj rojstni kraj. Bil je od tovarišev zelo ljubljen* svojim gospodarjem zvest in skrben delavec. To potrjujejo njegove redke, a dolge službe v raznih; viničarijah. Svoje otroke, sedaj že deloma preskrbljene, je odgojil kot dobre državljane, koristne ude človeške družbe ter sv. katoliške cerkve. In bil je, kakor v vojaških, tako tudi v političnih stvareh, vedno mož na svojem mestu. Kadar ga je klical glas na) volišče, ni samo sam prihitel, temveč je še mlačneže in omahljivce pripeljal s seboj ter tako pomnožil vrste katoliške narodne stranke. Bil je veliko let naročnik „Slovenskega Gospodarja.“ Kot globoko veren mož se je z veseljem udeleževal raznih pobožnosti, zlasti stanovskih. Tudi med letom je večkrat pristopil k mizi Gospodovi; zlasti se je z največjo radostjo udeleževal pobožnosti in skupnega sv. obhajila veterancev sobojevnikov iz leta 1866 v zahvalo za srečno vrnitev ter za padle in pokojne tovariše. Ko ga je priklenila bolezen na posteljo, je večkrat prejel sv. popotnico ter je tako z Bogom spravljen dne 28. februarja t. 1. zatisnil svoje trudne oči. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi ter vete-ranci s svojo zastavo. (Veteransko društvo se pogreba ni udeležilo, ker ga Še ni.) Pri odprtem grobu so častiti gospod župnik spregovorili v slovo in tolažbo krasen govor. ITI pa, dragi Martin, mirno in sladko počivaj po svojem trudapolnem življenju, dokler te ne pokliče glas tretje trobente, a ne v krvavi, ne V politični boj,, temveč v večno plačilo. N. v m. p. !
Sv. Lenart v Slov. goricah. Politično društvo za sodnijski okraj Sv. Lenart v Slov. goricah priredi v nedeljo, dne 13. aprila 1913 dva shoda. Prvi se vrši pri Sv. Lenartu v Slov. goricah,, po rani službi božji, v Arnušovi dvorani, združen iz občnim zborom političnega društva. Drugi shod je istega dne 13. aprila, pri Sv. Rupertu v Slov. goric., popoldne po večernicah, v stari šoli. Na obeh shodih govorita gospoda državna poslanca dr. Korošec in Roškar. Dolžnost vseh zavednih mož in mladeničev, in volilcev sploh je nujna, da se mnogoštevilno udeležite važnih političnih shodov!
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Torkova _ „Mar-burgerea“ prinaša dolg članek o Brezočnikovi zadevi, vkaterem strupeno napada našega Brezočnika in župana gospoda Michelitscha. Vidi se, da je onemogla jeza radi poraza, ki so ga doživeli pred sodiščem, vzela gotovim ljudem vso razsodnost in se hočejo potolažiti samo še s psovanjem in natolcevanjem. Povemo raznim Schuhajem, Moggejem, Sehat-zom in drugim, da se tak način boja studi že vsem poštenim ljudem našega trga. Komur ni odprl oči način, kako se je hotelo uničiti iz političnega sovraštva in mogoče tudi radi gospodarskih ozirov g. Brezočnika, temu jih bo odprla gonja, ki se je vprizorila proti gospodu Michelitschu, k’i ni (storil nič drugega, kot da je dal Brezočniku tako nravstveno spričevalo, kot mu ga je edino moral po svoji vesti.
Zavrč. Tukajšnja orožniška postaja je premeščena k Sv. Barbari v Halozah.
Laško. V nedeljo, dne 6. aprila, je v Pivnici § 11 ob pol 9. uri predpoldne Shod. Govori poslanec dr. Benkovi|č in še drugi. Kmetje, pridite v obilnem številu, zlasti tisti, ki imate pri nemški kasi denar vložen, ali izposojen. Nemškim priganjačem: ničesar ne verufte, držite se naukov; svojega poslanca!
Slovenjgradec. V petek, dne 28. marca je umrl v 79. letu svoje starosti šolski ravnatelj v pokbju gospod Josip Barle. Pogreb s A je vršil v pondeljek, dne 31. marca. R. i. p.
SoTbotinci pri Sv. Marku. Nenadoma je umri kmet Jožef Horvat; lansko leto mu je umrla, žena, pridna gospodinja. Po njeni smrti se je žal udal preveč pijači, kar je gotovo pospešilo njegovo rano — smrt. Čudno je, da je bil pokopan ravno na dan, ko je hotel iti dajat na oklic, da bi se na novo oženil. Markovčani,, malo več vode in manj ptujskega strupa ne bi škodilo!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnja Mladeniška zveza priredi v nedeljo, dne 6. .aprila, popoldne po večernicah, v gostilni gospoda M. Cafa četrti redni občni zbor s tem-le vsporedbm: slavnostni govor, poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja; nastop mladeničev govornikov, sprejem novih udov, volitev novega odbora, slučajnosti in nasveti. Sodeluje /tudi domači pevski zbor. Vsi, zlasti mladeniči, udje in pa neudje, so prijazno vabljeni!
