(8. {fflrtlKff. v unnnani, v sredo Z8. februarja »Z3. Leto LOI. Izhaja vsak dan »opoldaa, Urša sil aadalja ia prasmlk*. _ t do 9 petit vrst al D, od 10—15 petit vrst i 1 O 50 p, večji inseratJ petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne porudb: beseda 75 o. Popust ie pri naročilih od U objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. tfPfravnifttvo »Slov. Naroda' in »Narodaa rJakama«* Kaaflors ulica ti 5, pritlično. — Telefan it. 394. Uradalatro MSlov. Nara« V Koaftovi alte a it 9, I. aadatpo?ja Ttion atev. 34. Doplaa aprajana le podjlva-ia lo aadoatno Irankovaae- Rokopisov mm nm vrača. Posamezne Številke: v Jtigostaviil vse dni po Din * inozemstvu navadna d*ii Din 1, nedelja Din 1-25 Poštnina platana v gotovini. „Slovenski Narod** velja: V Ja.osld»IJl V Inoierastv« v Ljubljani po pošti 12 mesecev . • . 6 . • . • 3 , • • 1 ■ ... • • • • • • • • . • . . Din 120*— 60 — 30-— . 10- Din 144 — . 72-36*— ■ 12- Din 216 — . 108— . 54— . 18-- Pri morebitnem povišanju se im.i daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno *$đT P° nakaznei. Na r^d p-Warn dramatične efekte. Tn moram se oriDravit! nanie, če vem, da bodo prišli. In povem vam, eden pride zdajle.« Pomigal je svojima tovarišema s prstom T?icardo fe nemirno drsal po svojem stolu. H^rrv Wethermill je strmel ffanaudu v o^raz. a bil ie rmren kot ve* r^as dolveep razJsVnvpnja. ff^T»^r»d ie orisal oierpreto in prvaka!. »Mislim sledeče: Mož, ki je vodil avto v Zenovo, ga je vodil tudi nazaj, — ker ea je mislil spet nazaj postaviti v garažo vile Rose. »Za božjo voljo!« je zavpit Ricardo in se naslonil nazaj. Teorija, ki jo je Hanaud tako mirno izrekel, mu je zaprla sapo. »Ali si je to upal?« je vprašal Harry Wethermill . Hana-Jd se je naslom! naprej in udaril s nrsti ob-mizo, da okrepi svoj odgovor. »Pri tem zločinu sta vseskozi vidni dve stvari — načrt in pogum, jasen načrt in izreden pogum. Al? si je to upal? Unal si ie biti 0 Jutranjem mraku v vili Rose. Zr^kaj pač se ie 1 Ml vrnil, če ne zato, da postavi voz nazaj? Pomisl'te! Benoina ie vzel iz sodov, katere bi ^ervettaz rabil *ele čez štirinajst dni: in v tem času bi bil menda že pozabil, ali jih je sam rabil ali ne. Misl'1 sem na to možnost ko sem stavil Servettazu vprašanje o bencinu, ki ga komisar nikakor ni pojmil. Morilec je zelo skrbno pazil na to, da tla voza niso bila blatna. Kos obleke pa, ki je ostal med vrati, je bil odtrgan, ko je ženska nazadnje zapustila voz. sicer bi ga bili odstranili. Da je bil voz zunaj umazan, je bila postranska stvar, kajti Ser-vettaz ga je zapustil umazanega. Hanaud se je naslonil nazaj in točko za točko pravil, kaj se je godilo z vozom prejšnji dan. »Možak je pustil vrtna vrata odprta: Delial ie v Ženovo obe ženski, ki sta skrbno Dazili. da niso njiju čevlji pustili znakov na dmt V ženevi sta izstopili. Mož se je vrnil. Ce bi mogel vrniti voz v garažo, bi skril s tem celo potovanje, ki ga je napravil s svojima dvema pri- fateljicama. Nikomur ne bi bilo prišlo na misel, da je bil avto izven garaže. Na oglu ceste, ravno ko hoče zaviti proti vili, pa vidi stati stražnika pri vratih. Sedaj ve, da so že odkrili zločin. Odpelje se v največji hitrosti in hoče ven iz mesta. Kaj naj stori? Saj vodi avto, ki ga bo policija v eni ali dveh urah, če že ne sedaj, gotovo zasledovala. Fn vodi ga nri belem dnevu. Zginiti mora z njim. in sicer takoj. Dredno bodo na cesti ljudic, ki bi ga vi-čevi. Predstavljajte si njegove občutke! Bil je naravnost v pomilovanja vrednem položaju. Sedi v vozu, ki dokazuje, da je morilec, in ne ve, kam bi ga dejal. Pelje se skozi Aix. Zunaj mesta najde prazno vilo. Zapelje skozi vrtna vrata, odpre s silo vozarno in pusti avto tu. Sedaj pa pomisl'te. Zanj nima več smisla skrivati, da je zcinil v avtomobilu s svojima prijateljicama. Kajti umor so že odkrili in da ie avtomobil zginil, trdi. Zato se ne vznemirja d?lie radi tc stvari. Zato tudi ne izbriše blatnih sledov čevljev pod svojim sedežem, kar bi bil drugače gotovo storil. To nima nobenega smisla več. Peš mora zginiti, predno ga kdo za-nazi. To je edina njegova skrb. Tako ie razloženo, zakai se je voz tam nahajal. Bil je pogumen korak, odpeljati voz nazaj, — da. pogumen in brezrmen korak. Če bi se bil posrečil, ne bi bili mogli ničesar vedeti o tem potovanju — prav ničesar. O, povem vam, to ni navaden zločin. Pametni ljudje so ga napravili — pametni in pogumni, da se jim moramo čuditi.-Hanaud si je Prižgal drugo cigareto. aBHBBBBBBBBBaaaaM »SLOVEMSK! NAROD« dne 2* febroarfa 1923. štev. 45 Jubilej apostola slovanske misli. (Jos. Holeček.) Danes dne 27. februarja slavi 70 letnico svo'ega rojstva Sirom slovanskega sveta znani češki pisatelj in žurnallst Josp Holeček. Rojen je bil 27. februarja 1853 v Stožicih na južnem Češkem. Po končanih srednješolskih studi ah se ie Holeček posvetil književnosti in žumalistikL Že kot mladeniča Je živo zanimala književnost južnih Slovanov, med njimi zlasti Srbov in Bolgarov. Prvi sad teh studi] so bile »Jonaške pesmi naroda bolgarskega«, ki jih le izdal L 1874. kot 21 leten mladenič. Takrat le na Balkanu vse vrelo, zatirani Slovani so se povsod bunili proti turškemu gospodstvu in pripravljala se ie rusko-turška vojska. Kot mlad mož se je Holeček napotit v Črnogoro ter tam z vso ljubeznijo proučeval kulturo, šege in navade te« ga junaškega slovanskega plemena. Kot plod n;egovih proučevanj je Izšla kn'iga »Za svobodo« v treh zvezkih. (1878,1879, 1S8C0 Temu delu so sledile 1. 1880 »Cmo-sorske povest:« v petih zvezkih in leta 1884 »Junačke sike črnogorske« v treh zvezkih. Pred to knjigo pa je napisal razpravo v dveh zvezkih »»Črnagora v rairn«. Kasneje je z nova prepotoval Črnogoro ter se napotil tudi v Bosno in Hercegovfno Leta 1899 je napisal »Bosna la Hercegovina ob okuoacT«. isto leto pa je izdal tudi brošuro »Crnagora koncem stotera«. Nato Je marljivo proučeval srbsko narodno poezijo. Leta 1909 je izdal prvi zvezek »Srp-ske narodne epike«, leta 1913 pa drugi zvezek.Tudi med vojno Holeček ni miroval. Posvetil se je studiju poezije bosanskih muslimanov, ter leta 1917, in 1920. izdal knjigo »Narodna epTka bosanskih cto-hamedancev«. Toda Holeček nI posvečal samo pozornosti Jugoslovenskermj problemu in jugoslovenskfm knMževnostim, marveč se je živahno interesoval tudi za vsa druga pereča slovanska vprašana. Kakor je prepotoval malodane vse balkanske pokralne, tako se je napotil tudi na Slovaško in v Rusijo, da ob izviru študira ondotne razmere, prouči kulturno stan?e in si ustvari lastno sodbo. L. 1880 ie napisal brošuro »Podajmo roko Slovakom!« v kateri je sestavil program češkoslovaške vzajemnosti. Leta 1887. je Izdal satiro »ObSid«, v kateri le z žgočim sarkazmom bičal avstrijski militarizem ter da! ž n'o podlago za razvoj antimilitarističnega gibanj na Češkem. Leta 1891 je izdal knigo rRuskočeške kapitule«, v katerih je zavračal med Cehi razširjene predsodke proti Rnsom in pravoslavju in pokazal na temelju slovanofUskfh naukov Danilevskega pravi pomen in veličino Rtisre In ruskega naroda. Temu delu je sledila l 1896 kn'iga »Potovan?e v Rusijo.« V tej knjigi Je podal Holeček svojim rojakom pravo sliko ruskega naroda ter jim v Živih barvah ©črtal pretečo nevarnost pangermanstva. V zvezi s Studijem ruske kulture in ruske književnosti se ?e Holeček zainteresiral za Fince In njihovo literaturo. Pogrebi! s« je zlasti v finsko narodno pesništvo ter Izdal prevod finskega narodnega •nosa »Kaledafa« in finska narodne lirike aKaatefetarem«. _Glavni del svollh spisov Je Holeček seveda posvetil svo'emu češkemu naroda Njegovo največje delo je roman »Naši«, ogromno delo v desetih zvezkih, v katerem pisatelj plastično opisuje življen e na eeSkem jugu, spretno risa posamue osebe la podaje pestre slike ondotnih 5eg In navad. L. 1918. tik pred prevratom Je Izdal knjigo »Češko plemstvo«, ki Je vzbudila v češki javnosti veliko pozornost in dala povod za zakon, s katerim so se v češkoslovaški republiki odpravila veleposestva. Leta 1920. Je izšla znamenita njegova knjiga »Narodna modrost«, v kateri govori o narodno modrosti finski, Japonski, kitajski, Indiskl, o ruskem slovanofilstvu, o poljskem mesijanizmu, o srbskem junaštvu in bolgarski megalomaniji. Od vseh teh sistemov zavrača pol'sko in bolgarsko stalSčekot ^napačno in egoistično, dočim presoja ostale sisteme bolj ugodno, najbolj pa mu ugaja rusko slovanofilstvo in srbsko junaštvo. Te knjige ie izšel šele prvi zvezek, ki je samo uvod In priprava k drugemu, v katerem bo pisatelj podal niz narodne modrosti češke. Lani je Holeček presenetil vso češko javnost s svojim epom »Sokolović« Predmet tega epa je srbski junak iz Hercego* vine,- ki so ga Turki kot dečka odvedli v Carigrad, kjer se je pomohamedanil ter kasneje v svojih moških letih postal veliki vezir Mehmed paša Sokolovič. S tem svojim delom je p?sateli hotel pokazati usodo vseh slovanskih Izdajic, ki Iščejo v tujih službah osebne interese, hočejo svoj