LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNISKI ODBOR: DRAGO COP. MIRO DVORSAK, DRAGANA KRAJGHER. BO2O LEVEC, EDO RAZDRIH, BOJAN SAMARIN EST DUSAN VOGLAR. ODGOVORNI IN GLAVNI URED-NIK DUSAN VOGLAR. TEHNlCNI UREDNIK NIKO LEHRMAN. UREDNTŠTVO IN UPRAVA: LJUB-LJANA, MIKLOSlCEVA 5a - LJUBLJANA 3. pp. 12. TELEFON 31-102. TEKOCl RACUN 600-70/3-567 ROKOPISOV NE VRACAMO LETNA NAROCNINA 200 DIN. TISK CASOPISNO PODJETJE DELO. LETO IX., STEV. 13.-14. LJUBL.IANA 31. julija 1969 S VI«. REDNE LETNE SKUPŠČINE LJUBLJANSKE UNIVERZE OB 40-LETNICI UNIVERZE Na redni letni skupščini Ijubljanske univerze v torek, 30. junija, so bili navzoči podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije dr. Jože Vilfan, predsednik univerzitetnega sveta dr. Jože Pernuš, sekretar univerzitetnega komiteja Zveze komunistov tovariš Stane Markič, člani in pred-sedniki fakultetnih svetov ter drugi gostje. Ker je bilo rektorjevo redno letno poročilo že prej natisnjeno in so ga vsi navzoči tudi že dobili, se je rektor ljubljanske univerze prof. dr. DOLFE VOGELNIK omejil v svojem govoru samo na uvodna razmišljanja, ki so vse-bovala nekaj splošnih misli o problematiki naše univerze. Ko praznujemo letos 40-let-^nieo naše komunistične parti-'je, je dejal v svojem govoru tov. rektor, ne smemo iti mi-ino jubileja naše univerze, ki slavi jeseni 40 let od svoje ustanovitve, čeprav segajo prvi začetki slovenske univerze da-leč nazaj. Ljubljanska univer-za je vedno imela pomembno vlogo pri razvoju in oblikova-nju naše napredne znanstvene misli. Vsa leta je univerza do-življala različne preobrate in sprememibe .Po osvoboditvi je tudi univerzo zajel globok pre_ obrat, ko se je skladno z raz-vojem postopoma pričela raz-vijati nova univerza sociali-stičnega tipa. Ta napredek je prav v zadnjih letih dosegel višek z uvajanjem.širših druž-benih oblik upravljanja in z^ novo politiko kadrovanja uč-nih moči na univerzi. To zad-nje pomeni preobrat v pojmo-vanju predavatelja kot stro-kovnjaika enotnega tipa za po-samezno stroko, ki je odgovar-jal dosedanjemu, nespreme-njenemu in nerazvitemu siste-mu kadriranja. Taki predava-telji so vzgajali potem le sebi podobne strokovnjake, ki pa so se kasneje na svojih* delov-nih mestih zaradi nepoznanja stvarnega stanja le stežka zna-šli. Potrebo po široko razgleda-nih in globoko fundiranih strokovnjakih je narekovalo proučevanje perspektivnih po-treb, ki niso več v Skladu s ponudbo. Zaradi tega je bila logična posletiica proučeva--nja takega stanja reforma na-že univerze s skrajšanjem štu-dija in z uvajanjem nove obli ke podiplc-ms^ega študija. Po-trebam primerno morajo biti prilagojeni seveda tudi učni načrti in sploh ves sistem po-učevanja, kar bo pokazalo po-zitivne rezultate samo ob obo-jestranskih naporih predava- visoko kvalificirani delavec, ki uspešno opravi potrebne ve-černe tečaje, brez posebnih te-žav na univerzo. Naš sistem pa je doslej predstavljal pri vpi-su skoraj nepremostlijve ovire vsem, ki niso imeli predpisa-ne gimnazijske oziroima druge enakovredne predizobrazbe. Z odlotkom Zveznega izvrš-nega sveta, ki načeloma dovo-ljuje vpis na univerzo tudi ti-stim kandidatam, ki nimajo popolne šolske izobrazbe, a so se za to izkazali dovolj sposob-ne in imajo tudi vse ostale po-trebne pogoje, je naša družba začela reševati ta problem. S POTREBE NAS SIUJO V KORENITO SPREMINJANJE NAŠEGil VlSOKEGA ŠOLSTVA Dosedanji sistem, ko smo v nižjih letrlikih, kjer še nismo mogli zadov-oljivo oceniti, ali je študent nadarjen za dolo-čen predmet ali ne, predavali same splošne predimete, poteim pa postopoma prehajali na konkretne stvari, ki-so bile v neposredni zvezi s samo stro-ko. je pokazal precejšnje sla-bosti. V nižjih letnikih srao še na ta način predaVali predme-te, ki jih je slušatelj poslušal že v gimnaziji, mnogi pa so bili vse preve^č splošni, sloneči na abstfa.ktnostih, taJko da jih je študent, ki ni imel zadost-ne strokovne utrjenosti, le stežka dojel.. Sedaj postav-ljamo vprašanje, ali ne bi bilo balje kar takoj seznaniti štu-denta z bistvom snovi in po-tem hferati s tem postopoma segati v ozadje problematike, v splošnosti in abstralkcijo, ki jo bo študent rnogel pravilno razuimeti, ker bo že seznanjen z glavno problematiko. PraviL na in razumna rešitev tega delo, ki prinaiša premalo zado_ voljivih rezultatov. Družbeno uipravljanje sicer ni več nova pridobitev n.aše univerze, saj si je sedaj niti ne moremo več misliti brez njega, tcda celotni ntiehanizem tega upravljanja je ponekod še vedno nepopoln in preimalo aktivno posega v delo univer-ze. Mnogi faikultetni sveli pa tudi univerzitetni svet rnorajo zaradi odsončsti zunanjih čla-nov odlagati bolj pomernibne skLepe, tako da delo ponepo-trebnem zastaja. To ima svoj vzrok v pireveliki zap«oslenosti in pireoibremenjenosti zunanjlh članov z družbenimi funkcija-mi, čemur se bomo pri volit-vah novih članov vsekakor skušali izogniti. Pri izoblikovanju novega ti-pa univerze morajo kot po-memtoen alkitiven faiktor poleg predavateljev sodelovati tudi študentje sami kot nerazdru-žen del celonega kolektiva. Pe-dagog mora delovati skupaj s študenti, jih učiti, voditi in opozarjati na naipaike ter jim nuditi vso pomoč. Biti jim mora vzgled pri premagovaniu težav in v boju za nove, boljže oblike dela. NE LE MANJŠI OBSEG, AMPflK N0VA VSEBINA Zahteve po razibremenitvi programov ne smejo biti samo zahteve po olajšanju in raz-bremenitiv študija, ki naj bi se zreduciral zgolj na memo-riranje minimalnega števila strani skript, to naj bodo zah-teve po osvežitvi vsebine uč-nih programov in po povezavi univerzitetnega študija z ak-tualno, sodobno problematiko iz naše prakse. Za/hteve po čim večjem skirčenjiu snovi, brez spnemem.'be njene vsetoine, lahko povzro6ijo nepopravlji-vo škodo, saj bi se na ta na-čin vzgajala na naši univerzi generacija inteligence, ki ne bi bila sposobna zavz«mati po-trebnega kritičnega staližča do ndbenega vp^rašanja, generaci-ja ljudi brez perspektive raz-voja, sikratka ljudi, ki bi bili dalec zadaj za napredkom in zahtevami družbe. Kakor je gradnja socializma stvar delovnih ljudi samih, ta-ko moramo tudi mi vsi nepo-sredno graditi in razvijati uni_ verzo novega, socialističnega tipa. Pri iskanju novih oblik življenja in razvoja moramo aktivno sodelovati vsi. Predlor (Nadaljevanje na drugi sfcrani) IV. ŠDB Franca Rozmana-Staneta pri polaganju vodovoda v bližini Kranja Brigade se vračajo Studentje-brlgadlrji, še oblečeni v svoje sivozelene delovne oblek«, nestrpno ^akajo na vozovnice, da se od-peljejo domov, se hrupno pozdravljajo, izmenjavajo na-slovc in še malce poklepetajo o nažrtih, ki jih imajo za preostali <5as počitnic. Z&goreli, močni In samozavestni so. In kaj bi ne bili, saj so se vse tri Ijubljanske študent-ske delovne brigade vrnile z velike zvezne mladinske delovne akij« kot trikrat udarne in pohvaljene. I. SDB Toneta Tomšiča in II. ŠDB Majde Vrhovnikove sta gradili avtomobilsko cesto približno 70 km Qd Niša. Delo je lepo napredovaio, * čeprav velika večina Studentov ni bi-la navajena tia kramp in lo- Spet težava manj Poučevanje predvojaške vzgoje na univerzi je vedno predstavljalo poseben problem, saj so v zveri s tetn predme-tom vedno nastajale vse mogoče težave; ni bilo dovolj kva-lificiranih predavateljey, učna snov je bila (navadno) pre-več monotona in zaradi tega tudi nezanimiva, problem pre-davalnic pa vsako leto vse večji. Poleg tega so nekateri preda-vatelji kazali za svoj predmet mnogo premalo zinamanja, ta- Nova filozofska in prirodoslovno-matematiena fakulteta je že skoraj tik pred dograditvijo. Žal v prihodnjem študijskem letu še ne bo vseljiva teljev in študentov. Sam raz-voj pa zahteva daljše obdobje, da bo reforma štpdija in poli-tike katirovanja dosegla svoj pravi narnen. V tem smislu bo treba spre-meniti tudi dosedanjo struk-turo študirajočega kadra na univerzi. Reforma univerzitet. nega študija razbija ozki se-lekcijski sistem, po katerem je bilo v vrstah študentov vse premalo delavske in kmečke mladine. Ta pomanjkljivost se vleče že iz gimnazije, kjer so ti sloji na,ših državljanov rav-no taiko občutno prikrajšani. Celotni sistem visokošolske-ga študija pri nas žal v neka-terih ozirih daleč zaostaja za pogoji študija v mnogih zahod-nih državah. kjer lahko preide vprašanja bo lahko privedla do popolnoma novih rezultatov pri pedagoškem delu. Ob p>reobraabi ¦ undverze je stopilo v ospredje tudi vpra-šanje reorganizacije znanstve-no raziskovalne dejavnosti na univerzi. Na tem področju bo treba v največji meri upošte-vati potrebe naše prakse, kar pa seveda ne pomeni, da naj postane znanstveno raziskova-nje nekakšno servisno delo. Sedaj se p&stavlja zahteva po ustvarjanju večjih, močnejših in bolj centraliziranih razisko-valnih središč. Na univerzi si-cer ob&toja več inštitutov in laboratoriiev, vendar pa neka-teri od teh obstoiajo samo na papirju, pri ostalih pa prevla-duje razbito, nekoordinirano ko da ni čudno, če ga niso mo-gli niti znali vzbuditi še pri poslušalcih. Poleg metode po-učevanja, ki je bila ponekod skrajno stereotipna. je k ne preveliki priljubljenosti tega predmeta pri obveznikih pred-vojaške vzgoje na univerzi pre-cej prispevala tudi časovna strnjenost pouka, ki je trajal cele štiri ure skupaj. Nežainteresiranost za pred-met'so kazala predvsem dekle-ta, kar pa je razumljivo, ker so mordle pri predavanjih poslu-šati v glavnem že znane stvari, podajane na nezanimiv način. Tudi razdelitev učnih ur je bila na.ivečkrat;/zelo nepriklad-na, ker je moral biti za pouk predvojaške vzgoje rezervnran kar ves dopoldan, na škodo ostalih univerzitetnih predme-tov, in je tako bilo celotno delo razbito. Predavateljev za predmet predvojaške vzgoje je bilo v primeri s številom obTeznikov na univerzi vedno mnogo pre-malo (komaj šest), tako da je bilo vsako intenzivnejše delo zaradi tega precej otežkočeno. Za ta predmet je doslej za celo univerzo skrbel rektorat, kar se je razumljivo pokazalo kot ne preveč prikladno pri vsklajeva-nju predvojaške vzgoje z de-lom posameznih fakultet. V okviru reform, ki so zajele celotni univerzitetni študij, je bilo pričakovati, da se bodo tu-di pogoji za pouk pradvojaške vzgoje bistveno