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Mladeniška zveza priredi prihodnjo nedeljo, dne 6. t. m. popoldne ob 3. uri, v prostoru stare Šole burko „Repoštev.“ Naš na novo krasno predelan oder in, zanimiva igra, kakoršna se še ni igrala na našem pdru, bosta gotovo privabila mnogo udeležencev.
Skale. Bralno društvo v Skalah vabi na gledališko predstavo „ Junaške Blejke“, ki jo vprizori
Dekliška zveza v Skalah v nedeljo, dne 6. aprila, ob 3. uri popoldne. Pridite v prav obilnem številu! Po prireditvi se vrši občni zbor bralnega društva. Vspored: govor o izobraževalnih organizacijah, poročilo odbora, volitev odbora, .pristop /članov in slučajnosti. K mnogoštevilni udeležbi vabi — društveni odbor.
Podsreda. Naše katoliško izobraževalno društvo bo priredilo v nedeljo, dne 6 aprila, popoldne po večernicah, dve gledališki predstavi in sicer: žalo-igro „Večna mladost in .večna lepota“, katero bodo predstavljala dekleta, in šaljivo igro „Zamorec“, ki jo bodo igrali fantje. Vabljeni vsi sosedje fin seveda domačini !
Središče. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Središču priredi prihodnjo nedeljo, dne
6.	aprila, Finžgarjevo igro: „Divji lovec.“ Prireditev se vrši ob 3. uri popoldne ,(p° večernicah) na vrtu gospe Ane Lončarič na Grabah. Zupljani središče župnije, pokažite, da znate ceniti delo domače ka toliške mladine, ki vam priredi ta veseli popoldan ! Poplačajte z obilno udeležbo trud, ki ga je imela vaša mladina s pripravljanjem za igro!
Žetale. Katoliško bralno in izobraževalno društvo in čebelarska podružnica za rogaški okraj v Žetajah priredita v nedeljo, dne 13. aprila, v stjari Šoli, popoldne po večernicah, čebelarsko predavanje s pomočjo skioptičnih slik. Vse prijaSteije čebel, domače in sosedne, če tudi niso čebelarji, vabimo naj-uljudnejše! Posebno dobro došli so nam čebelarji od Sv. Roka, Rogatca, Stoperc in drugi sosedje. Vstopnine ni, pobirali se bodo prostovoljni doneski in 'darovi za slike in novo čebelarsko podružnico. S čebelarskim pozdravom na mnogobrojno svidenje!
Braslovče. Naša Dekliška zveza ima v nedeljo, dne 6. aprila, svoj redni občni zbor. Dekleta, pridite v obilnem številu!
Sv. Peter v Savinjski dolini. jV nedeljo, dne 6. aprila, priredi Orel igro „Čevljar.“ Prijatelji poštene zabave,, pridite!
Galicija. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 6. aprila, popoldne ob
3.	uri, veselico v župnijskih prostorih v Galiciji. Vrči se: petje, govor gospoda(Žebota. Igra: „Prvi april.“ Med odmori petje in godba. Prošta zabava. Vabimo vse dobro misleče in po izobrazbi hrepeneče, pridite obilno, videli in slišali boste dobrega marsikaj, kar vam še prav pride kdaj! Odbor.<
Zakot pri Brežicah. V nedeljo, dne 6. aprila, ima gospod državni in deželni poslanec dr. Frančišek Jankovič v gostilniških prostorih gospoda župana Zorkota političen shod. Somišljeniki! Le pridno na agitacijo! Pokažimo svojo narodno zavednost in udeležimo se v obilnem številu tega za nas tako važnega shoda!