narod Izročiti tujemu vplivu, a jih nato zadene zaslužena kazen. Cpos »Sokolovič« Je največje delo češke epfčne poezije tako glede svoje osebnosti, kakor glede svoje notra-aie vrednosti. Iste Ideje kakor pisatelj Je Holeček zastopal tudi kot žurnalist. Ker se je zavedal, da lahko žurnalisti v prvi vrsti populazi-ra*o velike ideje, je deloval nato, da bi združil vse slovanske časnikar*e v enotno »rogočno falango, ki bi sestematlčno propagirala Idejo slovanskega Tudstva. Zato je s svojim stanovskim tovarišem Kuffner-iem sprožil misel, da bi se prirejali kongresi slovanskih žurnalistov. Ta Idela Je aspela. Prvi takim kongresi so se vršili na Češkem In vzbudili veliko zanimanje T vse' »avnnsti. Leta 1902. Je to Ideio zanesel HHeček tudi na slovanski jug. kjer žor-nrlisti dortel Še niso bili organizirani. To leto fe bil kongres slovanskih žurnalistov v Lhiblanl. Tu se ie položil temelj ga or-«r»n*zaci*o slovenskih časnikarjev, kateri |» na to s'edila rud! organizacija hrvatskih ha srbskih žurnalistov. Na koncresn leta 1906. v OpatiH se fe PolečVu posrečilo prite^'tl v ta krog tudi Pol?i»Ve. m ustv?rUi »Ustfednl Svaz slo-vanskyrh novinaru« — osređnlo zvezo slovanski*1 Baiafl»»*3ay v to_«ar«*x> «»*•-. stopil! tudi Bolgari. Vse svoje delo Je nato Holeček usmeril na to, da bj k tej organizaciji pritegnil tudi Ruse. Ta načrt se mu le posrečil. Ko ie leta 1908. ob priliki odkritja Trubarjevega spomenika priredil »Ustfednj Svaz sk>vanskych novinaru« svoj kongres v L;ub!jan?, se je Moicčku izpolnila vroča žela, da vidi zbrane v svoji organizaciji zastopnike vseh slovanskih narodov. Na tem kongresu so bili namreč zastopani prvič tudi ruski Žurnalisti In publicisti iz carstva. Ta kongres le v slovanski zgodovini znamenit zategadelj, ker se je na njem po velikem slovanskem kongresu Istega leta v Pragi prvič razpravljal z vso odkritost'o ruskc-poljski spor in se je po bornih debatah prvič zgodilo, da so si navzoči zastopniki ruskega In po1:-skega naroda segli bratsko v roko in obljubili, da hočejo z vsemi silami delovati na to, da se nesrečni rusko-porsk? spor spravi s sveta. To je bilo v največje zadoščen *e Josipu Holečku, ki Je vse svoje živlenje posvetil delu za slovansko vzajemnost, ko je videl, da se «:egove ideje polagoma vendarle bližajo svojemu ures- ničenj. Od tega leta naprej so bili na kon* Kresih slovanskih žurnalistov zastopani redno vsi slovanski narodi. Vršili so se še trije kongresi: leta 1910. v Sofi i. leta 1911 v Beograda to 1. 1912 v Pragi, vsi pod egi-do apostola slovanske vzajemnosti Josipa Holečka. Vsj ti kongresi so imeli velik pomen tako v stanovskem kakor predvsem v političnem m kulturnem ozira: popularizirali so slovansko Idejo, širili so medsebojno spoznavajte med posamnfmi slovanskimi narodi la znanje slovanskih jezikov. Svetovna vojna le s surovo silo razbHa Holečkovo organizacijo, plodove njegovega vstrajnega In požrtvovalnega dela. Od leta 1912 nI bilo nobenega kongresa več! Ko se danes pridružujemo številnim čestflcem velikega češkega pisa-tel'a in enega prvih apostolov slovanske vzajemnosti, izrekamo ob njegovem jubileju samo to želo, da bl organizacija, ki Jo je on poklical v žrvljen'e, zopet oživela. Naj bi se letos sestal znova velik kongres vseh slovanskih žurnalistov, to bo najlepše darilo prijatelju Holečku ob njegovi sedemdesetletnici! Holečkova „Narodna modrost" in nazori o Jogoslovenih" ii. Slovanska zmes doslej ni razdeljena, niti pri nas Čehih, ki radi slišimo in si sami mislimo, da smo najizobraženejši in najnaprednejši slovanski narod in da imamo nalogo druge Slovane zorgrnizirati k skupnemu delu. V naših listih se po svetovni vojni pogosto pojavlja predlog — misel bi to komaj mo^li imenovati — da je treba ustvarit! slovansko federacijo ali sploh neko nejasno državno enoto in na ta način razrešiti slovansko vprašanje. Toda za to bi šlo šele v drug! vrsti. Najprej moramo nafti skimno slovansko dušo fn ustvarit! skupni nravni nazor, ako še ni ustvarjen: ako je že ustvarjen, ga moramo sprejeti brez obotavljanja In Izgovorov, da se v njem združimo in ea poglabljamo. Ako ga bomo širili med vsem slovanskim narodom, bomo s tem širili slovansko zavest Druge slovanske zavednosti ni. Slovanska zavednost je izražena z dvema besedama: vest in ljubezen. Na Balkanu vidimo v manjšem obsegu isto zmešano vrenje slovanske misli. V imenu slovanske misli se nalaga Srbom, da naj ustvarilo balkansko federacijo, v kateri bi bilo prostora tudi za Bolgare. Bolgari so zda i tudi za balkansko federacHo. Mislijo, da bi v nji igrali glavno vlogo in da bi po drugi poti dosegli cilje, ki so si jih postavili pred vojno. Bolgari sploh igraje razrešujejo najtežje probleme. V septembru L 1919 sta dve njihovi dlvfzijf prešli na stran rrancozov in vsi Bolgari, tudi oni, ki se Še nfso odtrgali od Nemcev, so bili prepričani, da so storili dovolj, da bi s tem odvrnili od sebe posledice izgubljene vojne. V tem so se zmotili in motijo se tuđi, ako upajo, da bodo kar tako sprejet! v balkansko zvezo in da bodo Srbe kakor prej pritiskali od vzhoda, dočim jim bodo Radičevci in Frankovci pomagali od druge strani. Vsled tega bi nastali še grši boji med balkanskimi Slovani nego so bili doslej.« »Glede Srbov sem že povedal, kaj morajo storiti, da bo svetovna vojna zanje pomenila začetek zrelejšega in višjega razvoja. Našel sem pri njih ljubezen, toda vest si morajo očistiti, da bo določala ljubezen. Poslanik Ivan Hribar je spomladi L 1919. vzpodbujal j^oslovensko mladino, ki študira v Praanje do Bolgarov fn jih podpirala v vojni s Turčijo, ki so jo Bolgari prioravlteli. Ko pa se je 1. 1913. bolgarska politika razkrinkala, se Je presenečenim očem vsega sveta pokazala resnica, da je bil sofijski slovanski kongres le zavesa, za katero se je pripravljala pot nemškemu Drang nach Osten. V pravi Kiči pa so se pokazali Bolgari šele v svetovni vojni, ko so se smatral! skupno z Nemci in Turki za popolne zmagovalce In so mislili, da so Srbe pobili In da je Rusija uničena. Tu so pokazali, da so postali germ?nofllf. takoj no osvohofeuui«. »Bolgarska duša Je popolnoma različna od srbske duše. Bolgari sami se tega dobro zavedajo fn nJ*hov! listi so ▼ svetovni vojni pogosto o tem pisali, seveda z namenom, da bi Srbe ponižali in sebe povišali. Bolgari dobro vedo in priznavajo, da je srbska duša ljubezen, toda kam jih je ljubezen privedla, ker ie ni vo- dil razum... (Ljubezen rodi junaštvo in požrtvovalnost, zato Srbu ni dala kri, da se ne bi vmešaval v stvari, do katerih jim na videz nič ni.) Bolgar! so bili prepričani, da morajo te lastnosti Srbe uničiti. Njih me* sto se izprazni in Bolgari morajo hitro zasesti prazno mesto in rešiti Balkan. V tem je zgodovinsko poslanstvo Bolgarov, da spod rine jo Srbe in jih na Balkanu nadomeste. Sami o sebi pa so dajali Bolgari tako spričevalo: oni so hladnega čustva, zato pa solidni in praktični, pri praktičnosti sedanje dobe imajo torej pred seboj veliko bodočnost. Radi so se primerjali Nemcem in so se imenovali balkanski Prusi. Prusom pripada vlada sveta, Bolgarom pa vlada nad Balkanom. Nemci so bili edrni narod, k? so ga Priznavali ?n jim je vzbujal rešnekt. To je bil edini narod, od katerega so se hoteli učiti, katerega so si vzeli za zgled in mu hoteli služiti, fn hoteli so mu služiti ne kot mlajši starejšemu, ampak kot ponižni sluge. To je psihološko zanimivo razmerje, nad katerim se moramo zamisliti. Rusi. ki so jih osvobodili, jim niso imponirali. In tu je ključ k psihološki uganki: Človek liubi in spoštuje onega, ki mu je po duševnih lastnostih podoben.c e »Bolgarski egoizem Ima elementarno silo. Ako bi mogla biti v egoizmu žemalnost, bi meral vsakdo reči: Bolgari so ženialen narod. Egoizem je oče njihove megalomanije ... Kaj je to megalomanija? Bolgarska megalomanija nima enake v Evropi. To je lastnost, no kateri se odl:kujejo prvotni zatiralski narodi In je skupna tudi Madžarom. Tudi Finci niso prosti megalomanije: ena njihova stranka je imela pred svetovno vojno program, da bo RusMa propadla in bo nastala Velika Finska, ki bo obsegala ves ruski sever s Finci, Laponci, 'Samojedi. Votaki, Osta-ki, Voguliči, Čeremisi, Mordvo in vse skoraj do srednje Volge ... Štirje profesorji helsingiorske univerze so šli pod vodstvom izb orne ga filologa Jožefa Nikkole 1. 1916 v Pešto in Sofijo, da bi štr.dirali jezikovno sorodnost Madžarov in Bolgarov s Finci. Toda jezikovno so se Bolgari popolnoma slavfzlrall. Tn tu Je zanimivo eno dejstvo: prvotni hunski jezik Bolgarov je popolnoma izginil, toda hunska duša jim je ostala neiz-premenjena, slovanskega se je ni pri-jelo nič. Megalomanija je napuh fn napuh je grda in gre?na lastnost, ki hodi pred padcem ne Ie pri posameznikih, ampak tudi pri narodih. Ošaben človek se čuti vzvišenega nad vse nravne in dostojne obveznosti. Dolžnosti, hvaležnost? ne pozna. Rusi so že v 60. in 70. letih preteklega stoletja vzdrževali na svojih šolah mnogo Bolgarov, da bl jim vzeoiill Inteligenco. 