spremenili. Reforma tega pouka se je si-cer že dolgo obetala in bila tudi obljubljena, vendar pa doslej še ni bilo opaziti kakšnih po membnejših sprememb. V na-slednjih letih pa kaže, da bo zajelo tudi predvojaško vzgojo postopno skrajšanje, ki se bo začelo že z letošnjim študij-skim letom. V letu 1959/60 bo obiskova-nje predavanj predvojaške vzgoje obvezno samo še za slu-šatelje prvega, drugega in tret-jega letnika fakultet, v šolskem letu 1960/61 pa še samo za prva dva letnika. Zaradi tega bo tre-ba tudi snov občutno skrčiti in prilagoditi pogojem ostalega univerzitetnega študija in no vim razmeram na univerzi. Hkrati s skrajšanjem obvez-nega pouka in s prilagoditvijo snovi, se pripravlja tudi pre-nos pristojnosti za pouk pred-vojaške vzgoje z rektorata na posamezne fakultete, ki bodo poslej prevzele skrb in odgo-vornost za ta predmet, od česar se nam obetajo znatne praktič-ne posledice glede na koordi-nacijo pouka, preskrbo prosto-rov ter z uredrtvijo urnika, kar bo prineslo ravnomernejšo raz-delitev predpisanih učnih ur za vse predmete. Posebna komisija za predvo-jaško vzgojo pa bo delovala v tesni zvezi.s posameznimi fa-kultetami, tako da bo delo lah-ko v redu steklo že prihodnje šolsko leto. pato. Mladostni zagon in opti-mizem sta jim pomagala, da so pramostili začetne težave in se čimpreje vživeli v brigadirsko življenje. - • Da so se brigadirji v taboru dobro počutili, je veliko pripo_ mogla tudi lepa lega njihove-ga naselja, ki je bilo postav-ljeno v gozdu. Ljubljanski štu-dentje so se zelo potrudili, da sd svoj tabor kar najlepše ure-dili. Pri tem so imeli glavno besedo in največ dela seveda študentje arhitekture. Da ni bilo njihovo delo, za katero so bili tudi pohvaljeni, kar tako, doikazuje prehodna zastavica Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad, ki jo je pre-jel študentovski tabor za svojo ureditev. Ljubljanski študenti so si priborili se eno prehodno za-stavico Glavnega štaba, in si-cer kot športniki. Odibojkarska ekipa, ki so jo sestavljali tudi študentje II. delovne brigade Majde Vrhovnik, je na »olim-piadi« mladinskih delovndh brigad osvojila prvo mesto. Vzdušje med brigadirji, ki so prišli z vseh koncev Jugo-slavije, je bilo izredno prisrč-no in tovariško. Sklenjenih je bilo nič koliko prijateljstev, ob odhodu pa je bilo marsikomu žal, da je čas bivanja v brigadi že miino. Zato so si obljubili, da se bodo čez leto dni spet srečali, takrat pa kot že stari, utrjeni brigadirji. Kljub napornemu delu ni v brigadah nikoli zmanjkalo sme-ha, vedrih šal in veselega pet-ja. Brigadirji Toneta Tornšiča so osnovali svoj lastni pevsiki z;bor. ki je žel veliko priznanja, zasedel na tekmovanju prvo mesto in bil tudi pohvaljen, Posebej je treba omeniti pri-zadevnost naših študentov, ki so v različnih študijskih krož-kih dajali instrukcije svojim delovnim kolegom — srednje-šolcem, ki se na koncu šolske-ga leta študijsko niso preveč dobro odrezali, in jim tako po-magali, da se bodo lahko je-seni izikazald tudi pred tablo, tako uspešno. kakor na avto-mobilski cesti. Toda niso bili samo študent-je ljubljanske univerze, ki so se udeležili zvezne delovne ak-cije v LR Srbiji, tisti, ki so prinesli s sabo vrsto ~ pohval, diplom in udarniških značk. Ker je bilo prijav za julijske delovne brigade dosti več, ka-kor pa jih je avtocesta lahko sprejela, so neikatere brigade odšle na republiško delovno akcijo. Delali so na odseku pri Trojanah in v bližini Kranja. Trojanska delovna brigada se je že vrnila, kmalu za njimi pa bodo prišli tudi »Kranjčani«. V Kranju so bile tri mla-dinske delovne brigade, od te-ga dve srednješol§'ki »Staneta Zagarja« in »Darka Marušiča« ter IV. SDB Franca Rozimana. Tudi te brigade so bile več-krat pohvaljene in udarne, imele so svoja športna tekmo-vanja i-n kulturne priredi'tve. Sprva so sicer imeli precejšnje težave zaradi zlabe organiza-cije dela, naselja in ostalega, kar vse zna vzbuditi nekoliko slabe volje. Do tega je prišlo seveda popolnoma po nepo-trebnem in ko so bile te napa-ke odpravljene, so tudi ti ta-bori zaživeli s piravim »fclasič-nim« brigadirskim življenjem. Prva Izmena študentskih de-lovnih brigad se je že vrnila. Veseli in zadovoljni otorazi bri-gadirjev pričajo, da so se v brigadah dobro imeli, sami pravijo, da jim ni žal, da so šli in pristavljajo, da se bodo še udelež.ili takih in podobnih mladinskih delovnih akcij. Z njimi pa verjetno še mnogi drugi, ki doslej še niso doži-veli prijetnega občutka, ki ga nudi zavest, da so pomagali ustvarjati nekaj velikega, le-pega. Naši mladinci niso gra-dili samo ceste, gradili so tudi most globokega prijateljstva in razumevanja, ki tesno združuje vse naše narode. V času, ko so se naše brigade vračale, je bi!a dokončna redakcija na-šega lista že povsem za-ključena, tak0 da smo lahko iz tehničnih razlo-gov pisali pravzaprav sa-mo o tistih študentskih brigadah in tistih njiho-vih uspehih, za katere smo imeli podatke lakoj pri roki. Da ne bodo štu-detske ' >vne brigade tako prikrajšane, bomo o njih pisali še v prvi je-senski številki našega lista. Uredništvo PRVIH STO - PROBLEMOV Ceprav so bili razmeroma pozno uveljavljeni novi predpisi o vpisu na univerzo, s katerimi je omogočeno tudi delavcem iz proizvodnje, ki nimajo z maturitetnim spriče-valom ugotovljenega znanja, študirati na tej naši najvišji znanstveni ustanovi, in čeprav so bili pogoji za vpis izde-lani še kasneje, se je kljub temu že letos odločilo okoli 120 delavcev in uslužbencev, da si svoje znanje, pridob-ljeno individualno v praksi, raznih šolah, tečajih in semi-narjih izpopolnijo še na univerzi. Da bi čim več teh ljudi opra-vilo sprejemne izpite za vpis na posamezne fakultete, je Za-vod za proučevanje izobraže-vanja odraslih organiziral v Ljubljani in Mariboru za veči-no prjjavljencev posebne tri-tedenske tečaje, kjer jim pre-davatelji, ki pri tem upoštevajo njihove življenjske izkušnje in praktično znanje, posredujejo najvažnejša vprašanja iz posa-meznih predrnetov. Ti tečaji — o njih se tačajniki pohvalno izražajo — jim bodo nedvomno koristili, vendar so prekratki, da bi se tečajniki dovoij dobro pripravili za sprejemne izpite in študij na univerzi, ki jim bo prav gotovo delal težave v prvih semestrih. Zato bi kaza-lo že zdaj organizirati v okviru tega zavoda ali pa v okviru de-lavskih univerz za vse tiste in-teresente, ki se nameravajo vpisati v prihodnjem študij-skem letu na univerzo,' večme- sečni ali celoletni tečaj oziroma šolo, da bi lahko sistematično obdelali vso snov, ki je potreb-na za študij na posameznih fa-kultetah. i Vpis prvfh Sto šudentov iz neposredne proizvodnje- je iz-redno pomemben dogodek v našem družbenem življenju. Poleg tega, da je to še en korak naprej v skrbi za vsestranski napredek in uveljavljanje de-lavcev na vseh področjih naše dejavnosM, se s tem tudi vsaj delno odpravlja krivica, ki je bila storjena sposobnim in zna-nja želnim mladim ljudem de-loma zaradi razmer v kapitali-stični družbi, deloma pa tudi zaradi pogojev po vojni, tako da so jim bila samo zaradi ma-terialnih težav vrata na sred-nje in višje šole zaprta. Poleg začetnih težav pri štu-diju se bodo ti študentje srečali tudi z drugimi težavami. Mar-sikomu bo na primer težko naj- ti stanovanje v Ljubljani. Iz ankete, ki jo je izvedel med te-mi tečajniki Zavod za prouče-vanje izobraževanja odraslih, se vidi, da bodo le-ti dobili od pojetij, v katerih so doslej de-lali, razmeroma majhno število štiperidij, zaradi česar bodo morali še naprej ostati v red-nem ali honorarnem službenem razmerju. Če upoštevamo še to, da bo morala večina skr-beti tudi za svoje družine, po-tem lahko, če se seveda ne bodo vse to zadovoljivo rešilo, za-skrbljeno gledamo na njihov start na univerzi. Vpis delavcev na univerzo bo tudi za študentsko organiza-cijo pomemben dogodek. Tem študentom bo treba posvetiti vso pozornost, posebno na prav-nj in tehniški fakulteti, kamor jih bo prišlo največ. O njihovi vključitvi v organizacijo in živ-ljenje na univerzi bo moral razpravljati tudi seminar v An-karanu. Zavedati se je namreč treba, da študentska organiza-cija z njihovim prihodom na univerzo in z njihovo sktivi-zacijo na vseh področjih štu-dentske dejavnosti lahko mno-eo pridobi. Med njimi so borci NOV. delavci z bogatimi živ-Ijenskimi in praktičnimi izkuS-njami. ki jih lahko s pridom posredujejo ostalim študentom. L PREDLETOŠNJIMSEMlNARJEMZŠJVANKAfeANU ODPRAVITI NAPAKE Tudi na tem semiinarju bodo prav gotovo posvetili največ poeornosti ideološko politični vzgoji študentov, kajti uni-verza kljob reformi študija in kljub stalnemu izboljšavanju svojega dela še ne more pre-vzeti na tem področju tiste vloge, ki bi jo morala kot Bocialistična ustanova imeti in ki jo sedaj nosita študentska in partijska organiztcija. Ker bo tudi v prihodnjem Študijskem letu težišče ideo-loško politi&nega dela obeh or-ganizacij na proučevanju pro-grama dn ostalega gradiva VII. kongresa ZKJ, bo potrebno na semanarju ugotoviti, -kakšne uspehe je študentska organiza-cija pri tem dosegla, katere pamaaijkljivosti so se pojavile in s« dogovoritd, kaj je treba stariti. da se izboljša to delo in kako pritegniti čim širši krog študentav.. Povsem ra-zimnljivo je, da naj se ohrani-jo vse tiste obliike in metode dela, iki so omogočile zanimivo Ln dovolj izčrpno seznanjanje z družbenimi problemi, pove-zanimi s probiemi strdkovnega StudSja in lastnimi interesd, in poglobljeno ter živahno abrav-navanje. Kljub temu, da bodo na se-minarju ugotovili določene uspehe tudi na tem področju dejavnosti, se študentska orga-ndzacija z njimi ne sme zado-voljiti, posebno še, ko je pri sdstemati&nem proučevanju te_ ga gradiva sodeloval le inanjši procent študentov. Dejanski uspeh bo študentska organdza-cija doeegla tedaj, ko bo veči-na študentov ne samo prou-6ila program in druigo gradivo, ki je potrebno za razumeva-hje vseh gospodarskih, druž-benih in političnih prablemov današmjega časa, temveč ta-krat, ko bodo to znamje s pri-dcwn uporabljali tako pri pro-učevanju snovi iz stroke kot pri poseganju v družbeno živ-ljenje med študijem in pozne-je na delovnem mestvu Na tem seminarju bo treba posvetiti veL pozornosti ideo-loško političnemu delu na