Brežice. Vsi somišljeniki iz Vidma, Artič, Dobove, Pisec in Brežic v nedeljo, dne 6. aprila, ob 3. uri popoldne, na shod k Zorku (na kolodvoru brež-kem! Govorita oba naša državna in deželna poslanca dr. Jankovih in dr. Benkovič o sedanjem političnem položaju, pa tudi o velevažnih zadevah našega okraja,
Šoštanj. V nedeljo, dne 6. t. m., priredijo tukajšnji diletantje ob 8. uri zvečer narodno igro v 4 dejanjih s petjem „Legijonarji.“ Dejanje se vrši ob času francoskih vojsk. Razvidelo se bo, kako sa bili ravno slovenski prostovoljci (legijonarji) navdušeni za vojno, kako je bilo njihovo življenje v vojni in kako zmaigonosno se vračajo zopet domov. Posebno še smeha bo vzbudil nastop Ježa, ki — navdušen za vojno — pobegne na tihem od svoje iženke Barbe v vojno, kako se baha, da bo pretepal Francoze, a se pokaže v vojni kot velik plašljivec in se nazadje še skesano povrne k Barbi, katere se grozno boji. Razen nebroj smešnih prizorov je pa tudi precej resnih. Inženerju Ferdinandu, ki se hoče poročiti z Lavro, podvrže njegov tekmec, vojni komisar Brnjač, 500 tolarjev državnega denarja, spravi s tem Ferdinanda v ječo, zapelje Lavro —, ki misli, da je Ferdinand res tat — jo zapusti in se poda kot izdajalec k Francozom. Ferdinanda pošljejo v vojno, kjer išče zaman smrti v hrabrem boju. Ljubezen do Lavre ga privede do tega, da pobegne in se vrne k Lavri, ki prepozno spozna, da je nedolžen. Ferdinand pride ravno k njej., ko umira. Ko spozna, da je njegova sreča razrušena, zapriseže maščevanje Brnjaču, in odide. — „Legijonarji“ so predigra „Rokovnjačem“, ki se bodo tudi igrali pozneje, kjer postane Ferdinand poglavar rokovnjačev. Ker so „Legijonarji“ e-na izmed največjih slovenskih narodnih iger, se pričakuje res obilne udeležbe. (Torej na .veselo svidenje v nedeljo v Šoštanju !
Sv. Križ na Murskem polju. Vojaško veteransko društvo pri Sv. Križu na Murskem polju ima v nedeljo, dne 6. aprila, svoj (redni občni zbor ob 1. uri popoldne v hiši gospoda načelnika jMagdiča. Vspored: poročilo načelnika, poročilo tajnika in blagajnika, pregled računov, volitev odbora in sprejem novih članov. Vsi častni, podporni in (redni člani se uljudno vabijo!
Koroško.
Velikovec. Pri nas dobimo novega odvetnika. Piše se dr. Viktor Pravditsch. Kakor kaže že ime, je čisto nemškega pokoljenja.
Poneverba v rajlajznovki v 'Trbižu. „Sl. Nar.“ poroča:	Kakor smo že poročali, je jizginili lansko
spomlad podžupan v Trbižu in ob enem blagajnik trbižke rajiajznovke, znani in zloglasni Prosch. A vkljub ten^u, da je taka francoska poslovitev posebno pri možu, ki ima tako odgovorno mesto, malo — čudna, vendar Nemci niso uvedli natančne revizije v blagajni. Mož je bil njih gore list, strammdeutsch in zagrizen sovražnik Slovencev. Zato je užival neomejeno zaupanje. Do katastrofe je prišlo, ko je rajfajz-novka v Ukvah odpovedala 60.000 K. Prosch je prišel v škripce in je pobegnil in sicer čez Hamburg v eldorado evropskih ponevernikov, v Ameriko. V blagajni manjka 100.000 K. Del tega primanjkljaja bo pokril predsednik zavoda, bivši župan Dreihorst. A nepokrit ostane še znesek 67.000 K, ki ga bodo morali plačati zadružniki, prosch je bil sploh v ITrbi-žu na več krajih blagajnik. Imel je v rokah vse zavode in povsod, kjer je bilo Itreba izvršiti kako finančno akcijo, je bil Prosch prvi, ki je odločeval. In sedaj so prišli na to, da manjka pri blagajni za u-žitnino tudi 2500 K. Tudi ta denar je odnesel Prosch. Gotovo še na več krajih kaj manjka, toda Nemci prikrivajo primanjkljaje, kolikor pač morejo. Prosch je pobegnil, kakor omenjeno, v Ameriko. Da bi otežko-čil ali onemogočil zasledovanje, je poslal Prosch iz Hamburga v imenu avstrijskega konzulata svojo sliko, uro in nekaj denarja z naznanilom, da je izvršil samoumor.
Celovec. Slovensko krščajn'sko4socijalno delavsko društvo priredi v nedeljo, dne 6. aprilal/ ob 8. uri zvečer, v veliki dvorani hotela ITfrabesinger veliko narodno 'veselico združeno, s plesnim venčkom. Svira godba c. kr. pešpolka vitez pl. Mnde štev. 17. Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke mesta Celovec in z dežele. Vstopnina K 1.20 za osebo, v predprodaji 1 K. Vstopnice se dobivajo v Delavskem domu, Kosarnska ulica 30 in v papirni trgovini hotela Trabesinger.
K smrti predsednika denarne republike.