2e takrat so mogli Rusi spoznat*, da od Boljzarov ne bodo doživeli hvaležnost?. Bolgari so njih podporo sprejemali kot tribut. za katerega se ni treba zahvaliti In ga je vedno premalo ... T irski jarem so Rof4 znati tudi našo narodno modrost da bomo vedeli, kaj sodi v slovanski dan in kaj v slovansko noč... PIsisio fz Prnslle. Halle a. d. Saale, 13. februarja 1923. Za pust le plesal dolar svoj kani-balski ples. Privrtel se je na 53.000 M, a nato, vrtoglav in nevajen te goro-stane višine, pal zopet na 18.000 M. Z njim so zaplesale cene. Le da so one ostale na najvišji višini oziroma še vedno naraščajo. Tako stane ta teden: zemlja 100 M, jajce 400 M, liter mleka 600 M, ptund (to je pol kg) mesa 6000 do 7C00 mark), pfund jabolk 200 do 300 M, obleka 200.000 do 400.000 iM, blago meter 30.000 do 100.000 M, čevlji 50.000 do 100.000 M, premog 10 kg 14.000 M. Edino margarina se je pocenila za 3000 M v zadnjih dneh in stane danes 3000 do 3500 M pfund. Vsi drugi so za pust mirovali, prazne in tihe so bile veselične dvorane, pijane maske niso kalile nočnega miru, kaj nad vso Prusiro je grozeče visela plesna prepoved pruske vlade, med tem ko so v sosednji Saški in Bavarski plesali v pozne noči . . . Toda dnevne procesije gostilničarjev, plesnih podjetnikov in časopisov so končno omečile vlado, tako da je z današnjim dnem zopet dovolila plesati. Tudi se danes pomakne kazalec policijske ure z enajste številke na polnoč v splošno zadovoljstvo točilcev in pivcev. Dovolj je žalovanja zbog ruhrskih bratov, zdaj plešejo in pijejo v njihov prid. kati vsak ples se vrši pod črtico: »V prid ruhrskemu daru«. »Ruhrski dar«, to je klic današnje Nemčije v pomoč ruhrskim bratom in vsak mu daruje svoj oboi. Industrija in banka milijone, uradnik in obrtnik tisočake in stotake, kakor pač kdo more. Ruhrski bratje pa ne vzbujajo Ie sočutja v nezasedeni Nemčiji, temveč dajejo tudi že potuho različnim ljudem. Tako na primer se izgovarja marsikateri trgovec da je izvozil svoje blago v zasedeno Porensko in Vestfalsko, med tem ko ga le hrani za dražje čase. Ker narašča beda bolj in bolj. upeljujejo oblasti takozvane prisilne darove. Tako na primer se pri vsakem litru mleka mestnih zadrug plača gotovo pribitek, k! se potem uporabi za brezplačno nabavo mleka ubožnim slojem. Ceno mleka in prisilni znesek določajo posamezne mestne oblasti tn je v različnih mestih različen. Državni prisilni dar za zidanje novih stanovanj plačuje tudi vsak stanovalec že s svojo naiemščino,-Na ta način si hočejo mesta in država ▼ nuinih vsakdanjih vprašanjih sama pomagati. Pa tudi v ztmanffh vprašanih prihaja Nemčija boli m fw»fl do spoznanja: »Pomagal si sam!« Dokler s! namreč sa^a ne pomaga do gotovega ugleda, toliko čaca bodo tujci indiferentno zrli na njo. Kakor hitro pa postane zopet potenca, s katero se izplača računati, se pojavijo tudi tuj kredit In tuja pomoč. In pomoči je treba Nemčiji, kait? izvo-jevati mora težak boj ne za nek dan'? pruski »Siegfrieden«. temveč boj za goli obstanek in svobodo svojega dela. — B. K. Nach dem Begrabnis. Es starb der Marin, um den so Vtele trauern. Zur leit, wo sich das Leben vciedct regt, Wo unter Scfmeegeschreck und /te- genschauern Der Kelme Kraft den Boden schm bewegt. Den einst so oft sem Schimmetpaar getragen Den Platz entlang zum alten Masi* strat, Ueut fUhrt ihn fener schwarzbespann~ te Wagen Von dort tiinaus aufs Feld der Toten- saat. Dte ungezđhlte, dichtgestaaie Menge Bestaunt der Kranze Pracht und Uberfluss, Behorrht dle sdsse Trauer der Ge~ sčnge, Der ernsten Reden letzten Manner-gruss. Und iiber allem Uegi der ffauck der Schmerzen, Der dfesem Bild die selVne Weilw gibt. Uier sazt die Stadt: »Er war in un~ sern Herzen«. filer snet ein Volk: *Wir boben ihn gellebL* Mir aber bat die Seele von den Klagen "WK Um diesen Mann ein Zeichen zart be-treit. Zwei Kissen sah ich nach dem Sarge trazen, Auf ihnen tagen Zeit und Ewigkeit. Aut e*nem trug man, seines Kdnigs Boten. Em hohes Ordenszeichen mit hinaus* Das s"?te: »Ehre sei dem grossen To t en! Er sei geehrt bis Ubers Grob Mnaus.* Do<*h vrt dem andern Kissen, dicht drrrteben, ffab' e»s Visoko ich den Strmiss ge-srhn. Die rf'~*"*ef*rh!assei glčnzten: *Wci- terleben!* Die PalmenkGtzchen sagten: »Aut- erstehn. Telefonsku In brzDjaiina poročila i Sporazum z Italijo. NAS KRALJ PODPISAL KONVENCIJE. — Beograd, 27. februarja. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je minister zunanjih zadev dr. Ninčić poročal, da je Nj. Vel. kralj Aleksander I. podpisal santmargheritske konvencije, oziroma ratifikacijske listine. Iz Rima je prispel v Beograd poseben kurir našega poslaništva, poslaniški sekretar MHan Stanković, ki je prinesel seboj ratifikacijske listine, že podpisane od italijanskega kralja. Kurir Stanković se je včeraj povrnil v Rim. — Beograd, 27. februarja. (Izv.) Z ozirom na to, da so sedaj izvršene zadnje formalnosti glede sporazuma z Italijo, je pričakovati, da se prične z izpraznitvijo tretje dalmatinske cone dne 2. marca L 1. Izpraznitev Sušaka. — Zagreb, 26. februarja. (Izv.) Po poročilih iz Sušaka je naša delegacija v paritetni komisiji včeraj prispela na Reko in takoj odpotovala v Opatijo, kjer se sestane z italijansko delegacijo. — Beograd, 27. februarja. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič je brzojavno pozval člane naše delegacije v paritetni komisiji admirala Priča. prof. dr. Silo-vića in St Rakiča, da takoj odpotujejo iz Zagreba v Opatijo. Člani komisije so odpotovali včeraj iz Zagreba, Potujejo preko Postojne v OoalUo. — Rim, 26. februarja. (Izv.) »Tribuna« javlja, da se v torek, 27. t. m. v palači Ghighi sestane naš poslanik Antonijevič z ministrom zunamih zadev v svrho izmenjave ratiiikacijskih listin. — Sušak, 26. februarja. (Izv.) Tekom jutrišnjega dne prispe na Sušak Jugoslovensko uradništvo in orožništvo. Po zanesljivih informacijah ima se izvršiti evakuacija Sušaka v sredo z?at-raj. Železniški promet z ostalim jugo-slovenskim železniškim omrežjem se ima otvoriti v četrtek, 1. t. m. — Sušak, 26. februarja. (Izv.) Prebivalstvo z veliko nestrpnostjo pričakuje trenutka, ko bo mesto Sušak izročeno Jugoslaviji. Pripraviiajo se velike svečanosti \i seje ministrskega sveta. — Beograd, 27. februarja. (Izv.) Ministrski svet je včeraj dopoldne imel kratko, a zelo zanimivo sejo, ki je tra-Žala od 11. do 13.50. Seji so prisostova-II skoraj vsi ministri. Ministrski svet je razpravljal najaktuelnejša politična vprašanja, med drugimi tudi vprašanja upravnih sodišč. Minister pravde je ministrskemu svetu poročal o predlogih, ki se tičejo imenovanja predsednikov in sodnikov upravnih sodišč. Ministrski svet je sprejel predloge minera pravde. Kot znano, je v zmislu zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih neobhodno potreba imenovati predsednike in sodnike teb sodišč za Beograd, Zagreb, Srrajevo, Dubrovnik, Skoplje in Celje. Po končani seji minister pravde ni hotel zastopnikom tiska imenovati kandidatov za predsedniška in sodniška mesta. Toliko je gotovo, da vprašanje predsednika in sodnikov pri upravnem sodišču v Celju definitivno ni rešeno. Ministrskemu svetu ie predloženih tudi več predlogov, ki zahtevajo, da bodi Ljubljana sedež "pravnega sodišča za Slovenijo. Ti predlogi n:so bili vpošte-vani. Celje ostane sedež upravnega sodišča. MINISTRCia PREDSEDNIK PAŠIČ PRHTS V LJUBLJANO. — Beograd 27. februarja. (Izv.) Po končani seji ministrskega sveta je bila kratka konferenca ministrov o volilni situaciji. Minister dr. Zupanič je poročal o položaju v Slovenci. Mnogo se je govorilo o Ljubljani. Vodilni radikalni krogi so prepričani, da si pribore v Sloveniji eden ali dva mandata. Konferenca ministrov je tudi naglašala, da je zelo priporočljivo, če pridco voditelji radikalne stranke v Slovenijo na agitacijo. Sklenjeno je. da ministrski predsednik Nikola Paštć in ministri Uuba Jovanović, Velizar Janković, dr. Stojadinović in dr. Niko Zupanič odpotujejo nekaj dni pred volitvami v Slovenijo v svrho agitacije. Določeno ie. da se priredi v L;:TNrani dne 11. marca velik volfln? shod radikalne stranke. Na tem shodu ima govoriti Ni-knla Pašić. Pazmotrivano je bilo pa dalje tudi vprašanje prireditve sbodov no dn'gm važnih mestih Slovenije. Ta-fco Ima Pašlč obiskati v spremstvu gori imenovanih niTn'strov mesti Kn»nj ?n NoYomesto. Minister financ dr. Stojadinović pa ima odpotovati v Maribor in . Prekmurjc ter tam prirediti več shodov. POTRES. — Dana!, 26. febr. Scfzmografični aro-rati centralnega metereo1o?kega zavoda so zaznamovali 24. močan potres, čigar ognjišče leži 84^0 km od Dunaja. Ognlišče se nahaja brfkone v srednjeameriškem arhipelagu. Valovi so dose?li Dtmaj ob & mi te iwfn. 4 sek. TRGOVINSKA POGCDBA Z /~ 7ANIJO. — Beograd, 27. februarja. (Izv.) Albanski poslanik na našem dvoru Ko-lonja je včeraj obiskal pooblaščenega ministra Ljubo Nešiča ter ž njim delj časa konferiral. V glavrnem gre za določitev mej in za obmejne