ne-humanističnih fakultetah. Miš-ljenje, da tem študentani ni ta-ko zelo potrebno zmanje iz družbenih znanosti in pozna-vanje družbenega dogajanja pri nas kot na primer študen-tom ekonomske, pravne ali fi-lozofske fakultete, naša druž-bena stvarnost, v kateri delov-ni ljudje v vedno večjem šte-rilu upravljajo in odločajo o uiporabi vedno večjih sredstev, vedno odločneje zanika, delov-ne ljudi, torej tudi strokovnja-ke, pa sili, da se paglabljajo v probleme, o katerih samastojno odločajo in jih režujejo. Za vedno uspešnejše delo na ideološko političnem področju pa seveda ni dovolj, da delu-jejo samo študijski krožki in debatni večeri, ki jih priprav-ljajo študentje saini. Več bo treba storiti, da pri tem sode-lujejo tudi prafesorji, pred-vsem komunisti, kar je tudi njihova dolžnost, kajti tega de-la iie more opraviti nename&to njih pouk družbenih ved, ki se v novem študijsfeem letu uva-ja na vseh falkultetaih. Pri svo- jem nadaljnjem delu tudi ne kaže opustiti dejavnosti Stu-dentske tribune, ki se je z ne-kaj dotoro pripravljenimi in zanimiivimi predavanji v Na-selju že uveljavila, saj so jih Študentje radi obisikovali. Mor-da bi kazalo občasno organizi-rati na posameznih fakultetah in oddelkih tudi ^redavanja ali razgovore iz tistih strokovnih tem, ki se dajo povezovati s problemi iste stroke ,v jugo-slovanskem ali pa svetovnem merilu. Te naloge ln pa r^ševanje vsakodnevnih aflctualnih pro-blemov, ki bodo zadevali ce-lotno univerzo, posamezne fa-kultete, oddelke ali letmike, bo kar dovolj za stalno in siste-mati^no delo študentske orga-nizacije v novem študijskem letu. Druga stvar, ki bo prav tako v središču pozornosti tega se-minarja, bo temeljita analiza novih študijskih načrtov in programov, dejavnosti študen« tov pri teim delu, uspehov in pomainjkijivasti pri uveljav-ljanju njihovih zahtev in pred-logov in končno analiza re-zultatov, ki jih je dal novi štu_ dijski sistem na naši univerzi že v preteklem študijslkein le-tu. Na a&novi tako zbranih po-datkov bo moral seminar spre-jeti program dela za naslednje študijsko leto in določiti naj-primernejše oblike in metode, kii se jih bo študentska orga-nizacija posluževala pri svo-jem nadaljnjem prizadevanju za odpravo vseh pomanjkljivo-stl in slabosti. ki so tudi v no_ vih šitudijskih načrtih, pred-vsem pa v programih. Toda kljub vsem pomanjk-ljivostim je bil pri reorgani-zaciji študija na univerzd do-sežen lep napredek, kar bo nedvomno ugotovil tudi semi-nar v Ankaranu. Na njem bo-do tuidi prav gotovo prišli do spoznanja, da je nov študijski sistem že prinesel nekaj pozi-tivnih rezultatov. Eden izmed njih je, da študentje bolj red-no obisfcujejo predavanja in o-pravljajo izpite. Ta prizade-vanja bo morala študent&ka organizacija nenehno podpira-ti, kajti h konkretni realizaciji vsega pozitivnega v tej refor-mi lahko študentje z resnim študijem mnogo prispevijo. V tej zvezi se moramo dotakniti tudi mnenja nekaterih študen. tov, da jiim bo novi študfjski režim povsem onemogočil de-lovanje v študentski organiza-ciji in udejstvovanje v družbe-nem življenju. Takšno mnenje je, čeiprav to za nekatere fa-kultete drži, izredno škodljivo. Mislimo. da ne sme priti do zmanjšanja aktivnosti študent-ske organizacije in oslabljenja njenega vpliva na vzgojo štu-dentov. O tem bo raoral raz-pravljati tudi seminar v Anka. ranu in sprejeti potrebne ukrepe, da ne bi "do tega po-nekod res prišlo. Seveda pa ti ukrepi ne smejo biti admini-strativni. Studentska organiza-cija si bo morala predvsem prizadevati, da s« uvedejo na vseh fakultetah sodabne meto« de pouka, da so predavanja čimbolj pripravljena in pro-blemi obrazloženi, ter da bo delo v seminarjih fkoristno. Pri tem pa se ne sme zanemariti študijskih grup, temveč si pri-zadevati. da postanejo stalna oblika pomoči študentom pri študiju. Tudi formiranju sve-tov letnikov je treba posvetiti več pozornosti, saj je to tista oblika, preko katere študentje lahko sodelujejo pri upravlja. nju univerze in vplivajo na reševanje vseh študijskih, pe-dagošikih in politdinih proble-blemov. Tretja skupina vprašanj, ki jih bodo moradi v Anakara-nu otoravnivati, so materialni problemi studentov, ki jih pravzaprav najbolj živo priza_ devajo. Ugotoviti bodo mo-rali, kaj je z izgradnjo štu-dentskih stanovanj, zakaj se kljub zagotovitvi določenih finančnih sredstev in kljufo ustanovitvl Sklada za izgrad-njo teh stanovanj ni letos nič storilo ter se z dobxo pre-mišljemo in stalno akcijo bo-riti. da se ta prolblein začne vsaj prihodnje leto uspešno reševati. Na seminarju bo tareba temeljito proučiti tudi vprašanje štipendij, ki zade-vajo- v prvi vrsti študente iz delavskih vrst in zaostalih kmečkih predelov, odnose med štipendisti in dajalci šti-pendij, predvsem pa izpol-njevanje pogodbenih obvez- nosti študentov. Poidatiki, ki jih bodo pri tem zbrali, naj služijo za orientacijo študent-ski organizaciji pr4 njeni na-daljnji politiki na tem pod-ročju. Predvsem pa^se je tre-ba boriti proti dokaj pago-stim prdmerom, da dtfbivajo štipendije študentje, ki jih lahko starši vzidržujejo z last-nimi sredstvi. Višina Štipendij naj bo odvisna ad študijskih uspehov in aktivnosti v štu-dentslki organizaciji in druž-benern življenju. Studentska organizacija naj si tudi pri-zadeva, da se štipendisti pre-ko pokrajinskih klubov ali pa individualno bolj angažirajo pri reševanju problemov do-mačega kraja, kar bo tudi vzbudilo večje zanimanje ob-činskih organov za njihove probleme. IV. $DB Franca Rozmana-Staneta pri kopanju jarkov za vodovod Najbolj pereči problemi Sr^dstva, kl jih družba daje dentskim menzam in domo- za urejanJe in izboljšanje ma-terialnega položaja študentov, se iz leta v leto večajo. Samo v preteklem letu je bilo jugo-slovanskim študentom podelje-nih v obliki štipenditf okoli 1307 milijonov din, v obUkl otroških doklad 552 milijonov in 263 mJilijonov dotaoij štu- Letna skupščina univerze popularna oblika dajanja ma-terdaine pomoči štuiientom- — Najbolj pozitivna karakteristi-ka štipendiranja na naši uni-verzi po sprejetju zakona' o štipenaijah je nedvomno hitro naraščanje števila šte^endi- . . .- ____ stov. V študijskem letu 1954/55 _________________________ Stipendije so danes najbolj je prejernalo na vseh fakulte- na obvestila. Tudi v primerih, primerna, vsekakor pa najbolj tah, akademijah in višjih šolah da so bdli obveščeni, da posa- ie 18 odstotkov študentov sti- vom. Zaradi raznih objektivnih razlogov, kot je n, pr. šest-kratno povečanje števtla štu-dentov, po vojni, in subjektiv-« nih napak pa so nekatera ma-terialna vprašanja še vedno nezadoyoljivo urejena. štipendije» ki so na vseh fakul« tetah, v tesnejši povezavi s štlpenditorji in študenti. Stipenditorji so doslej vse premalo vodili evidenco o študUskih uspebih svojih štd-pendistov in le redki od njili so zahtevali od fakultet zadev- (Nadaljevanje s 1. strani) ge za nove rešitve moriamo da-jati sarni, mi moramo biti no-silci vseh novih oblik in boja za njihovo uresničitev na uni-verzi. Vse graje vredna je naSa ta-ko pogosta izoliranost, ko do-stikrai; raje prepuščamo reše-vanje problemov, ki se tičejo univerze, drugim družbenim organom in političnim foru-mom. S tem si zavestno jem-ljemo svojo priborjeno pravi-co, - da si sami uravnavamo svoja vprašanja, da sano so-ustvarjalci naše nove znanosti. POVEZAVA S PRAKSO MORA POSTATI SESTAVNI DEL RAZVOJA UNIVERZE V diskusiji, ki je sledila rek-torjevemu govoru, je sodelo-valo več univerzitetnih učite-ljev, ki so rektorjevo poročilo še v podrobnostih dopolnjevali in osvetljevali posamezne pro-bleone. Prf vseh reformah In olajša-vah, je poudarjalo več disiku-tantov, bo v bodoče treba bolje zagotoviti možnosti nemctene-ga in kvalitenega študija vsem študentom, ki imajo za to re-sen interes. Pri postavljanju kriterijev je treba upoštevati raiznolikost fakultet in žtuden-tov ter ne postavljaiti z.a vse fakultete enakih, splošnih po-gojev. Metode individualne po-vezave predavateljev s štu- denti, kakbr jih zelo uspešno prakticirajo predvsem v an-glosaksonskem svetu in ki jih naoneravamo nekoliko spreme-njene in prilagojene presaditi k nam, so sicer lahiko zelo uspešne, vendar pa je za to potrebno dovolj kadrav, česar pri nas na večini fakultet še ni, ker pride na enega profe-sorja. ponekod 100 ali še več študentov. Pri takih pogojih je nujno, da trpi tudi redno de-lo, vsaka tesnejša povezava pa je malone nemoigača. Ze takoj spo<četka, v prvem letu študija, je treba pričeti z novimi metodami in z aktiv-no in stalno mobilizacijo vse-ga predavateljskega kadra. Te metode je tretba stalno preiz-kušati, razvijati in jih poglab-ljati, le tako lahko pričakuje-mo zažedjene uspehe. V diskusiji je sodeloval tudi podpredsednik IS LRS dr. Jo-že Vilfan, ki je pozdravil na-pore, s katerimi univerza pri-speva svoje k razvoju družbe. Poudaril je, da je bilo delo le-tošnjega ieta le majhna etapa v razvoju te ustanove in pri reformi vsega našega vzigojne-ga in izobraževalnega sistema, zato se moramo še nadalje tru_ diti, da bi čimbolj in čirn hi-treje izbolj-šali našo univerzo in jo napravili enaikovredno ostalim univerzam po svetu. Povezava s prakso mora posta-ti odslej siestaivni del njenega razvoja, kafcor tudi sestavni del celotnega načrta znanstve-nega dela. Iz povezave z na-logami, ki jih postavlja diruž-ba, torej iz povezave tearije s prakso, si oibetamo kar največ poroeimibnih pridobitev za na-še znanstveno delo. S tem bo ustvarjena naijustireznejSa at-mosfera, ki bo lahko dala ve-lifce dosežke. Znanstvena mi-sel ne sme biti zgolj rezultat slučaja, temveič zaivestno za-stavljeno arodje pri graditvi novih poti. V imenu študentov je spre-govoril predsednik univerzi-tetnega odbora ZŠJ Janez Ce-mažar. Zagotovil je, da se bo-doštiidentje tudi v naprej tru-dili za čim večjo okrepitev vezi med njimi in eelotno družbo. Pomemben faktor v njihovem življenju pa bo pomenilo ak-tivno sodelovanje v družbeno političnem življenju pri gra-ditvi nove univerze socialistič-neiga tipa. Daslej so študentje v tej smeri še vse premalo sto-rili. Razvijati bo treba nepre-stano delo v organih družbe-nega upravljanja na univerzl, ka EvropsHa skupnost za premog in jeklo predstavlja že