V Rimu, daleč od svoje dompvine, je umrl, kakor smo že kratko poročali, amerikanski milijarder Pierpont Morgan. Umrli je bil glavar onih maloštevilnih mož, ki tvorijo vsled njihovega; velikanskega premoženja nekako republiko, ki vladajo nad Združenimi amerikanskimi državami in odločajo ,vsled svojega velikanskega premoženja takorekoč usodo celega sveta. Pierpont Morgan ni bil le najbolj imponu-joča osebnost amerikanske denarne aristokracije, a bil je tudi nekaka izjema, ker že njegovi predniki niso bili revni ljudje. Njihovo premoženje že sega nazaj v XVII. stoletje. Morganov oče je bil soudeleženec velike bančne hiše Peabody v Pondonu in v Novem Jorku.
Pierpont Morgan je bil rojen leta 1837 in je po skrbni vzgoji stopil že leta 1857 v bančno trgovino svojega očeta, kjer si je kmalu priboril odlično mesto. Med severnoamerikansko meščansko vojsko je Morgan prav dobro razumel pomagati vladi z velikanskimi svotami, ker je bila v hudih denarnih zadregah. Po končani vojski se je vrgel Morgan z vso vnemo na reorganizacijo železnic, ki jo je tudi srečno izvršil, pri čemur si je pridobil ogromno premoženja. 'Spoznal je Morgan važnost železa v sedanjem stoletju kulture in je ustanovil železni trust, pri čemur si je zopet pridobil velikansko premoženje. L. 1901 so njegove špekulacije z železom močno pretresle amerikanske in evropske borze:	takrat se je o
Morganu veliko govorilo in pisalo in v sredstvih, katerih se je posluževal v svrho nakupičenja novega bogatstva, ni bil ravno preveč izbirčen. Po krizi leta 1907 se je umaknil v zasebno življenje in je začel mnogo potovati. Kot nabiratelj starin in umotvorov j§ bil na gla,su.
Morgan je bil izboren finančni ženij. Leta 1890 je ustanovil trust tovarnarjev pohišjtva. Malo pozneje je pa ustanovil neko velikansko parobrodno družbo, ki je štela 38 velikih in mnogo majhnih parnikov, in istega leta tudi severno-atlantsko parobrodno družbo, ki je sedaj največja na svetu.
Zianimati utegne dejstvo, da je bil mož, ki je dal zaslužka četrt milijonu ljudem, čegar dohodki m izdaltki iz njegovih podjetij presegajo dohodke in iz-daftke cele nemške države, v svojem življenju razmeroma preprost človek.
Književnost in nmetnost.
Glasovirski koncert. Kakor doznajemo, priredi naš rojak frančiškan !Fr. Filip Oštir v Klanjcu na Hrvaškem dne 6. malega travna zopetni glasovirski koncert s sledečim vsporedom:	1. Posiljevac:	Na
balkanskem bojnem polju, z dodatkom : Pozdrav (vsem iz opere Ptičar. 2. L. v. Beethoven: Ouvertura Eg-mont. 3. A. Stöhr: Druga hrvaška rapsodija. 4. J. Haydn: Sonata št. 1. 5. R. Tlourbie: Septiri, opus 155. Teh pet glasovirskih točk iizvede na gla|sovi)rju prireditelj koncerta, a med posameznimi točkami se slavno občinstvo zabava s sledečim:	S. Vraz: Hr-
vati pred odprtim nebom, deklamira gdč. (Olga Vajdič. J. Canio:	Čarna proljet, tenor-solo s spremlje-
vanjem glasovirja, poje N. N. Tj. S. Vilhar: Slovenec in Hrvat in Fr. Sestak: Prosvjetan k slobodi,
poje moški zbor. G. Brož: Sitante zviezde, stan mjesece, sopran-soio, poje gdč. Oilga Vajdič. Vstopj je prost, a dobrovoljni prinosi se sprejemajo po namenu bolgarskih princes Endokije i Nadežde v Sofiji, Carski dvor. Početek točno ob 6. uri izvečer.
Igra „V tem znamenju boš zmagal“, ki smo jo že napovedali, je ravnokar izšla. Oprema knjižice je krasna. Igra je lepa in času primerna, za letošnji jubilej kakor nalašč. Dobi se pri katoliškem slovenskem izobraževalnem društvu ,v Mekinjah ter stane 6 izvodov 4.30 K, s poštnino 4.50 K; en izvod 80 vin., s poštnino 85 vin. Vprizoritev igre je dovoljena le pod pogojem, da se naroči šest izvodov. Lepot igro toplo priporočamo!
„Slovenski Učitelj.“ Glasilo slovenskih kršč. učiteljskih in katehetskih društev. Letnik XIV. Številka 3. ■— Vsebina: Kako je ravnati v ljudski šoli z jecljavci. Ivan Štrukelj. — Pouk malih o sv. maši. Ignacij Zaplotnik. — Novi katekizem za Italijo. Dr. Fr. U. — Kuhinja za šolske otroke, K. Škulj.