straže. Naše čete so že zasedle ono ozemlje, ki je bilo naši kraljevini priznano od po-slaniške konference v Parizu. Kakor je albanski poslanik Vašemu dopisniku izjavil, pripravlja albanska vlada ves materija! za sklenitev trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Albanijo. Med obema državama vladajo sedaj najboljši prijateljski običaji. Med obema državama je vzpostavljen brzojavni in telefonski promet. Splošni položaj v Albaniji se od dneva do dneva izboljšuje. C3TOŽBA BOLGARSKEGA MINISTRA- — Sofija, 26. februarja. (Izv.) V Stari Zagori je ime! v nedeljo najvplivnejši član zemljoradniške stranke, poslanec Dragijev velik shod, na katerem je predložil ves obtožbeni materijal proti bivšemu bolgarskemu finančnemu ministru Turlakovu, proti kateremu je ministrski predsednik Stambolijski že uvedel preiskavo. Poslanec Dragijev je v svojem govoru omenil tudi vse dokaze, kako je Turlakov uvažal brez cnrine več vagonov žveplenk iz Budimpešte in jih potem po svo.ih agentih na svoj račun prodajal. ZerrJjcradniška stranka zahteva od vlade, da se Turlakov, Jane v in Obov takoi aretirajo in izroče sodišču. NOV VOLILNI RED NA — Sofija, 26. februarja. (Izv.) Narodno sobranje ie sprejelo v drugem čitanju nekatera spremenjena določila k volilnemu zakonu. Dosedaj veljavni proporcijonaJni sistem je ukinjen. Priznana je volilna pravica muslimanom in ciganom ter je število narodnih poslancev 7.višano od 243 na 299. Vladna večina računa z gotovostjo, da pri prihodnjih volitvah pribori nad 160 mandatov. IZ RUHRSKEGA OZEMLJA. — Berlin, 26. febr. (WoIffc) Francoska železniška kontrola v Scharnhorstu pri Ham-mu Je odpeljala državnega poslanca dr. Hu-bera. ki je potoval v zasedeno ozem'je, pod stražo iz D-vIaka in ga izročila straži v tovornem Vagona Aretacija se je izvršila na francosko povelje, ki določa, da se mora postopati z nemškimi poslanci kot z agenti, provekaterji in funkcijonarji nemške vlade. Po strogi preij-kavt prtljage in brezuspešnem zaslišanju je bilo dr. Huberu dovoljeno nadaljevat; pot v nezr.scdeno ozemlje. — Pariz, 26. febr. (K. B.) Po poročilih listov iz Bcch^ma so Francozi danes zjutraj notranje okraje mesta popnlnoma izolirali. Promet je popolnoma ustavljen. Trgovine so zaprte. Tudi v delavnicah delo počiva. O vzroku tega francoskega ukrepa krojijo različne vesti. — London, 26. febr. (VVoIff.l Diplomati-čni poročevalec *Dai!y Telegrapha« piše, da je Polncare poslal v soboto v London zeio nujno porečilo c vprašanju železnic v koln-skem okraju. Zahteva, da se odstopi še ena ozkotirna proga skozi angleško cono dalje proti zapsdu. Poročevalec pravi, da bi ugo-ditev tej zahtevi pomenila nadaljnjo odcepitev ozemlja od strani Angleške. Ta zahteva pa se ne more upoštevati. ANGLEŠKE ĆETE V PORENJU. — London, 26. febr. (Wolff.) Pariški poročevalec * VVe.stminster Gazette« pravi, da je upravičena njegova domneva, da vzbuja misel pomakniti angleške čete dalje ob Reni navzgor, v merodajnih krogih popolnoma odobravanje. Če bi Angleška umaknila svoje čete iz Kolna, bi ne prenehala samo ovirati Francoze, marveč angleške čete bi tudi ne bile več izpostavljene nevarnosti konflikta. Dopisnik pravi, da se je glede tega vprašanja informiral v angleških in francoskih krogih in je upravičen domnevati, da bila ta rešitev sedanjega težkega položaja bolj primerna, kakor pa omejena francoska okur>aciia glavnih pres ki jih sedaj nadzira Angleška. NOVA NEMŠKA NOTA FRANCIJI. — Berlin, 26. febr. (Izv.) Po poročilu iz Par*za je nemški poslovni odpravnik izročil francoski vladi novo protestno noto nemške vlade, v kateri Nemčija protestira proti postopanju francoskih in belgijskih čet v ruhrskem ozemlju. Začetkoma se je smatralo, da samo poedinci francoskih čet wks-cedirajo. a sedaj Je Jasno, da francoske In belgijske čete sistematično izvajajo teror nad nemškim prebivalstvom. Francoska vlada na noto ni odgovorila. ANGLEŠKO BRODOVJE V S?*TRNI. _ f on don. 26. febr. Angleška vlada Je iz kavalirstva in želeč pomagati turški vladi do zrnate nad ekstremisti sklenila odpo-kiicati vse bojne ladje, ki so bile poslane po turškem ultimatumu v pristanišče Smlrna. Tam ostane samo *Kallvpso«. — London. 26. febr. (Izv.) Angleška vlada je danes Izdala povelje, da takoj v Smir-nl vs'drano anHeško vojno brrdovje odpluje iz pristanišča. To povelje je smatrati za važen političen čin. ker rrnče Anglija o^dr-eti Izmed pase in Kemal paše 4 za sklenitev definitivnega miru, Politične vesti. — Spor med socijalnim! demokrati in komunisti V soboto so imeli v »Mestnem domu« zborovanje socijalni demokrati in komunisti, da se posvetujejo o zakonu glede delavskih zaupnikov. Na sestanku sta govorila v imenu socijalnih demokratov S v e t e k, ki je govoril docela stvarno, ne da bi prešel na politično polje. V imenu komunistov je govoril Marcel 2 o r g a, ki je takoj jel govoriti o tretji internacijonali in o raznih drugih političnih vprašanjih, kar je izzvalo ogorčen protest v vrstah socijalnih demokratov. Med obema strujama je nastal nato hud prepir, ki bi se bil skoraj razvil v pretep, da niso nekateri treznejši možje pomirili razburjenih duhov. To so slabe avspicije za klerikalno-komunistično - socijalno demokratsko koalicijo v občinskem svetu. Ako se niti komunisti in socijalni demokratje med seboj ne razumejo, kako se bodo razumeli šele s klerikalci!? = O naprednem bloka. Z Dolenjskega smo dobili to-le pismo: »Nadvse nas je razveselila vest, da se je ustvaril toliko zaželjeni narredni blok, le škoda, da nista te koristi in potrebe uvidele NRS in SKS ter se pridružili prvima dvema. Čas je že, da preženemo iz Slovenije poguben klerikaiizem in rešimo te nadlege naš narod. Napredno učitelj-stvo je najhuje občutilo njegov bič, toda klonilo ni. Zato želimo naprednemu bloku ves uspeh v nadi, da se vse napredne stranke ob koncu koncev združijo v eno falango tako v mestih kakor po deželi proti klerikalcem«. = Kralj Ateksander in dr. Selpel. Po poročilo beogradskih listov je Nj. Vel. kralj Aleksander I. pred odhodom avstrijske delegacije iz Beograda poklonil sliko z lastnoročnim podpisom zveznemu kancelariu dr. Seiplu in zunanjemu ministru dr. Grimbcrgerju. = Pogreb dr. Grge Tuškana. Včeraj dopoldne so prepebali zadnje zemeljske ostanke dr. Grge Tuškana iz Siska na pokopališče Mirogoj v Zagreb. V Sisku se je zbrala ogromna množica naroda, da se poslovi posled-njikrat od velikega narodnega borca. Pevski društvi »Sloga« in »Danica« sta mu zapeli v poslednji pozdrav pretresljive žalostinke. Pogreba v Zagrebu so se udeležili predstavniki državnih uradov, zastopniki političnih in kulturnih društev in mnogoštevilno občinstvo. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je opravil cerkvene pogrebne svečanosti ob asistenci številne duhovščine in pel »requiem« v hrvatskem jezi-k u. Pogreba so se med drugimi udeležili pokrajinski namestnik Čimić, župan inž. H e i n z e 1, deneral Tuca-kovic, Svetozar P r t b i č e v i č, predsednik narodne skupščine dr. f!do L u k i n i č. dr. Lujo V o j n o v i č itd. Pogreb je bil veličasten. Na kolodvoru se je od pokojnika poslovil univerzitetni profesor Janeček, na grobu pa dr. ?:do Lukinić. V imenu jug. akad. omladine se je poslovil od njega akademik Čedomil Plavšič. = Novi češkoslov. finat -i? m*n!ster. Prezident republike Masaryk je izdal v soboto sledeči ukaz: Gospodu namestniku vlade, ministru M^lipetru. »Na mesto umrlega dr. A. Rašma imenujem za finančnega ministra inženera Bogdana Bečka.« Novi minister je bil rojen 14. aprila 1863. leta v Neveklovu. Po končanih študijah na češki tehniki v Pragi, se ie posvetil praktičnemu stavbenemu delu na Smicho-vu. kjer je s svoim bratom ustanovil renomirano tvrdko. 