od vsega začetka prvo etapo, prvi korak k popolni ekonomski združitvi včlanjenih šestih dežel — z nabranimi iz-kušnjami mora ugotoviti pota za širše združevanje tega področja. Leta 1955 so na primer na znani messinski konferenci Ev-ropske skupnosti za premog in jeklo for-muliraH potrebo po organiziranju enotnega skupnega tržišča za vse proizvode in skup-nega organa za izkoriščanje jedrske ener-gije. Marca 1957 so kot rezultat teh in podob-nih naporov podpisali dogovor o ustanovi-tvi Evr-ioma in Evropske ekonomske skup-nosti, ki ne uresničuje le carinske unije meri šestimi državami, ampak tudi že začetke ekonomske unije med njlmi. Dogovori so pričeli veljati z letošnjim letom. Poleg tega je bila — kot nujen korelat — usta-novljena tudi Evropska investicijska banka, ki naj s krediti nizke obrestne mere omo-goča državam - članicam uresničevanje ve-likih projektov, ki so lahko odločilnega pomena za ekonomiko posamezne dežele ali pa celo pomembni za več drugih držav — članic. V okviru Evropske ekonomske unije je treba rešiti niz problemov. Najti je treba način in ritem ukinjanja trgovinskih ome-jitev in carin kot tudi, poenostavljanja ca-rinskega sistema za dežele - nečlanice. Ko-ordinirati je treba splošno politiko ^*čla-njenih dežel na področju finansiranja," go-spodarstva in socialne politike. Koor|dina-cija monetarne politike naj omogoči ustva-ritev Skupnega trga. Sistera zaščitnih klav-zul in Fond za prilagojevanje Skupnemu tržišču pa naj pomagata deželam - člani-cam v trenutnih ekonomskih težavah. Ure-diti je treba tudi odnose svobodne konku- rence na- Skupnem tržišču in omogočiti svobodno gibanje delovne sile na vsem pod-ročju Skupnega tržišča. Vse to so naloge, ki govore o tem, da lahko Evropska eko-nomska skupnost v veliki meri spremeni ekonomsko podobo Zapadne Evrope. V določenem smislu, posebno pri ukinja-nju kvantitativnih omejitev Evropska eko-nomska skupnost nadaljuje dosedanje der lovanje OEEC. Toda Skupnost liberalizira dalje in popolneje — s ciljem, da zajame celotno zunanjo trgovino svojih članic. Te-ga OEEC s svojimi instrumenti liberaliza-cije ni mogla izvršiti. Za vso še nelibera-lizirano robo določa Skupnost globalne kontigente, ki znašajo v prvem letu 3% celotne nacionalne proizvodnje določenega proizvoda. S postopnim razširjanjem teh kontigentov bo postopoma zmanjševan tudi delež neliberalizirane robe. Toda vse to le za šest zapadnoevropskih dežel. V tem ie bistvo ekonomske proble-matike, ki danes razbija Zapadno Evropo in ki preti podreti dosedanje uspehe OEEC. Ze samo dejstvo, da se je v okviru Orga-nizacije za evropsko ekonomsko sodelova-nje ustanovilo novo telo, ki ima svoje last-ne instrumente integracije in medsebojnega sodelovanja, je očitna diskriminacija v od-nosu do ostalih dežel, posebno pa članic OEEC. Velika Britanija, ki ima že tako niz-ke carine, na primer ne more ravnodušno gledati tega, da bo že letos dosegel uvoz nemških in italijanskih avtomobilov v Francijo in nemških in francoskih avtomo-bilov v Italijo 3% nacionalne proizvodnje italijanske in nemške in francoske avto-mobilske industrjje, angleška istovrstna in-dustrija pa ne bo imela enakih pravic in možnosti. V ostri polemiki, ki se odvija v Zapadni Evropi, večkrat slišimo predvsem dva argu-menta: Velika Britanija ima svoj Com-monwealth kjer uporablja preferencialni sistem za plasman svojih proizvodov, in: pozneje bodo tudi ostale dežele ^mele ko-rist od te ozke integracije, kej bo proces integracije nujno privedel do gospodar-skega dviga tega področja in povečanja absorbcijske moči njegovega tržišča ,ter zu-nanje trgovinske menjave z ostalimi drža-vami. Toda — eno je preferencialni sistem v okviru Commonwealtha, drugo pa prefe-rencialr>p področje znotraj Evrope, ki je najpomihibnejše tržišče na svetu. Brez dvoma b« vrsta dežel — tako članic OEEC kot tudi ostalih — močno Čutila novo nasta-lo situacijo v Evropi. In še — Skupnega tržišča ni možno ustva-riti brez hudih pretresov tako v deželah Evropske ekonomske skupnosti — Male Ev-rope kot tudi tistih, ki so usmerjene na njeno tržišče. V nekaterih deželah Male Evrope bo ustanovitev Skupnega trga nuj-no povzročila propad določenih industrij-skih panog v korist razvoja istih panog v drugih deželah. Ena osnovnih postavk Skupnega tržišča namreč določa, da se mora konkurenčna borba med podjetji od-vijati brez intervencije države, kar po-meni, da se morajo države odreči vsakrš-nemu subvencioniranju, ki bi služilo umet-nemu vzdrževanju nerentabilnih gospodar-skih panog. Tako v teoriji — toda v praksi ima lahko taka konkurenca zelo težke po-litične pošledice: pomisliti moramo le na primer belgijskih rudnikov! Krepljenje konkurenčno sposobnejših podjetij pomeni v bistvu tudi kreplejnje monopolističnega kapitala na ožemlju šestih evropskih dr-žav. Če naj bo bodoča Mala Evropa izbrano ozemlje, kjer bodo vladali močni oligopoli, to izkrivlja vso podobo tega integriranega področja in ga izpostavlja delovanju sil, ki so nedvomno nevarnost za progresivne družbene sile tega področja. Vsa ta razhajanja v interesih in njihovih uresničevanjih so privedla do krize v sami OEEC. Proces evropske integracije, ki je nastal na osnovi globokih ekonomskih nuj-nosti, je danes v kritični fazi, ko je smer njegovega lastnega razvoja postala zapreka za nadaljnji ekonomski razvoj tega po-membnega področja. Kolik^r bolj se pro-ces integracije zožuje, toliko bolj postaja tuje telo v evropskem gospodarskem pod-ročju in deluje razdiralno na gospodarsko življenje ostalih dežel. Proces integracije bi moral pomeniti ustvarjanje nekega širokega gospodarskega področja, ki bi omogočalo bolje izkorišča-nje sodobnih tehničnih cdkritij in novo delitev dela preko racionalnejše lokacije indu&trijskih objektov. Proces integracije je lahko samo proces, ki stalno teži k raz-širitvi gospodarskega področja, ki teži k združitvi svetovnega gospodarstva, k organ-skemu povezovanju razvitih in nerazvitih dežel v organiziranem skupnem tržišču, toda s ciljem, v polni meri izkoristiti uspeh« sodobne znanosti za dvig blagostanja ljudi. Toda tu smo pred nekim širšim problemom* za katerega fešitev v Zapadni Evropi * beni politični pogoji še niso dozoreii. Mozaik mladosti V mirno življenje, ki ga diha valovita srbska pokrajina ob Moravi, v pesem poletja, ki obliva zoreča žitna polja in med ljudi, ki že stoletja jemljejo radodarni zemlji plodove, se bore in umirajo zanjo, se Je zlila mladost. Mladost, polna pesmi, navdušenja in svetle vere v prihodnost. Brigadirji so jo prinesli iz vseh kotičkov naše domovine, izpod slovenskih gora, od našega morja, iz kamnite Like, prostranih bosanskih gcfzdov, slavonskih ravnin, iz Makedonije, iz naših mest in vasi, tovarn in oddaljenih kmetij. Vsak od njih je prinesel delček svojih drobnih skrbi, želja in prizadevanj, košček življenja in navad iz svojega kraja. Vendar ima v§s ta mazaiky mladosti naše domovine skup-no živo hotenje in skupen cidj, graddti in uistvairjialno pirispeva-ti k baljšemu življenju naših delovnih ljudi, k nenefonemu napnedku naše indu&tirije, k ustvarjanju bratsikih odnosov med naširni nairodi, k izobliko-vanju osebnosti novega člove-ka, strernečega k napredku in ipesnici. To nijso saimo parole, kj jih včasah vse pneveč radi "upo-raibljamo. Kdor je imel priliko spaznati življenje in hotenje mladiih gradiiiteljev, &e je lafoko prepričail, da je graddtev aivto-mobilsike ceste iresnična življe-njsika šoda, ki izoblikuje in ustvairja mladte ljttdi, občutlji-ve osebnosti ter roairsikomu farmira nealno gledanje na ust-vairjanjie novih. diruBbenih od-noisov. Kdoer mare spoznati vso ®re-&>, ka jo občuti rnladu, kmečki fant iz Kosmeita, ko lafoko do-mačim prvič v žjvljenju piže pisimo, njegov ponos, ko je pro-dirl v skirivnositi abecede? Kdo moire vedieti, kaj se skiriva za ponosnim licem in žarečimi oč-mi dirobnega Makedonca, ki je pognal traiktor v živahno brne-nje? Mladi Siptair pozorno po-eluža instruktorja, kj mu razla-ga mehanazem. motorja in ne bo dolgo, ko bodo njegovi vra-nječrni lasjie vihraii v vetru, ki bo hitelza dirvečim moitor-jem. Zagorel štucbent zaisknnb-ljenq opaztuje svoge prve žulje, njegove misli so daleč od in-tegralov ali nepiravilnih nem-žkih glagolov; mordia naczmiižljia o višini včeiragšnje notrme. Na odteji ob robu gozdička živo razpravljata Jože in Gordana 0 opeiri. o glasbeni vzgoji mla-d'ine, o reporberju beograjskdh in ljutoljanskih gledadiše, 0 fil— mu in o bogve čam še. Včasah se Jožetu zatakne ob kakšnem srbohirvatskeim lzrazu, toda s srtiiehom in Kiratnjaimi se pne-maga vsaika taika zapreka. Povsod je polno dirobAih, na videz nepamembnih kamenč-kov yl irjozaika mladosti. Pol-no bežnih srečamj, razgovorov, smeha, podno veselja in sonca. In vendar je to nekaj silnega^ nepremagljiv zagon žMjenja, vitalnost nažih nanodiov, ki so se sikozi stolatja boinli za svo-bodo, ki danes gradijo temeljie za novo lepše življenje. * Mladinsko naselje je kakoir majhno mestece. Vendajr pnaa' nevsakdanje mestece, polno vir-veža in nečesa svetlega, zano-snega, kair ustvarja mladost. Zivljienje se pri^enja pnebu-jaiti, ko se sikozi prozoirni mrail« že svetlikajo zvez.de na prostra-nem svetlem nebu in ko vetar še vedno uitrujieno spi v negib-nem žitu. Ob djveh že vstane prva brigada, ker mora biti že ob Štiiriih na tirasi. Tiho in ob-zdimo do ostalih brigad opravijo jutranjo telovadJbo, pospravijo šotoare, se umijejo in odlidejo na zajitirk. Kmaiu &e v sveže, panebujajoče se jutro razlega peseim, na traisd, ki diremlje roed giriči nad diaMno Morave, zavihrajo zastave in v. melhko pirst se zasefcaijio prvi krampd. Ko pripolzi izza obzorja son-ce s svietlim-i očini in je doiina polna valov sončnlh ž,airik!ov, je na&elje že živo. To so briga- de,' kj začno delati ob žestih. * Tudi brigade, ki ostanejo do-poldne dorna, lmiago polno, pod-no opravil. Povsod je živo; človek ne ve, kje bi se uisitaivil, Dežurna brigada lupi pred ky-hinjo kroimpir, dmage uirejajo okolico svojdh bairaik aii šoto-nav, da pod njihovimi rokami nastajia skoraj majban park, poln belih steaic, klopi in zele-njia. Na ddiboj.tearskem iigrižču igrado ljiabljanski študentje finalno tekmo z.a prvenstvo