— O metodi in o času alkoholnega pouka v šoli. A. Mrkun. — Katehetski vestnik. — Učiteljski vestnik.
—	Vzgoja. — Raznoterosti. — Slovstvo in glasba. — Razpis učiteljskih služb. Na ovitku. — „Slov. Učitelj“ izhaja sredi vsakega meseca. Celoletna naročnina 4 K. (Naročnina in članarina za Slomšekovo zvezo 5 K; naročniki člani Društva slovenskih katehetov plačajo tudi 5 K. Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu do 4. vsakega meseca. Reklamacije, naročnino, dopise sprejema: Uredništvo „Slov. Učitelja“ v Ljubljani.
Razgled po svetu.
Avstrijski generalštabni polkovnik — ogleduh? Agence Havas poroča iz Peterburga, da so v bližini trdnjave Grodno aretirali polkovnika avstrijskega generalnega štaba Baumharta, ker je tam baje vohunil.
Orožnik ustrelil vojaka. Iz Keszthelyja poročajo: Orožniški stražmojster Franc Varga je ustrelil huzarskega korporala Rudolfa Maierja, ki je na cesti ekscediral. Varga je hotel Maierja odpeljati v vojašnico, toda Maier mu je grozil s sabljo, na kar ga je Varga ustrelil.
Notarja aretirali zaradi veleizdajstva. Notarja v Deču v Sirmiji, Marka Masiča, so zaradi veleizdajstva aretirali. Baje je nekaterim prebivalcem v Deču prigovarjal, naj se izselijo v Macedonijo ter jim pravil, da je tam večja svoboda, nego na Ogrskem. Mož se je pač zmotil.
Nadvojvoda Franc Ferdinand v Pulju. Dne 28. marca se je pripeljal nadvojvoda Franc Ferdinand iz Trsta v Pulj, da inspicira avstrijsko vojno brodo-vje. Vozil se je s parnikom „Lacroma.“ Parniku je prišel naproti na vojaškem hidroplanu eden najboljših pilotov avstrijske mornarice, fregatni poročnik Banfield, v spremstvu še enega častnika. Ne daleč od parnika je napravil Banfield oster obrat, pri tem pa je zgubil ravnotežje in padel. Banfield se je težko poškodoval. Zlomil si je med drugim desno nogo. Ponesrečenca je rešil bližnji torpedni čoln Na čoln je prišel nato tudi nadvojvoda in je čestital častniku na njegovih vspehih, posebno pa je pohvalno o-menil nadvojvoda duševno zbranost častnika povodom sedanje nesreče. Banfielda so odpeljali v bolnišnico.
Polet v Ameriko, Iz Trsta poročajo, da so odpotovali s parnikom Àustro-Americane „Columbia“ iz ITpsta na Kanarske otoke avijatik Josip Bruck-mann, rojen Avstrijec, in večletni šefredakter Tista „Illinois Staatszeitung“, inženir E. Krüger, in balonski mojster Fric Peter. Poskusili bodo polet iz Kanarskih otokov v Ameriko. S sabo, so vzeli balon Suchard II. Ta poskus nima samo športnega pomena, marveč je tudi znanstveno važen. Bruckmann hoče namreč dokazati., da (tvorijo, pasatni /vetrovi e-dino zračno pot od epega kontinenta na drugega.
Največji milijonarji v Nemčiji so:	B. Krupp
pl. Bohlen v /Essen-Ruhru ima 283 milijonov, mark premoženja in 18.98 milijonov letnega dohodka; knez Henckel-Donnersmarck 254 milijonov premoženja in 13.145 milijonov letnega dohodka; generalni konzul baron Goldschmitz-Rotschild v Frankfurtu 163 milijonov; vojvoda ujestlški 154 milijonov ; cesar Viljem II. 148 milijonov premoženja jn 22 milijonov letnih dohodkov ; pruski prestolonaslednik ima 13.8 milijonov premoženja in 1.1 milijona letnih dohodkov; kralj Friderik Avgust saški 25 milijonov premoženja; baronica Kaskel v. Draždanih 21 milijonov premoženja; baron Dahte 19 milijonov premoženja; princ Ivan saški 6.1 milijonov premoženja, princezinja Matilda šaška 3 milijone premoženja; veliki vojvoda saško-weimarski 60 milijonov premoženja, kralj Viljem würtemberSki 10 milijonov mark premoženja,
Morilec prosi godbe. Ameriški listi poročajo: Ženska, ki zna peti neapolitajnske in atenske pesmi, se sprejme na delo v kaznilnici San (.Quentin. P. Prantikos, Grk, obsojen radi umora, je rekel kaznil-hiškemu nadzorniku:	„Prosim vas, gospod nadzor-
nik, sätao za dosti črne kave, dobro cigaro in žensko, ki mi zapoje. Dobro pevko želim, ki mi zapoje nekaj italijanskih in grških pouličnih popevk. Vse polno jih je, ki bi jih rad slišal, (še enkrat.“ Njegovi želji se ustreže, če bo mogoče najti pevko.