2e od dijaških let se je z vso vnemo udeleževal javnega življenja posebno kot Sokol in v političnem živijen-iu kot član narodne svobodomiselne stranke in sovražnik dunaske vlade. Pozneje ie stopil v narodno demokratsko stranko in ie bil 1920. leta izvoPen za narodnega poslnrca. Dosedaj je bil tudi predsednik obrtniške banke v Pragi. S pokornim ministrom dr. Rašinom so ga vezale tesne osebne in politične vezi. = Obletnica rdeče armade. Vsi sovjetski listi so priobčili Članek Troc-kega o 5 obletnici rdeče armade in njenem pomenu. V prvih petih letih je sovjetska republika organizirala svojo vojsko. Sedaj pa je treba dosežene uspehe razširiti, seveda v kolikor je mogoče brez krvavih žrtev. V to svrho je bila rdeča armada omejena na 600 tisoč mož, postala je takorekoč samo kader, če upoštevamo število prebivalstva in obseg mej ruske države. Govoreč o tehničnih vprašanjih, Troe-kij izvaja, da se skuša sedanja rdeča armada v protislovju s prejšnjo vojsko, ki se je opirala na inozemsko tehniko, postaviti na lastne noge In se hoče oborožiti z domačimi silami. V tem ozira je treba posvetiti vso pozornost posebno ruski avijatiki. =Amnestij? ie verjet V VarSavo je dospelo poročilo, da so boliševiki ustrelili znanega kijevskega pedagoga bivšega gimn. prof. A. Straškeviča. Straškevič je odpotoval lanske jeseni iz Beograda na Poljsko, boliševiška misita v Varšavi pa mu je dala dovoljen e. da se sme vrniti v Kijev. Pri prehodu čez mejo je bil natančno preiskan, ker so našli pri niem nekai pisem, ki jih je nesel s seboj prijateljem in znancem drng:h emigrantov, so ga boliševiki aretirali in ustrelili Gospodarstvo. _g Novosadska blagovna boraa 26. februarja. Novi Sad, 26. febr. Cene v dinarjih notira jo: Bačka pšenica 450—455. bački ječmen ponudba 312.50, bački oves K% kase 290. nova bačka koruza 235, za april 260—262.50, pariteta. Senta 262.50 za april 280—285, beli bački fižol 412.50—420, pšenična moka »0« 662.50 »0* ponudba 662.50, »2« ponudba 637.50, »6« ponudba 525. »7« 455, »8« ponudba 275, otrobi 165. Tendenca: stalna. —g Beogradska blagovni borza 26. februarja. Beograd 26. febr. Pšenica 75 kg 6?o franko Beograd, pTompt ponudba 450, Pšenica 75 kg franko Beograd 6^> ponudba 445, nova suha koruza, franko Kovin prompt iskan'e 295, rešetani oves, franko Beograd prompt ponudba 310, rešetani oves Smederevo aH Jagodina ponudba 300, beli rešetani fižol ponudba 470, iskanje 450. —v Zagrebški kolonialni m špecerijski trje Zagr-b 26. februara. Promet za to blago v preteklem tednu je bil radi pomanjkanja denaria zelo neugoden. V poslovanja vlada stagnacija, zlasti ker nabav-ljalci z dežele radi visokega snega ne prihajajo v mesto. Burna hnusse na svetovnem tržiSču sladkorja se je ustavila In nastopila ?e mala reakciia osobito v Ameriki in Angliji. Čehi so ostali pri tei hausse popolnoma ravnodušni in so cene sladkorju polagoma zvišali. Češki sladkor je danes še vedno najcene ši. Sindikat domačih tvornfc je v soboto zopet povišnl cene sladkoria za dinar in notira sedaj kristal Din. 22. sladkor v kockah Din. 24. Cene kavi so se tekom zadnjega tedna zopet povišale, vendar ne odgovarjaio svetovni pariteti. Pričakuje se nadafne dviganje cen kavi z ozirom na povišanje obrestnih mer v bankah. —k Znižanje Izvozne carine na zaklano svlnlsko meso. Beograd. 27. febr. (Izv.) Ekonomsko-finančni odbor minis rov Je sprejel predlog, po katerem se znižuje izvozna carina na zaklano svinjsko meso od 400 na 350 dinarjev za 100 kg. Ta odredba stopi danes 27. t m. v veljavo. —g Povišanje cen sladkorja, Beograd. 27. ftbr. (Izv.) Sindikat domačih sladkornih tovaren je sklenil povišati cene sladkorju. Glasom tega sklepa je določena cena kristalnemu sladkorju na 21.50 dinarjev In sladkorju v kockah na 23 dinarjev. Te cene veljajo en gros. —g Prodala železne stragovine. Pri ravna tel jstvu državnih Železnic v Suboti-ci se bo vršila dne 16. marca ti. ob lt. uri dopoldne dražba 25—30 ton strugotine od železa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava mila. Pri Oddelenju za mornarico v Zemunu se vrši dne 16. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne dru^a otertal-na licitacija glede dobave 10.000 kg pralnega mila. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —S Dobava bencina. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 17. marca ti. ob U. uri dopoldne ofer-talna Iicitacia glede dobave 100.000 kg benema. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava opreme za razne delavni* ce. Pri Odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 17. marca ti. druga ofer-talna licitacija glede dobave opreme za motorno - mehanično delavnico, za mizarsko delavnico in za kovačnico. Predmetni oglas ie v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava desk In gradbenega lesa. Pri ravnateljstvu dr/.avnih železnic v Su-botici se bo vršila dne 13. marca ti. pismena ofertaina licitacija glede dobave raznih desk in gradbenega lesa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava čevliev. V pisarni nprave Zavoda za Izradu vojne odeče 1 v Beogradu (Donji Grad) se bo vršila dne 18. marca ti. ob 11. uri dopoldne ofertaina licita-ci*a glede dobave 25.000 parov vojaških čevljev. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Kvaliteta češkega blaga konkurira s celim svetom. Nakup istega je kljub valutni razlik? še vedno cenešl kot iz drugih držav. Obiščite vsled tega VI. JVlednarodni vzorčni velesejem v Prag] od 11. do IS. marca t. I. ter se poslužite ugodnosti, katere se Vam nudijo t. j. 30^» popust na železnicah, 75%ni pri vizumih, preskrba stanovanja itd. Informacije in legitimacije za poset daje Cehoslovaški konzulat in vele-sejmski zastopnik Aloma Companv, anonč-na In reklamna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. —g Vinski trg na Češkem. Razmere na vinskem trgu so v celoti neiz-premenjene, izvzemši malo bolj živahno trgovino. Cene vina so se radi malega uvoza iz inozemstva ustavile in ni nobenega upanja, da bi padle. V preteklem letu je znaša! celokupni uvoz vina iz inozemstva samo 60.000 hI, po pogodbah, ki so bile sklenjene s po-samnlmi državami, pa je bilo mogoče uvažati skoraj desetkrat toliko. V zadnjem času Je prispelo nekaj večjih partij dalmatinskega vina. Vinska trgovina na Češkem trpi škodo radi tega, ker so nekatere tvrdke na Slovaškem v slabem stanju ali pa so sploh prenehale delovati. Povpraševanje po starem vinu je večje nego po novem, ki ga je malo v zalogi. Cene so ostale neizpre-njene in znašajo za novo vino 3—5 Kč za liter. —X Vzorčni sefm v San Sebast'anu v §panTn se vrti drugo polovico meseca Jti-lim 1922. Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LISCA V LJLBLJ.ANL OPERA. Torek 27. febr.: Madame Butterflv. Gosta vnje ge. Ade Poljakove. Red D. Sreda 28. febr.: Goren ski slavček. Vprld Udruženju gledaliških igralcev. Izven. Četrtek 1. marca: Vrag in Kitra. Red E. Petek 2. marca: Pir^-tto Red C. Sobota 3. marca: Nižava. Red B. Nedelja 4. marca Tosca. Izven. Ponedeljek 5. marca: Zaprto. DRAMA. Torek 27. febr.: Zaprto. ?reda 23. febr.: Idiiot Rod C. Četrtek l. marca: Za pravdo in srce. R. D. PeteF 2. marca: Madame sans Gene R. H Sobota 3. marca: Vojiček, — Delavska • • • — »Gorenjski slavček«. V sredo dn« 28. trn. se vprizeri v operi priljubljena izvirna slovenska opera »Gorenjski slavček« v prid Udruženja gled. Igralcev. Ker je zanimanje za to domačo opero še veliko, opozarjamo slavno občinstvo, da si preskrbi pravočasno vstopnice. Udruženje gled. igralcev. — Današnje gostovanje gospe Ade Poljakove. Svetovno znamenita pevka gospa Ada Poljakova gostuje danes T tukajšnjem opernem gledališču v naslovni vlogi Puccini.cve opere »Madame Butterflv«. Pri tej predstavi poj«; vlogo konzula Sharpessa gospod Balaban. Red D. — Vsem ljubiteljem gledalskih omet-n!kov. »Gledališki list« bo odslej redna prinašal kot prilogo na umetnem papir'u zadnje in najboljše slike naših priljubljenih dramskih in opernih članov. Ker bo naklada teh slik omejena, opozarjamo vsa« da si pravočasno preskrbe vsak tedca gledalski list. Prva prPoga le slika naše~ ga prilubljenega pevca Julija Betetta, — Narodno gledališče v Mariboru. Pa dolgih letih se je v mariborskem gledališču zopet uprizorila znana opereta »nrclmaderl-haus. toda to po^ prvič v slovenski prestavi »Pri treh mladenkah s. Opereta je privabila polno občinstva, ne samo slovenskega, nogo tudi mnogo nemškega. V glavni vlogi Schnberta le nastopil g. Arhipov, ki si Je tako pri premijeri kakor pri reprizi pridobil •prav vse simpatije, v kolikor Jih po nehva-ležnosti dosedanjih vlog ?.e nI Imel. Izmed treh mladenk (Kogojeva, čeplčcva, Mitrovf-čeva) je posebno AlitroviČcva žela živahno priznanje. Glasbo Je dirigiral &. VogriC t najboljšim uspehom. — Bolgarski narod za svofe gfedaCi* čo. Kakor ie znnno, ie pred kratkim pogorelo bolgarsko narodno pledalfšče v So-fiii. Od tistega č^sa po celi državi prirejajo koncerte, predstave in različne drug* zabave, kjer zbirajo prispevke za novo gledališče. Upravni svet narodne banke Je daroval v ta namen 2 milijona lei, direk> tor francoskega instituta v Sofljt pa 1000 lej v imenu instituta, in 5nn lej v svojem imenu. Trgovski In industrijski krogi, lavne In zasebne korooracije. šole. kavarne in zasebniki vsi polapraio na oltar narodne umetnosti večie in man:§e vsote, da bi čini prej zgrajeno novo gledališče. Kiko težka izguba ie zadela bolgarski narod In kako zna on ceniti svoio kulturo, dokazuje tale slučaj: pred kratkim je prišel v umetnfškl dom fantek Denko Božanov, kf je prinesel za fond bolgarskega narodnega gledališča 700 lej. Zbral jih iz lastnega nagiba. Hodil je od hiše do hiše In govoril: mili starišl priiatelil in znanci! Večkrat sem hodil s svojimi starišl v narodno gledališče in zelo sem bT\ žalosten, ko sem zvedel, da je to lepo bolgarsko glednljšče pogoltnil plamen. Hudo ml je bilo in začel sem zbirat! darove, da ga zopet zgrndfmo. Prihranjenih imam 50 lej, ki jih darujem, darujte tudi vi nekaj. Glasbeni vestnik — Pevski zbor «Glasbeno Matlce». Danes, v sredo dne 28. e. m. in v petek skupna pevska vaja za pokrajinske zle te. — Odbor. — Koncert SowfIskl - Kramer, ki se vr* ši v petek, dne 2. marca t 1. točno ob & url zvečer v dvorani Filharmonične družbo. Naš operni tenorist Marcel Sowi!skl, priredi ta dan v družbi z go. Hildo Kramer, bivšo članico ljudske opere na Dunalu koncert, kojega spored smo priobčili včeraj, In ki obsega več opernih arij in celo vrsto pesmi za 1 glas s spremljevanjem klavirja. Gospa Kramerjeva ima izvrstno Šolan sopran, ki je posebno v srednjih legah zelo močan, tako da Jo usposobila tudi za največje dramatične partije. Gospod Scwilski pa se v' tem konceretu v prvi vrsti posveti pesmi, ter zapoje več slovanskih samospevov, tako Adamiča, Lajovica in Michla ter par biserov Iz svetovne glasbene literature. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, sedeži po običajnih cenah, so v predprodaji v Matični knjl«, garni na Kongresnem trgu. » -.-*--. Julfska krajina. — Dva aretirana učitelja. Kraška učitelja Alojzij HrešČak in Josin Pahor sta bila aretirana že skoraj pred dvema mesecema. Sedaj pa poroča »Piccolo della Sera« znova o aretaciji teh dveh učiteljev in pripoveduje, da so pri preiskavi na njunih stanovanjih zapleni!! pisma in knjižice, namenjene iredentl-stični propagandi med julijskimi SIo-veni. Ti spisi so predloženi sodniji. »Piccolo« menda nalašč še enkrat poroča že znane stvari, samo da se vrši novo hujskanje proti nesrečnemu slovenskemu ljudstvu in zlasti proti učiteliem, katere bi italijanski nacionalisti tako rndl odpravili, da bi tem preje prišle slo-venske šole popolnoma y tuje rok«. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — AH je to pošteno? »Nova Pravda«, glasilo narodnosocijalistične stranke, je dne 24. t. m. priobčila notico, ki ji je dala naslov »Tragična usoda novoustanovljene narodnona-predne stranke«. V tej notici izvaja med drugim: »Slovenske politične stranke, zlasti meščanske, imajo dokaj pestro zgodovino. Da bi pa katera stranka umrla takoj po rojstvu, se Se menda ni pripetilo. To je bilo pridržano pred enim tednom ustanovljeni na-rodnonapredni stranki. »Slovenski Narod« in »Jutro« sta poročala, da se je posrečil med »starini« in »mladini« sporazum ter da bosta pri volitvah obe stranki nastopili skupno. Ločeni bratje so se že zopet združili. S tem pa je postala odveč tudi narodnona-predna stranka ... Bili smo mnenja, da bo zbrala narodnonapredna stranka pod svojim okriljem vse pošteno misleče liberalno meščanstvo in si s časom priborila trdno pozicijo, zgrajeno na delu in solidnosti, pa smo se varali... »Starini« so se pripravljali na polet, toda dalje kakor do priprave ni prišlo, padli so nazaj v demokratsko močvirje in s tem zvezali svojo usodo z usodo demokratske stranke. Slovensko liberalno meščanstvo pa je dokazalo, da je nezrelo, da bi prevzelo kdaj vodstvo naroda. In nam je to prav.« — Nečemo odgovarjati na to notico tako, kakor bi zaslužila, ugotavljamo samo tole: narodno-napred-na stranka je ustanovljena in živi, ne da bi »padla« nazaj v demokratsko močvirje. Njeno vodstvo je bilo načeloma za to, da bi se ohranila koalicija izza občinskih volitev, toda narodno-socijalistična stranka je to odklonila. Ker pa je bilo po rezultatih zadnj'h občinskih volitev razvidno, da dobe skupščinski mandat ljubljanski v roke komunisti, oziroma klerikalci, ako gredo napredne stranke ločene v volilno borbo, je načelstvo narodnona-predne stranke v zadnjem hTpu vzelo v roke inicijativo, da se združijo vse obstoječe napredne stranke, to je narodnonapredna, demokratska, narod-nosocijalistična, samostojna kmetska in narodno radikalna stranka v trden blok, da s tem preprečijo, da bi Ljubljano zastopal v parlamentu komunist ali klerikalec. V to svrho je sklicala dne 17. t m. konferenco zastopnikov vseh teh strank na mestni magistrat, še preje pa je znova ponovila narodnim socijalistom volilno kooperacijo, ki so jo le-tl drugič odklonili. Na konferenci na magistratu so zastopniki narodnosocijalistič. stranke kot prvi podali izjavo, da hočejo načeloma samostojno nastopiti pri volitvah t LJubljani In da zategadelj ne morejo vstopiti v noben napredni blok. Da bi ne prišli v skušnjavo, da bi se spustili v kakšna pogajanja, so takoj po podani izjavi zapustili konferenco. — Iz tega je razvidno, da narodni socijalisti nimajo prav nobene pravice narod-nonapredni stranki očitati, da jih je »varala«, nasprotno bi lahko mi to očitali narodnosocijalistični stranki, česar pa nečemo storiti, ker nečemo biti ne zlobni, ne nelojalni. Ker so narodni socijalisti vsako kooperac??o odklonili, je narodni napredni stranki, ako je hotela ostati zvesta svojemu narodn. In napredn. programu in ako je hotela obvarovati Lrjb!"?mo. da bi jo gastop&l v narodni skupščini komunist sli klerikalec, samo em pot, t j. pot sporazuma z demokrati, s čemer pa ni rečeno, kar tudi »Nova Pravda« dobro ve, da se je s tem sporazumom ad hoc odpovedala svojemu samostojnemu političnemu življenju. — Kraljica Marija in naša književnost Iz Beograda javljajo, da je vse-učiliški profesor dr. Bogdan P o p o -v i ć pozvan, da predava kraljici Mariji zgodovino in književnost vseh treh plemen in do jo podučuje v srbohrvaščini. Vseučiliški profesor dr. Tihomlr G j o r g j e v i ć pa predava kraljici zgodovino, geografijo in etnografijo naše države. — Krasne bakroreze slike pok. dr. Ivana Tavčarja, ki jih je izdelal prof. Fran Kopač v Krama, ima v zalogi Narodna knjigarna. Pokojnikove čestll-ce opozarjamo na to lepo usoelo sliko. —Žalno sejo sta imela odbora obeh št. peterskih podružnic družbe sv. Cirila fn Metoda v Ljubljani dne 23. t. m. povodom smrti velikega sina slovenskega naroda dr. Tavčarja, Določeno je bilo posebno odposlanstvo, ki sporoči osebno žalujoči rodbini iskreno so-žalje. Sklenilo se je nadalje, da se odborniki in odbomice z vso vnemo posvete zbiranju dr. Tavčarjevega sklada v korist družbe sv. Cirila In Metoda v šinfatai poziva, ki ga je izdal osrednji odbor na narod. Če pomislimo, da sta imenovani podružnici zbrali leta !Q21 ob 70letnlci rajnega dr. Tavčaria 250 kamnov, zato imamo, da bo tudi uspeh te akc^e ugoden. — Zd-avn?§ka vest. Asistent dermato-lolkega odde'ka splošne bolnice v Ljubljani dr. Fran Virani je podal ostavko. 27. februarja 1923. — Nemška patom ▼ Tavčarja. Na drugem mestu priobčuje-mo nežno pesem v spomin dr. Tavčarju v nemškem jeziku. PriobČujemo Jo v originalu, ker bi v prevodu Izgubila vso nežnost in lepoto. Pesem je izpod peresa neke nemške dame, ki Jo je nam sama prinesla v redakcijo, in je dokaz, kako je bil spoštovan pokojnik in cenjen tudi med Nemci — Sezonsko čajanko na oamestni-šivil Prosijo nas za objavo, da v mesecu marcu ne bo več čajank na namest-ništvu. Zadnja je bila torej dne 15. t m. — Na eni čajank je pozabila neka dama svoj lorgnon, na kar naj bo s tem opozorjena. — Proti podržavljen!« Južno železnice. V nedeljo dopoldne se ie v GStzovi dvorani v Mariboru vršil laven shod juž. telesni Carjev, Id so odločno protestirali proti podržavljenju inž. železnice, ker so prepričani, da bi se iim pod drl. upravo godilo še mnogo sl.iMe. kakor sedat pod privatno. —- U sodne službe. Imenovani so: Za deželnosodnega svetnika nri okrožnem sodišču v Novem mestu namestnik državnega pravdnika Gustav Bari« v Novem mestu; za okrajnega sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani okrajni sodnik m sodni predstojnik dr. France 2enko na Brdu; za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika na Brdu sodnik Alojzij Debeljak v Kamniku; za sodnike na določenih službenih mestih: sodni pristav dr. Hedvik J e 1 u I i č v Ogulinu za Maribor, sodniki v okrožju višjega deželnega sodišča ljubljanskega Rajko Lederhaus in dr. Stanko Z i t k o za deželno sod'šče v Ljubljani dr. Ernest R o s i n a za Dolno Lendavo, Josip R u s za Gor. Radgono. Mirko D e t i č e k In Josip K o 1 š e k za Brežice, dr. Ivan Petsche za Črnomelj. — Premeščeni so: sodniki Ivan Trinkavs iz Brežic v Maribor, dr. Janko K o š a n iz Ptuja v Celje, Artur M r e v 1 j e iz Kozjega v Ptuj in Stanko B r e g a r iz Ribnice na Vrhniko. — Iz politične službe. Premeščeni so: Okrajni glavar dr. Ivan L! n i n g e r od okra'nega glavarstva v Radovljici k okr. glavarstvu v Ljubljani; okra ni glavar dr. Bronislav F I š e r od okrajnega glavarstva v Ljubljani k pokrajinski upravi, oddelku za notranje zadeve; okrajni komisar dr. Lovro H a c i n od okra'nega glavarstva v Celju k okrajnemu glavarstvu v Radovljici; provizorni vladni koncip'st Egon Bavr od pokrajinske uprave, oddelka za notranje zadeve, k okrajnemu glavarstvu v Ptuju. — Iz pOfc'Sske sl?«5*»e. Premetena sta iz službenih ozirov: provizorni pollcl'-skl komisar dr. Volteh S t r n a d od policijskega komesarijata v Mariboru k okra1-nemu glavarstvu v Murski Soboti fn v!