na-selja z diijiaki iz Kosovske Mi-tirovice. Klicl in ploskanje narv-dtuišenih navijačev, žvižgi sod-nilka-'bri]gad!irja iz Dotooja, md nerslki pozdraiv za zmaigov^ailce-Ljiuibljančamie, vse to ustvatrja posebno športno aitmoafero, podno prijafeljstva in medise-bojnega spoznaivanja. Todia že se navijači presele; na iroko-metnerh igrišču &e je pnavkiair pričeila medbrigadna tekma, Slap ogoirielih teles se ziije Oikirog igrižča in obstane kakor cvetje zdravja in navduženja v vetru živahnega navijanja. Pred barako, v kateri žive Sarajeivčani, zazveni mehka ubrana pesem. Sirednješolci, ne-kateri še bledikavi od učenja zadnjih' šolsliih dni, vaddjo pesitni za večerni kultuirno umetniški nastop. Mlad bri. Moj sodeiavec pri-poveduje, da je akreten, da se ne boji mikaikršnega dela, da so ww vlei Slovenke, da bi si rad eno izbral, da je brez očeta, da se mu je mati pred tedncm znc^va poročtla, da ima se&trico, ki bo zda) brez ma-tere, da bo on zdaj imel po-klic in da se ne boji življenja. R&dka malta se hitro zgošča, ker opeka pije vodo. Tako je vedno, kadar cel teden ni dež-ja in pastane koza na hrbtu zažgama i/n prepotena stvar. Tiik ob meni vodi kolega ri-sanje emblemov. Vseh devet emblemov bo prišlo na les&nit-ne plošče vn te bodo prišle v konrupozdciji na, jcmhor. Nav-pično. Moj sodelavec zidar mo-ra na tečaj. Zamenja ga dru-gi. Stražar nama podaja opeko. Vesel je, da. mu ni dolgčas. Zraven vodi kolega ureditev maleiga pavka. Skrommega, z angle&ko travo, z belvm kame-njem, z rdečim kamenjem, s siwm fcamenjem, z belim, vde-iim in zelenim peskom. Z njim dela četa TUovvelelke brigade, ki je včeraj naikopala tristo od-stotkov. Emblemi nhstajajo kljub pomanjkanju barv,' čopičev. Umetniki imajo krog občudo-valcev. Moj svetovalec pripo-veduje, da dela višji zidarski tečaj, da ima rad Ijubljanske študente, ker niso rezervirani, da pozna precej naradnih obi-čajev v Bosni, da pozna psiho-logijo naroda, da bo šel štvdi-rat psiholagijo v Zagreb. Mal-ta moiče poka v vroči/rti. Nedaieč vodi kolega prestav-Ijanje tribune. Bul&ožer pod njegovim vodstvom reie glino in nastala bo položna galerija. Zelo je ponosen, da lahko uka-zuje buldožerju. Buldožerju! Komandant naselja vprašuje, če še kaj potrebujemo. Mate-rial, orodje, Ijudi. Moj zid ra-ste. Opeka brusi prste. Delam s tretjim tečajnikom. Uči me makedonščine in jaz njega slo-venščine. Potem se smejeva-Stražar dvigne rampo skupini »mototečajnikov«, ki vlečejo motor na sprehod. To je tisti motor, ki je iz dneva v dan pokvarjen. Emblemi bi najlep- še izpadli na visokem navpič-nem jamboru. Toda v Srbiji je svVreka dragocena. Petnajst ki-lometrav naokoli je ni moč do-biti. Buldožer je še zadnjikrat pastregel s hrupom in odpe-Ijal. Dekleta kumanovske bri-gade pulijo travo tam, kjer je odveč. Tu je ena črnuška, ki jo gledam. Ona me ne vidi. Zvočnik niti ne preveč hrešče-če poje »Pijanica«. Kot pona-vadi. Opeke je zmanjkalo. Hitro Ijudi za opeko! Treba je pakli-cati dežurnega naselja, kl po-kliče dežurne brigad, ki pokli-čejo svoje Ijudi, ki pokličejo s&mokolnice in čez pol ure pripeljejo opeko. Potem je na-vozijo za. cel nebotičnik. Med-tera stražar, zldar in jaz sedi-mo, kadimo in se pogovarja-mo. Stražar je nekje iz srca Črne gore. Pravi, da je spo-znal tu več Ijudi kot prej v celem življenju, da se je nauč.i\ slovenskega taroka, da je nje- gova brigada dvakrat specialno pohvaljena, da se je zredil in da ga to zelo veseli. Nekatere skupine delajo, druge preveč mislijo na popoldansko traso. Dežurnemu naselja se zame-rlm, ko rečem, da so Beograj-čani lenuhi. Ko vidim, da je tudi an Beograjčan, »e mu opravičim. Embleml počasi napredujejo. Sonce pa je nevzgo}eno in uui-čuje modnna neba. Tu zraven na&tdjcijo gredice. Kdaj bo zrasla angleška trava? Jutri pride Mika Tripalo. Ali bomo gotovi? Treba je urediti poti puti »trpezari) •« prati ambu-lanti, protl Habu, prebarvatl barake in pred štabom posta-viti skulpturo črno obarvanega mrtvega debla. Nastati morn užitna kompozicija. Vse naše delo je praozuyra'u proo samo- GRADIMO in ustvarjamo sami sebe Naš sodekvvec, ki dela na avtomobilski cesti v brigadi »Majde Vrhovnikove«, je zaprosil mlado, ži-vahno beograjsko študentko gozdarstva naj napiie ne-kaj svojih vtisov o brigadirskem živl)enju. Nevede je naletel na dekle, ki v prostem času rada tudi lite-rarno ustvarja in zato so tudi njeni vtisi tako izraženi, vendar polni in pristni odraz tistega, kar čutirmo in za kar se borimo vsi, za čemer strerrU mladost vseh naših narodov. Lepo je mladostne biti mlad svežine. in poln Mladost, Magistrala značajev Pokrajina — skoraj kakor na ka-terem Van Goghovih platen: na zelo zeU> položnih pobočjih prostrcme za-plate bujnih žitnih polj, zrelih in negibnih v svojem bogastvu, zrelih in negibnih v nemirnem trepetu raz-beljenega zraika pod brezoblačnim nebom. Naselje — kot pisatno poletno leto-višče: vrsta barak druga na>d drugo, vrsta sten, pobarvcunih vsaka s svojo barvo, beli šotori, ki sijejo pod žgo-čim soncem, zelenkasti šotori v hlad-ni senei hrastovega gozda, sredi vse-ga tega in nad nsem tem pa skoraj neprekinjeno, UMkotno popevanje ztooinikov. Ljpdje, preko tisoč Ijudi, mladast, sama mladast pa — zdaj kakor enot-no ubrana množica, mogočna in ne-imisiljiva kot ona v Eisensteinovih filmih, zdaj spet kakor dolga veriga pasameznikov, ki vsak po sboje do-žmljcvjo ritem celotnega kalektiva, ritem mladosti in dela, ustvarjanja. Vzdolž trase v dolini Morave je vseskozi skoraj enaka pokrajina, so slična brlgadirska naselja in enako delamia reka mladih Ijudi. Brez po-mena bi bilo poudarjati, da je v na-selju »Hristijtl mladi srbskl pesnlk Petar Vasič — z&raditi nikakega po-sebnega spomenika tej žilavi mlado-sti, kl se je izza pluga tn strojev, izza knjig vrgla h krampu in lopati, pod žgoče pomoravsko ln povardarsko sonce, da zgradi nov odsek magistrale in tudi v sebi nov odsek magistrale svojega značaja. Cesta prvega reda, prašna in viju-gasta, po njej se zvrščajo, »v bogatih kočijah se vtfzljo...« -potniki vsega sveta, da posedljo pod belimi stebrtšči Akropale in da v svoj počitnlški al-biim nalepijo nove slike novih nepre-segljlvih znarnenitosti. V bog-atih ko_ čljah se vozljo tja «13 jug in niti ne slutljd, da nosijo v svojih kamerah en sam drobni, bežni, ioda very ve.ry interesting posnetek §e bolj nepre-segljivegd spomenika.... NFTONI IITII^KI 7JD Veliko prostega časa brigadirsko žvljenje res ne nudi, prav tako je ne-mogoče, da bl bil človek kdaj res spočit, toda kljub temu naselje ob večernih urah zaživi, kakor da je ves dan mircJvalo in zbiralo moči. Po-dnevi je bilo treba delati na trasi, treba je bilo kaj postoriti v krogu brigade, v krogu celotnega nas^lja, odigrati je bilo treba kakšno tekmo, prlsostvovatl predfavanju in končno. treba je bilo marslkomu sesti za kako urico k višji ^matematiki, gramatiki ali politlčnl' ekonomlji, pa'vendar — tisti čas od osmih do enajstih ponoči-presega po živahnosti ves preostali ,dan. Zvočnik niza melodijo za melo-d"ljcr, pred baraikaml in pred 5otori pojo jn plešejo skupine, ob mizicah kod lučml odmeva glasno govorj'inje m smeh, poleg vsega tega pa prlhaja. s trase še hropenje bulddžerjev, ki se zarijejo v zemljo običajno takrat, ko zapusti zadnja brigada delovišče. Po svoji hrupnosti je to res ie podobno nenavadnemu karnevalu. — Prve dni, ko se še brigade niso 'zbli-žale, kaj šele posamezniki, je biia vsa razgibano&t razdrobljena. To je -^as navidezne stihijnostt družabnega živ-ljenja. Vse se giblje izključno znotraj meja brigade. Pa pride spet večer in njegov za-četek se prav nič ne razlikuje od vseh prejšnjlh. V tem taborišču pojo in igrajo na primer Ljubljančani, v so-sednjem pa Beograjčani, tukaj sakso-fon In kitara, tam pa harmonika. Cez čas pa se nekje v poltemi med čfrev-jem oglasi Kozaračko kolo, postaja od hipa d'o hipa močnejše in že se začne dolga'kača ljudi vijugosto pri-bližaviati skupini, ki posluša tisto me-lodijo 0 treh novčičih v vodnjaku. In kmalu za^em veriga pritiplje do njih, roke sežejd po stoječih postavah in jih malodane s silo potegnejo medse. — Krog je v nekaj trenutkih razbit, k-o-lona se zopet usmeri k svojemu izho-dišču in zdaj — kakor da se je poru-šila neka nevldna stena! Vse, česar ni zajej ta napad, se pomakne za glavnino, se zbere v prostranem krogu db plesalcih in opazuje. Zdaj še kak takt, nato se kolo razpusti, združijo se vs\ trije inštrumenti, udar! nova p-esem, to pot spet popevka, in začne se »igranka«. Za marsikoga je taka igranka res le običajno ples, svojski nemara 'e zara zvenijo udarci krampov, motik in lapat, cviljenje že odsluže nih samokolnlc. Birnenje bag-rov, vadjarjev, buldožeriev se preliva z njimi v zanosno pe-sem dela. Moč mladosti daje orodju življenje, Ja skoro sa-mo od sebe gradi nekaj svetega. r.ašega in samo našega. Spomin na avtoimobilsko ce-sto je poln sreče in želja za ustvarjanjem naše lepše bodoč-nosti. stojno delo mladih arhitektov. Vražje ponosm smo, da nam zaupajo, da pustijo naši fanta-ziji kolovoz. Ali bomo priborili naselju prehodno zastavico? Moj zid zori... Z veliko tablo, z emblemi, z rampo bo tvoril kompozidjo. Vsaj upam. Medtem pa moji kopljejo na odseku številka tri, kjer je tr-mas-a zmes laporja, peska, ka~ menja. Vsak udwrec krampa odbije centimeter hriba in centimeter moči... Hitro je treba končaU z »urbanizmom«, ker trasa kliče. »Avtocesta je velika šola tovarištva.