Slovenske šivilje in krojači so navadno naročevali blago za obleke in druge potrebščine od tujih, židoMskih razpošiljalnic. Dobili so slabo blago za drag denar, največkrat pa so dobili čisto drugo blago, kakor je bilo naročeno, ker v onih razpo-šiljalnicah niso znali ali pa niso hoteli znati slovenski in so poslali, kar so hoteli. Sedaj je temu odpomagano. Naš domači trgovec J. N. S o š t a-rič v Mariboru, Gosposka ulica št. 5, si je u-redil novo pryo spodnještajersko razpošiljalnico vseh vrst modnega in manufakturnega blaga. Ce hočete dobiti sveže, modno in po ceni blago, pišite takoj po vzorce; dobite jih zastonj in poštnine prosto. Ce pridete v Maribor, oglejte si trgovino in pazite na slovenski napis, da ne zamenjate te trgovine s kako drugo.
Samoumor princa Vincenca Windischgraetza. Princ Vincenc Windischgraetz, vojaški ataše v Rimu, sin predsednika avstrijske gosposke zbornice, se je v Rimu baje zaradi igralskih dolgov ustrelil. Bil je edini sin in izumre z njegovo smrtjo rod Win-dtschgraetz v glavnem deblu.
Atentator Prinz. (V četrtek, dne 27. marca, se je vršila na Dunaju obravnava proti brezposelnemu delavcu Prinzu, ki je 'izvršil dne 18. avgusta 1912 na dunajskega katoliškega pomožnega škofa Pfluge-rja atentat. Prinz je bil pri obravnavi obsojen na 2 leti težke ječe.
Pastir postal milijonar. Iz Montpellierja poročajo: Bivši pastir vasi Literne je podedoval po svojem očetu, o katerem ni vedel, da še živi, 37,000.000 frankov.
Gledališče se podrlo. V Saint cT Angely na Francoskem se je pred kratkim podrlo gledališče. 600 oseb je bilo na tribuni — 300 oseb je bilo težko ranjenih.
Lililsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co, v Decimi ob Labi
je in ostane neprekosljivo v néinkn zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovuijn kože ne mere pogrešati. To impobitno dokazujejo vsak dan došia pmnaina pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drohr jah in parfumerijah td Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bt rgmanoova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.	43
Justifikacija korporala. (V četrtek, dne 27. marca, ob pol 8. uri zjutraj, je dunajski krvnik Lang obesil poljskega rezervnega’ korporala Baga-esa, ki je bil po službeni va(ji ustrelil nadporočnika Srameka. Usmrčenje je bilo v dveh minutah v kraju. Truplo je, pokrito od sivega odela, viselo pol u-re, nakar so je prenesli v vojaško bolnico v svrho obdukcije. Zvečer se je vršil pogreb, h kateremu ni bil nihče pripuščen.
Razveseljiv pojav. Občinski svet v Kotljah je vložil pri pristojni oblasti prošnjo za slovensko uradovanje, da se bodo prošnje in vloge reševale tudi v slovenskem jeziku, ker občani ne razumejo nemški. Vsekakor vesel pojav! Želimo le, da bi vložile take prošnje tudi vse druge slovenske občine, ki se štejejo samo na papirju za slovenske in uradujejo ali mešano, ali pa zgolj nemški! Tista naša popustljivost pa naj vendar enkrat že neha!
Vsaba ura 14 dni no poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
tÄE" Velik cenik brezplačno. *90
(Jamstvo'3 leta.)
Srebrne ure..............K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnato ure iz kovine . . . „ 6'— Amerikanske zlate double-ure . „ 10’— Goldin Koskopf ure.......„ 4'—
Prave železničarske Roskopf-patent.
Prava nikeln. točno na min. idoče K 6'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— 14 karatne zlate ura za gospode „ 40-— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— 14 karatni zlati prstani . , . „ 4-— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10‘80
Kuhinjske ure............„ 2'40
Budilke , . ... . . . . „ 3'— Budilke z dvojnim zvoncem . „ S'—
A. Kšffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Aretiran ruski vohun. V (Krakovu je bil dne
27.	marca aretiran častnik ruske obmejne žandarmerije, Delizov, ker je osumljen vohunstva na avstrijski meji.