š*i policpski komisar Gustav Pf5 od okrajnega glavarstva v Mursk« Soboti k policijskemu komisariatu v Mar»boru. — Poroka. V ponedeljek 27. t. m. se le poročil g. Fran Skaza, uradnik Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, z gdč. Maro Vertnikovo Iz znane ugledne rodbine Vert-nikove v Mariboru. Bilo srečno! — Smrtna kosa. Včeraj je umrl gosp. Ivan J e r a s, stroevod^a v pok. Poko*n;k ie bil odločen narodrrak jn naprednak. ki je tudi vso deco vzgojil v tem dumt. Pogreb bo v sredo ob 16. na pokopališče k Sv. Križu. — V St. Jcrne'u na Dolenjskem je v ponedelek umrl g. Fran Bučar, posestn'k v §t. Jerneju. Pokojnik ie bil ugleden gospodar, ki je vžival ugled in spoštovanje v domači občini in vsej okolici. Pogreb bo v sredo 2S. tm. ob 8. uri zh-tra'. V ZagoHu je 26. tm. umrl orož-nI?Vi Knpetan g. Frnn Kotlušek, v na;-leoši moški dobi 34 let Pokon;k je bil odličen častnik in dober Slovenec. Pogreb bo 2S. tm. ob 16. uri popoldne v Zagorju. Blag jim sponv'n. — Usposoblfenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske Šole se prično na državnem moškem učiteljišču ▼ LJublla-ni dne 27. aprila 1923. ob 8. zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobije-nostni preizkušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 18. aprila v rokah izpraševalne konvsije. Kdor bi ne bil pripuščen. se bo pravočasno obvestil. Posebna vabila k Izpitom se ne bodo pošiljala. Izpraševalna komisija za obče ljudske in meščanske šole v Ljubljani. — Vsem zdravnikom! Slov. zdrav, društvo naznanja, da preneha s 1. marcem 1923 pogodba s sindikatom oslguravajočlh društava. Vršila so se ponovno pogajanja med zastopniki Slov. zdrav, društva v imenu Jugoslov. lekarskega društva in delegati sindikata osigurajočih društava, ki pa niso vedla do nikakega zaključka. Slov. zdrav, društvo prosi vse gg. kolege, da do nadnljnega obvestila odklonijo vsako preiskavo v svrho zavarovani. Odbor. — Dr. Setpel na poti skozi Zagreb. Na poti Iz Beograda na Dunaj je dospel kancelar dr. Setpel v nedeljo cb 7. url 20 minut v Zagreb s celokupnim svojim spremstvom. Na kolodvoru so ga pozdravili policijski šef Urbanv, vladni tajnik Aranitzkv. postaje načelnik Vukovac in drugi. V dvorni čakalnici je bil prirejen ga delegacijo zaku-sek. nakar si je celokupna delegacija v spremstvu vladnih tajnikov v avtomobilih ogledala mesto in okolico. Dr. Seipe! i« obiskal mestni muzej, univerzitetno knjižnico, etnografski muze) in si tudi ogledal veliko tvornico Arko v Vlaški ulici, Id izdeluje špirit, kvas, likerje itd. Gospod Selpel je Izjavil, da nI pričakoval, da vidi pri nas tako moderno urejeno tvornico sa te Izdelke. Ob 11. se Je delegacija odpeljala na Dunaj. — Sprememba posesti. Tovarna mila na Spodnji Hudinji pri Celju, dozdaj last Kosta Kuhna v Celju je, kakor čuemo, prešla v slovenske roke. Kupil jo je ind«-strijec z. J. Cater na Sp, Hudinji — Zahvala. Vsem onim dobrim dušam, ki so počastile spomin os blagopokojnega dr. Iv. Tavčarja s prispevki za ruske akademike in s tem pomagajo ustanoviti njih menzo, se naj topleje zahvaljuje Komite za oskrbo ruskih dijakov. — Celjska policija le aretirala 35. februarja nekega Antona Beraniča is Cirkov-cev pri Pragerskem. Raz pečava! je tisočlir-ske bankovce, ki so bili ponarejeni. Prt njem so našli le tri — Celjska porota. Za prvo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Celju so do sedaj razpisani ti-le porotni slučaji: 5. marca Karo! Bevc, umor. 6. marca Ivan Su-hadolčan In Matija Lapornik, uboj. 7. marca Janez Vizjak, umor, Janez Pilih. umor. 8. marca Valentin Hercl, uboj, Martin Petan, ■bol. — Utonil Je v potoku Mestinja Jože K n 2 nar, cerkovnik in posestnik pri Sv. Urbanu na Štajerskem. Sel je čez brv, pri-temu mu je spodrsnilo in padel je v potok. Star Je bil 721et — Okradena poštarica. Kakor smo že poročali, je bila 30. oktobra pret leta Danica Zmrzllkar, po Starica na Ptujski gori ck rađena za 6.888 dinarjev. Te tatvine Je bila takoj osumljena ga. Beržilijeva. Ta Je tudi sedela v ponedeljek 26. febr. pri okrožnem sodišču v Mariboru na obtožni klopi. Izgovarjala se je, da ni vzela nikakršnega denarja. Orožniki pa so našli blizu Beržilijevega stanovanja denar v papirju zavit in z nitjo zavezan pod kamnom in kolmi skrit Zato so prijeli Rusa Zlatarova in kmalu potem tudi go. Beržllljevo, ter so ju zaprli. Sodišče se ni moglo prepričati o krivdi osumljenke In zato je bila tudi ga. Beržili oproščena. 'mm Samomor. Žena gostilničarja fn sprevodnika drž. žel. Ambrožica v Zg. Šiški !e spila v soboto popoldne četrt litra lizola ter neznano kam odšla. Domači so jo dolgo časa iskali in jo res našli zaklenjeno v stranišču že v nezavestnem stanju. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt — Vzrok samomoru je baje neozdravljiva bolezen. — Pozor trgovd! Te dni bosta izšla v Trgovskem listu članka »O ugodnostnem ob-dačen!« Izkunila za posekan les« In pa »O prizivih proti odmeri občne pridobnine za leto 1922/23«. Gremij trgovec opozarja vse svoje čalne in pa trgovce v Sloveniji na ta dva članka. Načelnik. — V počnščenie spomina pok. dr. Ivana Tavčaria je daroval g. Anton Slatnar. Kamnik, podružnici Jugoslovenske Mafce v Kamniku znesek Din. 100. Gg. Matej in Jerica Hubad pa 100 Din za Jug. Matico v Ljubljani. — Kino Tlvolt. Danes in Jutri TL del gla-soviteza filma »Hijene svetac. V četrtek 1. marca največji film te sezone »Dr. Mabuse, igrač«. — CevPe kopu?te od domač'to tovsren tvrdfce Peter Kozina & Ko. z znnmko »Peko«, ker so isti priznano na boljši in na-ceneši. Glavna zaloga na debelo in drobno LJubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta St. 1 Tirmfft* in stiert O SMUČARSKI TEKMI ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE. K naši včerajšnji notici pripominjamo še sledeče: Kratek čas za predpriprave, skrajno neugodne snežne razmere in tehnični nedo-statki pri ureditvi prose in kontrolnih postaj so ■povzročili povsem neregularni potek tekme, ki se je razvila v pravcati tek na smučeh po blatu in brozgi. Pri tem ni prišla tehnična izurjenost v smučenju sploh do veljave, odločila ie le vztrajnost v teku. V bodoče bo treba posvetiti večjo pozornost brezhibni organizaciji tekme same, zlasti pa natančnemu merjenju časa, sicer bodo mučni snori vedno na dnevnem redu. Proti vrstnemu redu v prvenstvu Je vložen protest. Dalje so se vrinfle v včerajšnjo notico nekatere nanake. Med damami je bila d^rera Vučina Vida (LSK.) in tretja Mira Wder — Sporta: klub »U'r"a« priredi v četrtek 1. marca v veliki dvom ni hotela Tivoli družrbni večer s sledečim sporedom: 1.) Komične točke: 2.) Prvovrsten čarovnik: 3.) PevsM zb^ri. Med točVaml svira godba dravske d'vlzl-e. Začetek ob 8. uri, konec ob I. uri. Vobl*eni so člani vseh športnih klubov in prijatelji sporta. Dn?$vene vesti. — Predavanje o »Tolminskem puuHu v društvu »Soča«. V soboto, dne 3. marca predava v salonu »pri Levu« gospod Još-ko Cvek. ravnatelj pom. uradov, o »velikem Tolnvnskem puntu leta 1713.« Iz prijaznosti sodehre: dr. Kozinov kvartet in gospod Mirko Krageli. ki ricitira neka' dr. GradnikovDi pesmi iz cikluza: »Tolminski punt«. Začetek točno ob pol devetih. Vstop prost. — Jugoslovanska Matica. Občni zbor Jugoslovenske Matice v Celju se vrši v petek dne 2. marca rb 20. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. — Ju*oslov. akad. društvo Tr'g*av v Zagrebu sklicuje za prihodnjo soboto dne 3. marca Ob pol osmih zvečer v društvenem lokalu TTI. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. čitanre zapisnika, 2. poročila odbornikov, 3. volitev novega odbora, 4. slučVnostt — Jug. napr. akad. dmštva »Jadran« VII. redni občni zbor se vrši v četrtek dne t. marca ob pol osmih zvečer v društveni čitalnici. Poleg običajnih točk Je na dnev. redu: L sprememba pravfl (tozadevni razglas je v društv. tajništvu) 2. odobritev novoizdelanega poslovnika. Udeležba obvezna, zlasti, ker zahtevata omenjena predloga kvalificirano veČino. Uljudno vabimo- vse srg. starešine. — Ustanovni občni zbor »Organizacije fugoslovehskm nacionalistov« »Or-Ju-na« se vrši v Celju ▼ sredo dne 2*. februarja ob 20. zvečer v veliki dverani Narodnega dojma. NAJNOVEJŠA POROČILA. Koroški Slovenci in sporazum z Avstrijo. — Dunaj, 26. februarja. (Izv.) Po poročilih iz Koroške so koroški Slovenci zelo nezadovoljni in razočarani nad rezultati beogradske konference. Koroški Slovenci so pričakovali, da se doseže na tej konferenci tudi glavni sporazum v tej smeri, da se popolnoma in definitivno uredi nacijonalno vprašanje koroških Slovencev v Avstriji. Koroški Slovenci so sc nadejali, da bo beogradska vlada končno pritisnila na Avstrijo, da začne izvrševati v mirovni pogodbi jasno začrtane določbe o narodnih manjšinah. Kot temeljne točke sporazuma so postavili koroški Slovenci: otvoritev narodnih slovenskih šol, povra ek izgnanih slovenskih učiteljev, pravico ustanavljanja slovenskih narodnih društev in drugih gospodarskih organizacij In garancije za popolno politično in kulturno svobodo. Obveznosti, ki jih Je Avstrija prevzela v mirovni pogodbi, absolutno še do danes niso izpolnjene. Koroški Slovenci so veliko pričakovali od potovanja avstrijskega zveznega kanceiarja v B2ograd, a s^daj ie jasno, da so v svojih zahtevah doživeli popolno razočaranje. Glavno