« »Da-rujmo svojo mladost trasil*< To pride v rdečih črkah na črnem polju. In pred našim hatori-ščem med mladimi hrasti ru-meno: »7. SDB Tone Tomšič«. Brigadirji so kot valjna gli-na. Vse se da ustvariti iz njih in z njimi. Tu pride majcena streha iz salonita. lz ostankov salonita seveda. Moj novi sodelavec pripoveduje, da je razočaran, ker njegovega dela nihče ne opazi in pohvali. Sonce gleda bleščeče kamenje in bltščeče, Ijudi. Samo razpokana zemlja se ne blešči, ker je hrcupava in razpoke srkajo bliii. Sonca je raztaljena kovina. Prihajajo kamioni zelenega peska. Le jamborov nt rhoč stakniti. Se~ stavili bomo paličje iz dvfth krajših tramov. Kompozicija seveda. Vse skupaj mora biti kompozicija. Brigade se vračajo s trase. Zastave pojejo in s stražarjem skupaj držimo rampo navpik. Po opoldanskem spanju bomo nadaljevali z iijihovimi četami. Danes je treba končati. Pevski zbor IL SDB Mojde Vrhovnikove Vloga nemških študentov Glede na vse dosedanje dogodke, zlasti še kar se tiče »zloglasnega« frerlinskega kongresa, ki so razburili javno mnenje Zahodne Nemčije, lahko brez vsakih predsodkov Eaključimo, da igrajo nemški študentje pojnembno vlogo tako v notranji kot v zunanji politiki. Dejstvo je namreč, da se bije med številnimi univerzitetnimi organizacijami že več let neizprosen boj, ki naj bi na prvi pogled pred-stavljal le zrcalno sliko konfliktov raznih političnih grup v zvezis^m parlamentu. Zapisali smo »na prvi pogled«, kajti natančnejše spoznanje nam pokaže preeej drugačno sliko: zvezna vlada je namreč zainteresirana na omejitvi študentske avtonomije in se poslužuje v tem boju pač najbolj pripravnih sredstev, to je političnega grupiranja med študenti samimi. Ce &f» ozremo na polpreteklo dobo, ziasti še »a pirva povoj-na ldta, se lahko prepričamo,. da se je nemška visokošolska mladina z vsiem elanom zav-zela za pridobitve mirovnih po-godto, na podlagi kateriih naj bi rasla mlada nemška republika. Za diemokracijo, mir, raztume-vanje med narodi — so bila načala, ki so se jih nemški študentje v polnj meri zaveda-lii. Kaj vse so pričakovali od nove, nacionalizma oeiščene politike in kako so ji zaupali, kaže jasno prekinitev odnosov z vzhodnonemškimi kolegi. Istočasno je prišlo do ustano-vitve na-jmočnejže nemške štu-dientske oirganizacdje, Zveze nemških študentov (VDS). Veara in upanje v lepšo pri-hodnost sta se kmalu razblinili ob rekonstrukciji nemškega mdldtairističjega duha in ozke, na Zahod usmreirjene politike. Nemška miladina se je že ob samem začetku zavedla posle-dic, ki jii;h pi*inaša po teh na-čelih vodena politika. Nujno je naimTeč, da pride v takem primeru do zanemairjanja znan-stvenega dielovanja, vsaj tiste-ga, ki &e neposiredno ne tiče potreb oboroževanja. Vse to pomeni toorej izgubljanje ma-terialntih osnov za finan&iiranje znanstvenih ustanov, ikar so študentje lahko kmalu občutili.. Tako .ie praivzaprav prišlo do prvlih naisprotij med univer-zitetno mlaidino in vladno poli-tiko ravno na socialnem pod-ročju, kair pa je imelo obenem za posledico, da se kljub moč-ni propaigandi večina študen-tov ni dala zavesti. Le tu jn tasm, kjier so bide podane na prvi pogLed moirda realnejše osnove, so študentje podprli bonnsko politiiko, kot na pri-mer v odnosih z Vzhodnimi likujem.o lahko od^krit napad, kot je bil na primer mesec dni trajajoča kaanpanija za-hodnoberlinsikega tiiska proti Svobodni univerzi in njenirn študientom; nosilci odministra-tiivnih oblik so lahko univer-zitetne oblasti same ter mini-strstvo za kuiituiro, ki oviirajo študente v njdhovem saimo-upravljanju in preprečujejo njihove politicne akcije. Kon-čno lahko opredelimo še zad-njo, to je notranjo obliko boja, k.i se kaže v poliitiičnih mahina-nacijah s študentsko opozicijo, v poizkusu centralizacije štu-dentske organizacije^ da bii bilo usrnerjanje njene politike čiim lažje. CU3 vseh teh manevri-ranj j© odtegniti nekonformi-amu, značilnemu za nemiško študentovstvo, vodilne štu-dentske poliitične organe. ,Važno vprašanje, ki &e po-^stavlja pred nemške študente, ' je, kako naj se sedaj ubranijo in ohranijo svojo samostojnost Glede na to, da vodi vlada na-pade skoraj na vseh možnih pocfcročjih, je nujno, da se tudj študentje v svoji obrambi ne omeje le na posamezna obto-ževalna dejs-tva. Prj- tem pri-haja dobro oirganizirena in po-vezana mreža lokalnih študent-skdh združenj najbol.i do izra-z.a. Razen tega posvečajo vso pozornost tistipmu delu tnladi-ne, ka sicer ni velik, na katetre-ga pa se vendar v znatni meri opiirajo bonnski krog:L Da je ta del res majhen, priča podpo-ra' tako Liberalne študentske zveze kot drugih organiziiranih visokošolskih skupin, ki teme-Lje često le na verskj osnovi, pri tvorjenju protiatomskih odiborov. M>ed zadnjia nevaTOosti, ki giroze naprednemu gibanju na univierzi, bi lahko šteli tudi LidminiS'trativno usmeirjenje na linijo vladne stranke. To bi pomeniiLo povrnitev nemiškega študentstva na stališoe, ki bi bil dialeč piroč od upanja na dernokracijo. Prepričani smo lahko, da nemški visakošlolci ne bodo popustili. O tem priča kongres, ki ga je arganizirala VDS kon-csm maja v Frankfurtu pod geslom Za diemokracijo — piro-ti m:ilitairizimu in resitaivraciji. Več kot 400 tudieležencev, med njimi zastopniki socialističnih študentov Anglije, Italije, Svedske, Dansikie, Avstrije ter delegacija angleških laburistov, je v treh komisijah O'bdiel'alo številne referaite. Popoln uspeh kongresa je zagatovil endgla-s©n spirejem resolucije pirve in druge delovne komisije, rrned-tem ko so bili zakljaički dru-ge sprejieti z naisprotnim-i 53 glasovi. ZDRAVA DUŠEVNOST pogoj in pot do uspeha Marsikdaj nam pridejo v roke razne statistike, med katerimi niso redke tiste, ki prikazujejo na prvi pogled sicer malo zanimiv, toda kljub temu pomemben pregled zdrastvenega stanja na visokih šolah ali v študentskih domovih. Med številnimi odstotki in ostalimi navedbami nam bo često zbudil pozornost tudi stolpec: duševne bolez-ni in motnje. Na tak način so iz dneva v dan rasla in se krepila naspro-tja tako na sociaLnem polju kot na področju visokošolske reforme. Obadva sporna jabol-ka sta pravzapcaiv zrasla na eni in isti vejL, kajti zahteva po materialni podpon-i visoko-šolskega študiija je bila obe-nem zahteva po struktuirni pine-obrazbi statnega, novi družbi tujega in eksikiuzivnega tipa nemške univerze.Kolikoir je si-cer res pfišlo do izboljšanja socialnih težav s tako imeno-vanim modeloim Honnefer, ki Pa je predistavljal le kapljlco v neizmeirnem morju, so osteli vsi poiskusi viisokožolske re-foime le airhivski dokumenti. Nič čudnega ni, da &o sledile številne demoii6tracije (500 štu-dentov v BerLinu), bojkotiranje menz in pmedavalnic, saj je no-va vladna odločba, da se še zmanjšajo štipendije v okviru modela Honnefer za 20%, zbu-dila upravdčene proteste. Zato je VDS pnevzela ener-gične ukrepe in si s tem na univerai sam| pridobila polno-številno večino. Ceprav je bila morda podpora dvema alžiirski-ma študentoma na vddez le pe-sek v očd, se je vendar vlada na vse pretege priizadevala, da izneveri študente njihovemu vodstvu. Na žaloet lahko ugo-tovirno, da je do tega v vod-stvu VDS res prašlo. Tako je Zveza nemških študentov po krivdi &voj,ih funkcionairjev ob-viisela med dvema nasproitndnia poloma, kajiti večina študentov je spoznala, kam vodi nova po-Mtika VDS. To. je bil glavni raziog, potem ko ni bilo več zaupanjia niti v lokalna štu-dentska zd:ru'ž>enja, za ustano-vitev že znanih odborov proti atomski ofoarožitvi: Le v deželii, kjetr ne bo sledu o jedrskem arožju, lahko pridejo do izra-za načela o demokracijd, miiru In razumevanju med natrodi. Kot je vladna stranka sku-gala vskladliti svojo novo obo-roževalno politiko z univerzo, se žtudentjie na drugi strani zavedajo, da morajo enega od teh proiblemov izključiti, če naj posksrbe za drugega v pol-ni meri. Po preteklem beirldn-skem kongresu, ki je imel dalj-nosežne. posledice, je postalo vodilnim kjrogoim jasno, da predistavljajo odbori proti atomsiki oboroždtvi trden most, preko katerega lahko v krat-kem prdde do koordinaciije jav-nega mnenja z mišljenjem mi«dih naprednih inteLektual-cev. Zato je Bonn razpletel šaroko mnežo, s katero skuša oslaibitd in prifcazati v slafoi lu-či celotno žtudentsko polltiko in z njo zvezane pozitivne pri-dobitve. Med no&ilce oziroma temeljne forumie. pireko kate-rik skuša očrnitj mišljenje na-prednih študentov. so ti.sk, ra-dio ter vladi naklonj-ene grupe na undverzi (RCDS, CDH). Med oblikami, v katerih se iBvršuje ta sramotilnd boj, raz- Zlasti v zadnjih tridesetih letih so se odgovorni univerzi-tetni krogi po vsem svetu mo-rali spoznati z dejstvom, da številni študentje, tudi tisti z nadpovprečnimi duševnimi sposobnostmi, ne dokončajo svojega študija. Morda bi kdo ugovarjal, da je temu v večini primerov vzrok le nezadostna materilna osnova; toda prva mednarodna konferenca o du-ševnem stanju med študenti, ki jo je pripravila svetovna orga-nizacija za duševno zdravje (WFMH) je na podlagi števil-nih podatkov prikazala marsi-katere, doslej še neznane izvo-re duševnih motenj. Navedli bomo nekaj prime-rov iz raznih držav, katerih predstavniki so skušali sezna-niti delegate na konferenci s stanjem na njihovih univerzah. Na Nizozemskem in v Fran-. ciji ni potrebno opraviti kakih posebnih izpitov za sprejem na visoke šole. To ima za posledi-co, da pozneje študentje pri iz-pitih često odpovedo in morajo tako prenehati s študijem. Na Filfoinih je zaradi neomejene-ga vpisa na univerzo število absolventov tako naraslo, da je sedaj večje, kot pa so trenut-no možnosti zaposlitve. Tu je ta nesorazmernost eden od vzrokov, ki vodi do razočara-nja in odstopanja od nadaljne-ga posvečanja visokošolskemu izobraževanju. V Združenih državah Ame-rike je glede na veliko število študentov (na 60 prebivalcev 1 štu^dent) poskrbljeno tudi za reševanje eventualnih proble-mov in motenj v duševnosti slušateljev visokih šol. Tako na približno stotih collegeih preda-vajo o dušeVnih problemih, medtem ko številne druge viso-ke šole vkljiičujejo psihiatra ali psihologa v svoje upravno telo. Zlasti ti strokovnjaki so ugo tovili, da se mora približno 10 odstotkov vseh študentov te-kom študija spopasti z različ-nimi duševnimi problefmi, kar gre vse na škodo njihovega de-la na univerzi. Čeprav smemo trditi, da je edini neposredni in odgovorni faktor za vse te po-sledice v duševnosti številnih študentov okolje, družba, v ka-teri bolnik živi, lahko navede- mo tudi nekaj značilnih, sub-jektivnih okolnosti, ki tudi vo-dijo do emocionalnih konflik-tov. Med njimi so nesporazumi med starši, predsodki oseb, ki odgovarjajo za mladino, po-manjkljiva in nezadostna sa-modisciplina. Psihiatri lahko na podlagi tega pozneje ugoto-ve, da se slušatelji odpoveduje-jo nadaljnjemu študiju, ko po-stanejo zaradi določene apati-je, depresije ali drugih psiho-somatičnih motenj, izvirajočih iz že omenjenih okolnosti, ne-sposobni za vsako 7. VIII.