Za vdovo ponesrečenega preiskovalca (južnega teČajaScotta so do sedaj nabrali iže baje 'en milijon mark.
100 oseb zastrupljenih vsled zavživanja konjskega mesa. V Solingenu na Nemškem je vsled zavživanja konjskega mesa zbolelo na znakih zastrup-Ijenja 100 oseb. 2 osebe so že umrle in 20 oseh se bori s smrtjo.
fg '	Prevzamem vsa fiela
M eeksracij&ke, slikarske in
r pleskarske streke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Deliravi: v Celju
Gospodska ulica 5.	^
Tovarna za peči H. K0L0SEU8
Wels, Gornje Avstrijsko.
Planinka,
planinsko letovišče, 1250 m nadmorske visočine, pri Ruški koči na Pohorju, 10 sob z 22 posteljami, topla in mrzla kopel, krasni in lahkotni izprehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, izborna kuhinja, lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob kor. žel., Maribor, Fram; cene zmerne, sezona od 1. junija do 15, sebtembra. Natančnejša pojasnila daje podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
i treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
niilan Hočevar Coljo
tik farne cerkve.
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
Sì!”»? R. Sfermecki v Celju št.. 3oi.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
rečastitim cerkvenim pred stoj ništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj „
! atelir za vsa v njegovo stroko spa-
dajoča dela, kakor kipe, oltarje itd. iz lesa, kamna in mavca
Jvo Soje, kipar
Maribor, Reiserieva ulica 26.
Izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koiosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Južnoštajerska h anilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih « brestuje po
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plaču e hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Ža varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
2
0
sko in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 E. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Ü
D sela e dovuti a za dijaške ustanova 30 000 K, za napravo potov 5.000 E, ‘ i i iö*4 -a vavod «n in z% ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 090 K z »d tore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske .nun e 8 090 E, b an ittica ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 E, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 E.
Sprejeme tudi hranilne knjižice
d ng b, o m bn neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
Solidno blago. nizke cene. Točna postreiba«
s špecerijskim blagom
m
Trgovina z moko in dežel, pridelki
otet. barv
repaslrane 5 pismenim jamstvom :
Pristna srebrna nra K T— Pristna srebr. ura ženskaK7-— Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica
damska K 3 40 Zlata ura .... K 28'—
sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-rapasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale ! Budilke ! Uhane !
Urar, očalar in
zlatar
Btireš 84
Tegethofova cesta it. 39.
Solidna postrežba I
Iwan Ravnikar, Celje
Graška cesta št. 21.
Po preoričanju mora vsak pripoznati, da imam aeanesljšva kaljiya SSW18S1 « a. pr. jamšen s dumačo in nemško deteljo, peso rame to in rade to, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna
Mauthsiei*.
Etilna štajerska narodna steklarska
Ha debelu ž	trsgowivia	Ha d^oissni I
Franc Strupi, Celje
Graška ©està
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato 'zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah is priv. stavbah. Nalsolidsejša is točna postrežba.
Goričar &
Graška ulica 7
Leskovšek, Celje
— podružnica Rotovška ulten 2
Spomladna in poletna sezona:
Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah.
Čaše Iz papirja in aluminija.
i£a veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete.
Lamponi, predmeti za šaljive pošte in srečolove.
Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin.
Listna zaloga ljudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade.
Nagrobni venci in
D®piS?hlCe savinjskih planin in druge.
Stran 8«
9 se lepa, enonad-1*1 VQ9 stropna, vili podobna	obstoječa iz 6
zidana IÌISÌQ) sob in gospodarskega poslopje, 2V2 orala sado-nosnika in njive, s stiskalnico. — Lega v'prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od želez, postaje Gornja Radgona in 6 minut od mesta Radgona. Nese mesečno 50 K najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prabu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika -penzijonista. Cena in plačilni pogoji se zvejo pri gospodu Janezu Lančiču, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni.	70

V zdraviliščih za bolniki na pljucah	j.
kot v Davos-u, Aroxi, Leysium itd. je öirOllll ,KOCüe kot priznano sredstvo vselej v rabi. Sirolin »Roche« lajša in odstrani bolezni za dihalnih organih v rasmeroma kratkem času. Se lahko uživa, vzbuja tek in vpliva izborno na zdravje v obče.
Izvirni zavitek po K 4-— se dobi v vseh lekarnah.