krivdo v tem oziru pripisuje o površni osti naše diplomatičnoinformativne službe, ker se nista niti dunajsko poslaništvo niti konzulat v Celovcu zadostno zanimala za položaj koroških Slovencev. TRGOVINSKA POGODBA Z ITALIJO. — Beograd, 27. februarja. (Tzv.) Danes odpotuje v Rim Milan Todoro-vić, načelnik v ministrstvu trgovine in industrije v spremstvu članov komisije, ki ima voditi v Rimu zaključna po-gaanja glede podpisa trgovinske pogodbe med Italijo in našo kraljevino. Trgovinska pogodba je bila v načrtu že sestavljena ob podpisu rapallskcga sporazuma in je sedaj treba dodati le še 10 novih Členov. Pričakujejo, da se pogajanja končajo tekom 15 dni. DIFERENCE TVZT PRAGO IN DUNAJEM. INOMOST ZASEDEJO FRANCOZI? — Dunaj, 26. februarja. (Izv.) »Achtuhrblatt* priobčuje daljše situ-acijsko poročilo iz Prage, v katerem veli, da se je razmerje med Avstrro in Češkoslovaško republiko zelo poslabšalo radi incidenta v Inomostu. Kakor znano, so ne:nški šovinisti zadržali transport češkoslovaških rudarjev. Ta transport je bil namenjen v ruhrsko ozemlje. Glasom mirovne pogodbe je Avstrija obvezana, da mora brezpogojno prepuščati transporte Češkoslovaške republike v srreri sever - jug. Češkoslovaška republika ima tudi pravico, da lahko železniške transporte odpravi po svojem lastnem osobju. Padi incid:nta v Inomostu je češkoslovaška vlada odločena zahtevati za svoje državljane primerno odškodnino. Znano je v Pragi, da ima avstrijska vlada najboljšo voljo izpolnjevati določbe mirovne pogodbe, znano je pa tudi, da neodgovorni elementi v Avstriji iščejo povsod prilike nastopati proti določbam mirovne pogodbe. Stalne Češkoslovaške vlade zavzema tudi Francka m Poljska. V vladnih francoskih krogih ie bilo veliko ogorčenje, ko se je zaznalo za incident v Inomostu. Francija razmotriva tudi vprašanje, da z^se^e pos*a*o v Inomostu s francoskem? čelaml. Prvotno niso na Dunau smatrali za oportuno nastopiti proti pangermanski agitaciji in niso verjeli, da bi mogel imeti ta incident tako težke posledice. SPORAZUM Z AVSTRIJO. — Dunaj, 26. febr. (K. B.) Seja zunanjega ministrstva bn sklicana v četrtek. Poročal bo zvezni minister zunanjih del o beogradskem potovanju. POLJSKO - J ^OVSKI KONFLIKT. — Varšava, 25. febr. (P. T. A.) V odgovor na noto ruskega ljudskega komisarja za zun^nla dela Čičerina glede nesporazuma med Prlisko In Litvo, je izročil zunanji minister Skrzvnski rrskemu poslaniku v Varšavi Obolenskemu noto, v kateri hvaležno odklanja predlog sovjetske vlade, da hoče prijateljsko posredovati v polisko-li-tavskem konfliktu. Pri tej pnTki je Skrzvn-ski opozoril na to. da sta Poljska in Litva člana društva narodov. Poizvedbe. — Bela boa. Osebo, ki :e pri sokolski maskerndi pri garderobi na desni pobrala belo boo in j'o še do danes ni vrnila, prosimo, da jo v teku treh dni prinese lastnici v Zvezdarsko ulico 11. ali pa naznanj ulico ; in hiš. št (ime je znane) svo'ega stanovv ! nja, sicer se bo brez dosedanjega obzira j postopalo proti njej. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. liliiii barva The Res Ko., LjuMlann. Na stanovanje in hrano sprejmem s I. marcem dva M JAKA, ozlr. GOSPODA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2032 ~~ Sprejme se vajenec v TRGOVINO Z USNJEM TN ČEVLJI. — Naslov pove uprava »Slo« venskega Naroda«. 2054 P^^fla CP 10 zvenov »Goeihcs« I lillll uC in 5 »Hcines:Werke«. Nas-ov pove uprava »Slovenske; ga Naroda«. 2071 Sobo pri boljši rodbini, evi»nt"f"V.n s hrano, ispeta mla. DA POROCENCA. — Ponudbe pod »Soba 50/2077« na upravo »Sloven; skega Naroda«. Meblovana soba 8 hrano se or>n\ takoj soltdnt go, spodTČNI ali SOLIDNEMU go; SPODU. — Poizve ae: Igriška ulica 6, druga vrata na levo. 3073 Sprejrr"* se dober, trezen in zanesljiv šcetarski mojster. Naston takoj. Plača po dogovore. — Ponudbe pod »Sčetar/2067« na upra« vo »Slovenskega Naroda«. Mesto išče kontoristinja Z DVELETNO PRAKSO. — Ponod* be na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Knjigovodstvo in korespondenc ca/2046«. Borzna poročila. — Zagreb, 27. februarja (Izv.) Zaklu-ček. Divize: Curlh IO50—19.55, Pariz 6.35 —6.375, London 48S---491.—. Berlin 0.46—0.47, Dunaj 0.146—0.1467, Praga 308 —309.50, Trst 4.97—4.00, Newvork 103.25 —103.50, Bud»mpeSta 3.40—3.45. Valute: dolar 10125—101.75. lira 4.91—4.91. — Corfli, T7. februara (Izv.) Današnja predborza: Zagreb 5.15, Ber1?n 0.0237, Amsterdam 211.—. Newyork 5.33. London 25.07, Pariz 32.90, Milan 25.80. Praga 15.755, Budimpešta 0.18, BukareSta 2.40, Varšava 0.0105, Dunaj 0.07475, avstr. žig. krone 0.0075. — Trst, 26. februarla Zarreb 2^20, j Berlin O.095, Praga 62.— . Pariz 126.50, 1 London 98.—. Newvork 20.80. Curih 391.— Sobo išče ruski slikar PETROOR \DSKE AKADEMIJE. — Plača od 500 do 600 Din meaečno. — Pomidbe na »mravo »Slovettakeg« Naroda« pod »Grimm/2053«.. Perfektnena saldokontista IŠČE ZA TAKOJ, event. rudi za po* zneie soedlcHsko pod^tje. — Ofertc pod šifro »Vesten/2051« pa upravo »Slovenskega Naroda«. Meblovana soba se odda SOLTDNEMLT GOSPODU, naj. raj Se uradniku, ki je ves dan v alužbi. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 3057 Velika meblovana soba SE TAKOJ ODDA ENI ALI DVEMA OSEBAMA. — Vojvo. de Mišića (Kuhnova) cesta 23, I. nadstropje, levo. 2085 Šofer! IŠČEM STALNE SLUŽBE KOT ŠOFER, z večletno praso in znanjem štirih jezikov. — Ponudbo pod »Trezen /2060« na upravo »Slovenskega Naroda«. 2060 Višji upokojeni državni uradnik ali častnik SE IŠČE za zastopstvo praščine v Ljubiiani. — Ponudbe pod za* stop s tvo'2064« na upravo »Slovenske* ga Naroda«- Svarilo. Naznanjam si. občinstvu, da nisem plačnik za mojo ženo Vido Bizovičar. Ljubljana. 27. februarja 1923. 5tefan BTZOVICAR, automonter. Kckomobila. KUPIM LOKOMOBTLO 35 konj, skih sfl v uporabnem stanju. Ponudbe pod »Nujno« na An. zavod Drago Rese Mak in drufl. Ljubljana, Sodna ulic« 5. 204R Ženlftm ponudba. Za svojo 201ctno lepo hčerko r. zadostnim premoženjem i5?em moža lepetja vedenja in zunanjosti ter do* brega zna*aja. Ponudbe 9 eurrie"luni vltae In sliko rod »Premoženje postranska stvar/205S« na upravo »SL Naroda«. »rev. 45. »SI.'OVPNSKI rfA R O P«đne 2$ februarja 1923 * stran. 5. ' Lepa zračna soba Z DVEMA POSTELJAMA SE OD* DA TAKOJ. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda*. 2055 Ceno se proda volčja psica pristne pasme, dve leti stara. — Spodnja Šiška, Sv. Jerneja cesta §t. 38. T. nadstr., levo. 2056 Na stanovanje in zajtrk v sredini mesta SE SPREJME BOLJ* ŠI GOSPOD KOT SOSTANOVA* LEG. — Naslov pove uprava »Slovan* skega In mehkega lesa. kakor tudi kuhinjske orrave ima po n zkih cenah vedno v ?a>ogl Matija Aadlorlc 2osi mi s stvo, za oga pohištva LJUBLJANA. Vidovdanska cesta 6. Kdor sprejme lovskega psa V DRESI RO, naj poslie naslov n« i-^ravo »Slovenskega Naroda« pod »Lovec/2044«. Krasna stavbna narnela, f(Y)m» v S-K>dnji SišVi. SE 1'COD. NO PRODA. — Pon-dbe pod »Lepa I-ga«, poštno ležeče. Novo mesto. 2000 PRODA SE PO NIZKI CENI dvonadstropna hiša z osmimi stanovanji, v najboljšem ?*anju. pr^d v^jno zMma. s p ( stOP njm dvorih Jem. kjer je se mogoče zidati. Stoji v bližini tobalne tovar« ne, ter je pripravna za vsako obrt. —■ Pismene ponudbe na upravo »Sfo* venskega Nar.« ped Nizka cena 2050. ENO ALI DVE nemeblovani sobi, po mo'mosti s posebnim vhod^t* ni c'ekt i "no r-tTsvctPavo T5<":E V SRE* DINI MESTA ZA TAKOJ ali tOZNEJE MIREN INŽENJER. Pla* Ta dobro. — Ponudbe r^d »S-mo*» stoječ'2063« na upravo »Slovenskega Naroda*. ?! np pridna in poštena pro* dO daiatka, zmožna samostojnega vodstva v trgovini z me* šanim blagom. Zmožna mora biti s'ovenskega in nemškega jezika. Hrana in stanovanje v hiSi: p!ača dobra, — Ponndbe pod »Dobro Iz* uTjena moč/1899« na upravo Usta. Išče se stanovanje, obstoječe iz ene ali dveh sob in kii; hinje v stari aH novi fiiši: eventualno mani?a fv*?ca v Li"b!*ani aTi eftoftci V NAJEM. ZA TAKOJ ALI PO* ZNEJE Naiemnina postranska stva*\ Plača se tudi za 1~to naprej. Pon-d-be pod »Kmalu/1979« na upravo »Slo* venskega Naroda«. Vsem sorodnikom, prijateljem in znane«, znanjamo tužno vest, di je nas predragi soprog, oće, stari oče in tast, gospod loan Jeras strojevodja v pok« dne 26. februarja ob 12. po dolgem »n mukepolrtrm hiranju, v 67. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 28. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta 16, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. ma^a zadušnica se bo darovala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v četrtek, 1. marca ob 7. zjutraj. V Ljubljani, dne 26. februarja 1923. Žalujoče rodbine: Jeras, Breme, Brocco, Gulrtot, Pestotnik. + Namesto vsakega obvestila. Učenko, ki je dovršila v mešani stroki dve leti učne dobe. izredno pripravno, pošteno fn pridno, ODDA sedanji pospodar takoj RADI OPL STiTVE TRGOVINE SAMO V BOLJŠO TRGOVINO, kjer bi imela tudi stanovanje in hrano. — Naslov P^ve •prava »Slov. Naroda«. 3080 Trgovina s semeni Marseille, 29, rue Ferrari Fr*n- cu