-14. VIII. 1959 LJUBUA'NA-Yllfi(TSLAVIA V. INTERNATIONAL STUDENT MEETING Pred nami je peto mednarodno študentsko srečanje, ki ga prireja Mednarodni odbor ljubljanskega Univcrzitetnega odbora s sodelovanjem Centralnega odbora ZSJ. Letos je bilo razpo-slanih okoli 100 vabil, kar je precej več kot lani in zato priča-kujejo tudi večji obisk. Organizator je poskrbel za obširen program, ki vključuje med drugim predavanje dr. Milutinoviča, svetnika v kabinetu predsednika republike, o aktivni koeksistenci med narodi in državami kot potrebni nujnosti v mednarodnih odnosih, in pa sekretarja za informacije ZIS B. Osolnika o vodilni vlogi mla-dih intelektualcev v moderni družbi. Predsednik Centralnega odbora ZSJ V. Stambolič bo govoril o pomenu študentskih orga-nizacij pri razvijanju sodelovanja in prijateljstva med štndenti. O srečanju bomo obširneje poročali v prvi jesenski številki Tribune. Delegati so se strinjali s sta-liščem, da se zdrava duševnost ne da opredeliti s prilagoditvijo različnim okoliščinam, s kon-formizmom ali ugodnim druž-benim položajem in sprejeli številne zaključke ter napo-tila odgovornim univerzitetnim krogom, ki se morajo zavedati važnosti tega problema. Pred-vsem so zahtevali, da postane skrb za zdravo duševnost sle-hernega slušatelja važen del v celotnem kompleksu zaščit-nih ukrepov za zdravje sluša-teljev visokih šol. V zvezi s tem so postaviil nekaj konkret-nih predlogov, kako se izog-niti posrednim izvorom motenj v duševnem življenju marsika-terega študenta: normalni, za vse zmogljivi učni načrt, upo-števanje študentskih predlogov pri izdelavi osnovnih študij- skih načrtov, skrb za slušate- _______ l]e prvih semestrov, reševanje problema prezasedenosti viso- Dve Francozinji na preteklem Svetovnem mladinskem festivalu v Moskvi. Kakšno presene- kih šol itd. čenje pa bo prinesel letošnji festival na Dunaju? Reforma v Franciji Na začetku letošnjega leta je vse francosko časopisje z navdušenjem pozdravilo vladno odločbo, ki naj bi bila začetek reforme zastarelega šolskega sistema v Franciji. V zadnjih petnajstih letih je bilo narareč vzgojno vpraša-nje eno izmed najbolj perečih in je postajalo z vsakim letom bolj kritično. Med tem časom so v Četrti republiki razpravljali o najmanj 12 predlogih za reorganizacijo in modernizacijo vzgojnega sistema. Čeprav je vsak od teh pomenil izboljšanje obstoječega stanja, ni bil nobeden uresničen. Potem je 6. januarja 1959 vlada de Gaulla ob-javila odločbo, ki je nosila ime takratnega prosvetnega ministra Bethoina, v kateri s« zahteva reforma javne vzgoje. Francoski vzgojnj sisteim je mešanica najTazličnejših šol, kj delujejo brez prave medsebojne povezave. Obvezno osnovnošol-sko vzgojo do 14. leta so uvedli 1881 v Tretji republiki. Šole diruge stopnje, tako imenovane >>lycees-« in »colleges«, so bile ustanovljene v letih 1902 do 1905 in se njihova osnova ni sipremenila do današnjih dni. PokLicne šole so bile uvedene šele leta 1919. Dolga leta sploh r\\po poskušali uiredlti odnose med temi samostojno nasitalimi šolaimi jn celo še danes nirrfajo v Franciji enotnega koncepta vzgoje. Tud; materialna osnorva fran-coisikega šolstva je v enako ne-ugodnem položaju. V sami Franciji je veliko pomanjkanje osnovndh in sirednjih šol, v nje- nih pnekomorsikih posestvih pa je položaj obupen. Povsod so pedagoški kadiri zeio stobo pla-čani, kar je varok, da dotoka novih učnih moči skoraj ni oziroma je zelo majhen. Učil-nice so maijihne in slaibo opre-mljene, ravno tako ali pa še slabše je s kabineti in labarato-rijl. Tako da bi radikalna re-foirma morala odpria-viti te ne-dostatke, pireden bi se lotila druigih pedagoških vzgoijnih pirotoLemov. In končno je francosiki si-stem ločen od sodobne franco-ske diružbe in popolnama ne-sposoben, da bi ustrezal njenim potrebaim in željam. Bodočnost vsakega firanco-skega otroika se odloča v stairo sti enajstih let, ko opravi kvalifikacijske izpite, od kate- TELEGR AMI KANADA. Ob obisiku aingle&ke kraljice v Kanadi ]j bodo v On-tariju namesto diam.aintov in Jcrizna poklonili štapendijski fond v znesku pol milijona funtov. To idejo so v Kanadj sprejeli z navdu-šehjem in o njej razpravljajo tudi v ostalih deželah Čommonvvealtha KITAJSKA. Sainatorij Mednarodne študemtske rveze za afriške in azij&ke študente v Pekingu letos slavi petlebnico O'bstoja. Od usta-novitve pa do danes se je v sanatoriju zdravilo 1320 bolnik-ov. 93°/i> odpuščenih bolnikov je lahko sipet nadaljevalo študij. ANGLIJA. Reprezentanca bangorske univerze le s 73-urno in 8-minutno igro pokra potolkla dosedanji rekord, ki' ga je imela re-prezentanca dublinske univerze (&1 ur). BELGIJA. Izpiti na p>ravni fakulteti v Liegu, kj so se do sedaj vlekli po nekaj dni, celo po dva tedna, so skrajšani na en dan. Stu-dent bo moral v sedmih urah odgovarjati na vprašanja i.z gradiva. ki obsega 4000 strani. ITALIJA. VIII. kongres italijanske nacionalne študentsike unije UNURI je bil toonec aprila y mestu Čattolico. Istočasno so proslav-ljali tudl desetletnico obstoja študentsikih svetov. Delegat} so se v glavnem ukvarjali z udeležbo študentov v uni-verzitetnih upravah in problemom univerzitetne reforme in vzgoj-nih metod. ¦ V resoltuciji so udeleženci kongresa pcudarili.. da tvori avtono-mija univerzitetnih inštitutov \n udeležba študentov v administra-tivnih organih že delno osnovo za resnično univerzitetno reformo. Od vQade so tudi zahtevali, da konča škodljivo rivalstvo med držav-nimi in privatnimi univerzatmi. rih je odvisno, če se lahko vpi-še v liceje ali kolegije, v po-sebne ^dopolnilne kuirze-« ozi-roma oatane še tri leta^ do formalnega konca žolanja, v osnovni šoli. Ko je ta selek-oija opravljena, je v poznejših letih praktično sfcoraj nemogo-če kaj sporemeniti. Sociailna strukituira študentov v srednjih in visokih šolaii je . presenetljivo enostranska. V ko-legijdh in lioejih je med de-setimi 9 štjudiemtov meiščanov oziroma pripadnikov sirednjega sloja. Šele vsaik deseti je kmeč-lčega oziroTna dielavskega pone-kla. Na univerzah znaša pro-cent kmečkih študentov 1-2 in delavskih 3.5%. Enake možno. sti vzgoje in poklicnega šolanja so le sanje, kaitere bo mogoče doseči le z daleikosežno refor-mo, ki bo povezana z vladnimj podporarni diružinaim študentov ali študentov samim. (Franco-ska n-aoionalna študentska uni-ja že dolga leita zahteva od vlade neke vrste »predplačo* za študente. Ti so po njeni raz-lagi le neke vrste učenci na in-telektuailnem podiročju, kot so drugi mladj ljodje na primer v indtiistriji ipd.) Današnja francoska diružba posveča le mialo pozoirnosti mladini in njenirn problemom, čeprav so mladi ljudje njen neločljivi del in bodoči obliko-valci narodove usode. Nacionalna vzgoja — šole, univerze ,in vzgoja odiraslih, moira biti namenjena prosvet-ljevanju vsega prebivalstva. Javne šole morajo pripravljati mladino za njeno bodočo druž-beno vlogo, zato ima vzgoja trojen aspekt — individualen, kolektiven ali družben in naci-onalen. Vzgoja mora nuditi mlademu človeku možnost razvoja lastne osiebnosti in razvoja njegovih i n telektu aln i h sposo bno s>ti: to ie opazovanja, mišljenja, vetr-balnega in umetniškega izra-žanja t>er akcije. Taka vzgoja mora ohraniti in razvijati te-meljne človeške kvalitete vsa-kega posaimeznika in mu omo-gočiti' plodno. sodelovanje v družbenem življenju kljub ru-tini vsakdanjih opravkov. V šolj iriora učenec odskižiitl svojo vajeniško do^bo za druž-beno žiivljenje in pnedivsem za demokratično življenje, je pi-sal Paul Langervin, veliki firan-coski učitelj in pedagog. Vzgoja bi morala in mora služiti specifičnim potanebam in interesom dežele s tem, da vzgaja strokovnjake za vsa podiročjia narodne aktivnoeti. S tern pa bo služila tudi širšim inteiresom človeštva in raeivo-ju kulture in civilizacije ˇ najširišem smislu. Visoke šole v Franciji so še bolj kot diruge poitrebne re-forme in še prav posebej die-centralizacije. Univerza v Pa^-rizu je napolnjena do zadnjih meja. Da bi se to stanje itBp boljšalo, morajo provincialn« univerze dvigniiti nivo svojo-ga pouika, študientom in prcv fesorjem pa bi morali nuditi dostojne pogoje ^za učenje in pouk. Ze povinšen piregled nefarn^ ki jih vsebuje deknet od 6. ja* nuarja, kaže, da bistvene zar hteve pedagogov in študent-sldh zvez niso upoštevane ali Pa odpa*avljene le z obljuibamU Reforma praivzaprav potrju-je raeredno diskriminacijo v francoskih šolah s tem, da ne nudi enakih pogojev vzgoje sem tistim, ki si tega ždis. Razen tega se je razmejenost posaimeznih šol še povečaia s poiudairjanjem njihovih poseb-nih funkcij in značilnosti. Vi-soka vzgoja je še vedno osta-la v okviru 19". stoletja. Sol-stvo druge stopnje pa je slej ko prej rezeirvixano za elitni del francosike mladine. Osnov-nošolska vzgoja in njeno n»-daljevanje v »dopolnilnih kua> zih« bo nudilo velikemu delu francoske mladine možnost šolanja do 16. leta, ki pa ne bo imelo ne prave vsebine n« cilja. Franccska vzgoja je toneij danes v enaiko kritični situ-aciji kot je bila pred Berthoi-novim dekretom. Nekateri pft celo trdijq, da poimenijo ukrepi korak nazaj. Cilj in vloga nacionalnih študentskih unij Zar študenta navadno imarno vsakega, ki se ukvarja s študi-jem t.a unlverzi ozirorna za-vodih za visoko v-zgojo. V mar-sikaterem oziru ta .delitev od drugih družbenih skupfoi ne poraja kalašnih posebnih pro-blemov; Mednarodna primerja-va pa vendarle pokaže, da je definicija študenta v različnih dežeiah zelo različna. Pioblem se lahko nanaša 'tako na verti-kalrio kot hjoriaootaino deiitev. Vertikalna delitev se nanaša na vprašanje; Kdaj nekdo postane itudent, in s tem preneha bitl učejiec (v osnovjiošolskem smi-filu). ; Zdt se, da je najpametneje pustiti vsaki deželi, da reši ta problem delitve z ozirom ne fvoj sistem vloge. Da pa lahko rečemo, da je neka ©rganizaci-ja študeittska, potem mora biti neizogibno izpolnjen pogoj, da imamo njene člane za cdraslc, ki so sd po lastnem preudarku izbrali svoj študij in v marsi-Lem sami odločajo pri poteku in načinu svojega študija. V tem se torej ločijo od učencev ozi-roma srednješolcev, ki v teh etvar&h nimajo nobene izbire ne vpliva. Razen tega je treba študen.t« smatrati za odirasle-ga tudi v pogledu ekon.omskih in