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine In optičnih stvari po vsaki cani,
lesi ii tkriki! Misto. «ilt tutet!
ftnnfm «d 20 de 260 K. Niklasts remont.-ura	E	S‘60
Pristne srebrne ure	„	T—
Original omege ure	„ 18‘—
Kuhinjske ura	4	4*—
Bsdiljke, nikleste	„	3*—
Poročni prstani	s	2.—
Srebrne verižic	„	3*--
— Večletna jamstvi —
Nas!, Dietingsr
Theod. Fehrenbach
urar In očalar 447 laribor, fiMpwka eite 2S. Kspifni itatela* le srebre.
pOZOr!	Velecenjeni	f?OZöH
gg- posestniki zemljišo iirwrHtcswI
Spomlad je nastopila in Vas poživlja, da obdelate s^je (ravnike, polje in vrte.j DC" Kakor Vam je znano, dobivajo se najboljša
in najbolj zdrava gozdna, deteljna, travna šn
zelenladna semena
le v obče znani špecerijski in semenski trgovini tvrdke
IVI. Berdajs v Mariboru
na Zofijinem trgu Za prijazna naročila se najtopleje priporoča	z odličnim spoštovanjem
M. Berdajs.
A. Vihar & N. Novak
Koroška ceste 53 JM&irilboif Heagasse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarsMh del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja^ Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najoenejša in hitra postrežba.
O
m
«
3
e
e
o
M
£
©
E
(0
M
©
13
i®
!
k
m
S
a
Preselitev odvetniške pisarne.
Odvetnik dr. J. Leskovar
uljudno naznanjo, da se nahaja nje-
gova odvetniška pisarna od l.
aprila 1913 dalje v Tegetthoffovi ulici Št. 28 nasproti trgovine g. Jož. TJiiaga v Mariboru.
Kupim malo posestvo na Štajerskem n. p. prodam ali zamenjam moje pol uré od Maribora radi prese litve. Več pri g. Iv. Keinz, Berg Strasse 4. I. ali Lembacherstrasse 19 v trgovini v Mariboru. 485
lnseriranje »Straži» v je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu zato poslužite se ugodne prilike.
Velika narodna trgovina
K§roi Vanič, Celie
Narodni dom s
«a
a
*0
** priporoča
ca
<2
O
manufaktur -1
posebno g
bogato zalogo
nega in mednega blaga,
■2 krasne novosti za spomladne obleke g
po zelo znižani ceni! ^ s
ufi
to
o
Pd
Ostanki pod iastno ceno»
Ni
>
štupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, .~:="-
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, splohfvse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Veletrgovin» s špecerijo in z deželnim« pridelki
Anton Kolenc CsU?
Graška ulica št. 21.
S
%
A
A
K
K
K
A
X
X
X
A
'A
X
A
X
mA
aA
A
mA
A
A
X
V resnih 5?
Vsi g Šent]uryanhogp||ng||u
da si ogledate novodošlo blago za vsakovrstne obleke in velikansko izložbo svilnatih robcev I
UME" Izložba svilnatih robcev se otvori dne Hty 10. sušca in traja do 15. rožnika.
Ker bo ta izložba res zanimiva in ker ima Janko firtman v svoji daleč na okrog sloveči trgovini tudi raznovrstno drugo najboljše blago v veliko množi ai
bo vsakdo srečen
kateri si Dabavi svoje potrebščine pri
Janko Artman-u v lent Jurju ob juž. žel.
Star pregovor pravi :
„Želiš dobro lepo blago po nizki ceni pojdi k Janko Artman-u v Šent Jur“.
A
X
A
X
X
A
A
X
X
A
X
X
X
X
X
A
A
X
A
A
X
X
A
in sloveče, znižane cene.
A J 1 070 t Domače sredstvo, priljubljeno i -'D -LO 4 0. pri večjih naročilih zdatno zni:
KST a. THIEHHy a balsam
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan,
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balgama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri ^bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem tek« in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5-60.
Lekarnarja A. Thferry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
ie zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet ,i h, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi •z telesa in radi tega dostikrat na pravi »peracijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3‘60 K.
NaroCI se: UKarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi 68 v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni VT. A. König.
dediny pravy balsam a lile. U indili lira« LTUarrytavPriunde
aH.wŽkr-ai«Unr
Svoji k svojim 1
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^znana slovenska trgovina
■Msm
m
■/ÄM
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
_______ Rafael Salmič
Celju, Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ar, zlatnine srebrnine in optičnih predmetov^
ggjb* Najnižle cenci postrežba točnaI iMST (Hal! dobičekI pobro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p;»em sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
________________________________________—___
j Spodnještajerska ijndska posojilnica v Maribora
”	registre van* zadruga z Rtom« jen© zarezo*
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno carkviio).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo : navadne po 4*/»°/ o proti tri mesečni odpovedi po 4“/4%. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da fci se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5'/*°/o! na vknjižbo in poroštvo po 6%% in na OBebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne un©
so vsako gredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se Bprejema in izplačuje denar
Pojasnila se dajejo
in rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij .Straža“.
Odgovorni ured »uk: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.