dmžbenih potreb. Gmenjeno razlikovanje pa srednj&šolcem ne preprečuje članstvo v nacionalnih študen-tovskih organizacijah. Specifič-ne razmere v neki deželi &o lahko vzrok, da je njihovo članstv.o zaželjeno. Vendar pa so lahko srednješolci le navad-iji člani, vodstvo mora ostati popolnoma v rokah študentov. Po vsem povedanem morajo biti študentje ne le popolnoma svobodni v vodenju svoje orga-nizacije, temveč morajo imeti tudi vpliv na same vzgojne probleme, štipendijsko politiko, upravo in administracij0 uni-verze itd. Tov.rstna aktivnost ustyarja trdno osnovo za vse ostalo delo študentske organi-zacije. Studentske zveze vključuje-jo torej vse tiste,. ki študirajo na univerzi ali njej enakovred-nih učnih zavodih. V mnogih deželah pa nacionalnih unij ne tvorijo samo študentje, Vsaj med njihovimi voditelji so po-giosto profesoTJa in v redkih ' slučajih celo ljudje, kj oprav-ljajo druge poklice. Seveda pa morajo imetl vsaj. nekaj skup-nega s študenti. Vendar pa na svetu še danes niso redki slu-čaji, ,da si stojijo študentje ln profesorji v mnogih pomemb-ndli stvareh odkrlto nasproti. Kratko rečeno, naclonalne študent^ke unij€ morajo v vsa-kem oziru zagovajrjatl ln se boriti za žtudentske interese. Druga, horizo^ntalna delitev se narvaša na vprašanje, kate-re vzgojne ustanove (čeprav starost slušateljev odgovarja starosti študentov na univerzi) oziroma njihovi slušatelji prl-dejo v poštev za članstvo v štu_ dentskih organizacijah. Ce prl-znavamo^ da je student osaba, ki se ukvarja s Studijem na &a-vodih za visoko vzgojo, smo že v mairsičem odgovorili na to vprašanje. in če poznamo dej-S'tvo, da v številnih deželah sploh niTnajo univerz kot ta-kih, temveč le kolegije, potem je jasno^ da članstvo nacional-nih unij tvorijo študentje teh zavodov Rekii smo, da nacio-nalne unije predstavljajo in se bore za interese študentov. In kaj so interesi študentov? Kljub vsem mogočim protolemom, kl nastajajo pri tej definiciji in ki ijhajajo Iz političnih, eko-nomskih, družbenih, zgodovin-skih in drugih pogojev, bi lah-ko študentske interese razdelili v štiri skuplne. V prvi skupini W združil; vsa tista vprašanja, ki zadevajo štude.nte v glavnem glede nji-hovega itudija, socialna, eko-nomska in vzgojna vprašanja i.n morda še menarodne zveze. So-cialna in ekonomska vprašanja se tu nanaš.ajo na štipendije, posojila, takse, vpisnine itd. in seveda zdravstveno zavarova-nje, študentske domovet men-ze in podobno. Vzgojna vpara-šanja so v prvi vrsti tista, ki se d"irektn,o nanašajo na vsebi-no i,n razdelitev u6nega načirta, seveda pa morajo imeti Stu-dentje tudi pravioo in možnost^ da povedo svoje mnenje" o uni-verzitetni administraciji, eko-nomskih pogojih kot tudi vseh ¦oistalih zadevah, k\ posredno vplivajo na študijske pogoje. Mednarodne zveze, odnosi tvo-rijo samo po sebi rezumljiv del aktivnosti nacjonalnih unij. V drug0 skupino bi lahko pri-šl,o vse tisto, kar Imenujemo kulturna in športna aktivnost. To je prizadevanje, vzbuditi prj študentih aktivno zanimanje za gledališče, literaturo, glasbo, slikarstvo, vse vrste telesne vz-goje, šah itd. Te aktivnosti či-sto naravno predstavljajo važno nalogo v bogatenju študentske-ga življenja, ki je prepogosto usmerjeno le v študij oziroma v to kar je s študijem v ne-posredni zvezi. V tretjo skupino bd prišteli vpražanja, ki neposredno zade- vajo p.okllcno afctiv-nost oziro-ma probleme, s katerimi se srečujejo študentje, ko konča-jo šbudij: to so pogoji za zapo-slltev, višina plač, možnosti za napredovanje itd. Mnogi meni-jo, da je urejanje teh proble-mov direktno povezaoo z leti na univerzi. Cetudi je to lahko do neke mere res, je praksa pokazala( da je reševanje teh vprašanj bolje prepustitl dru-gim, profesionalnim organiza-cija.m. V četrto skupino pridejo la vprašanja. Najprej političnj problemi, kj so brez dvoma velikega pomena tako za posameznega gtudenta kot za skupino oziroma študentsko or-ganizaoijo. Razprava o tem, all spadajo politlčaa vprašanja v dejavnost študentskih nacionalnih unij, verjetno ne bo nikoli končana. Nacionalneu nije v visoko raz-vitih deželah zagovarjajo stali-šče, da se morajo njeni člani aktivno politično udejstvovat.1 le izven njenih okvirov. To stališče, ki j& za nekatere evropske dežele razumljivo, pa v večini azljskih, afriških, juž-noameriških. in tudi nekaterih evropskih deželah ni sprejem-ljivo. Predvsem pa so v deže-lah, kj se bore za nacionalmo neodvisnost, ln deželah, kjer visoko šolstvo še nl dovolj raz-vito, nacionalne umlje močno angažirane pri sploSno polltlč-nih vprašanjih. V deželah, ki imajo več uni-verz oziroma njej odgovarjajo-čih uinih zavodov, je normal-no, da so lokalne študentske or-ganizacije na posameznih uni-verzaji članice naclonaLne uni-je. Clanstvo lokalnih organlza-cij v nacionalni uniji je v ve-6ini elučajev obvezrK) (glede na pravila posameznih Uiniverz, dr-žav in drugih principov). Zara-di take sestave morajo nacio-nalne unije v največji meri delovati na demokratičnih prin-cipih in kolikor mogoče vernc izražati mnenje večine Studen-tov, istočasno pa tud] opravič-ljlve zahteve manjSine. Pri vsem tem pa mora biti nacio-nalna unija seveda popolnoma prosta pred vplivi univerzitet-nih oblasti, političnih strank itd. V tunizijski vasici Sakiet Sidi Jusuf je leios pcleti organiziran mednarortni študentski de-lovni tabor, v katerem bodo študentjc tunizijs kim prebivalcem zgradili novo šolo. Francija je protl temtL protestirala, ker je začutila, da b i bila to zanjo kaj neljuba manifestacija Študentski mozaik IZ ZAHODNE NEMCIJE B Stevilo služaitieljev nem-škega jezika je tako naraslo, da profesorji in asistenti niso kos položaju. Kljub naraščajo-čemu števdlu študentov pa je pnecej kateder za nemišfki je-zifc nezasedenih. Samo v Bon-nu je 16O0 gemianlstov, Če-prav jih fakulteta lahko spirej-me s-amo 100. Na svobodrii univerzi v Berlinu pa vodijo asistentje seminarje s po-vprečno 300 slušaitelji. Poro-čajo, da je položaj na drugih univeirzah še hujišL | Sfeudentski parlament heidelbeirške univerze je izra^ zil odločen protest in naspro tovanje zaliteviaim univerzitet-nega senaita o omejitvi pravic študehtskega časopisa »-Farum academicum«. Prvo odločbo o odvzemu denatrne podpore li-&tu, ki ga izdaja Splošna štu-dentska zveza, so pozneje spremenili' in zatotevali, naj pride v uredništvo časopisa pcredstaivnik profesorskega Evropska kooperacija Poročali smo že o ustanovitvi tako imenovanega College of Europe, instituta za Studente razllčnih evropskih držav. Podobne težnje smo lahko zasledlli tudi v okviru Evrop-ske gospodarske skupnosti, ki jo sestarljajo Belgija, Fran-cija, Zahodna Nemčija, Italija, Luxemburg ln Nizovemska. Prvič je bilo izraženo mnenje o ustanovitvl tovrstne visoke šole že na konf&renci v Messini, kateri &o sledili pozneje rimski dogovori, Tedaj so idejo »posta-viti močne temelje politični in gospodarski integraciji« v bl-stvu sprejeli prav vsi predstav-ni'ki teh evropskih dežel, kar je bilo črno na belem zaplsano tudi v dogovoru o ustanovitvl Euroatoma, kj&r se zahteva »ustavno na univerzltetmi rav-ni«, ne d'a bl bila posebej pred-pisana oblika ali vrsta. Eto maja letos pa je ostalo vse le na paplrju, od nobene stranl ni prišlo do kakšnlh konkretnih predlogov, vsaj za plodno dl-skusijo ne. Edino, slcer močno subjeiktivno obarvano stališče je zavzela komisija v okvlru Euroatoma, kl se zavzema pred-vsem za vzgojo bodočih stro-kovnjak(5v na polju atomske energije. Tako se je »Evropski parlament« šele na srečaruju v Strasbourgu lotil tega problema, ki pa je ostal y glavnem mere-šen. Kot je bilo že preje ome-njeno, se je grupa nekaterlh predstavnikov zavzemala le za ustanovitev posebnega tehnič-nega instituta, drugi pa so na-siprotno ptfstavili zaMevo glede vsestraoske kooperacije na uni-verzltetni ravni. Tako je Fran-coz Alain Peyrefitte menil, da se lahko »mislečega Evropejca« vzgoji le na nacionalnih visokih šoLah, medtem ko je edino po-treben sikupen institut za razl-skave na nuklearnem področju. Razen tega bi bil za ustanovl-tev univerze z večSmi fakulte-tami potrebnl številni medse-bojni dogovorl med maclonalni-ml skupinacnl samlmi. Drugačnega mnenija je bll ita-lijanskl predstavnik, bivšl zu-nanjl minister MarUno, kl je odločno nasprotoval ijrancoske-mu stališču, češ da v dogovoru ni posebej rzah uvedejo avtonortijo ln dajo tudi študentom pravico do sodelo-vanja 'pri univerzitetnih zade-vah. Predavanjem o kolonlalizimu in imperializrrm so sledile dol-ge debate. Udeležencl so na-stopali kot predstavnikl južno-ameriškth narodov v borbi proti koloniallzmu In imperializmu, pri čemer so posebej navajaul primere te borhe na Falkiadan-skih otokih, Guayani, Brilanski zapadni Indlji, Francoskih in Nizozems.klh Antllih in Puerto Ricu. Zaradi preimajhnih stlkov med gtudentskimi časopisi v Latinskl Ameriki so na seminarju pred-lagali ustanovitev naoionalnih študentskih časopianih zdrnženj in organteacijo vsakoletne kon-ference študentsk&ga tiska. Štu-dentskl nacicnalni uniji Vene-zuele pa so poslali brzojavko v kateri ji predlagajo, naj pripra-vi kongres študentov Latinske Amerike. Med razpravo o ekonomisklh pnoblemih so udeležienci ugoto-viil. da bl bil skupni trg najbo i pot. za lzboljšanje v nerazvltlh deželah. Francoski študentje spet demonstrirajo zar»di neurcjenih vlsokošolskih problemov Njena zgodovina se ni pri-čeia 1770. leta, ko se je na nje-ni obali izkircal kaipitan Cook, ampaic šele kakinj dve stoletji pozineje, ko so taim iztercald prvih &00 angleških kaznjen-cev. Sele v zatetku 19. stoletja so biiii med kaznjenci tudd že delavci, ki &o prd.čell z osvaja-njem novega kontinenta in kmalu spocuiaiLi rodovitnost avstrijsikiih taL O vsem tem so zvedeli tudi v Angliji, kjer je vlada uvide-la, da mora stvar vzeti resno v rotoe, če noče dioždveti enake usode kot v Sevemi Ameriiki. Ce je hoteia vložiti kejpitai, je bilo za to tmeba zdniižiti že pnecej razkosano zemljo. Ste-vilne aristokratsike angleške družine so se z vsemi svojimi .koičijami in pohištvom preseli-le v novo domovino kot nosilcj angleške kapitalistične kdoni-zacije. Te dogodke pa je v petdese-tih !etiih 19. stoletja zajiezila v znatoi meri zlaita mrzlica. De-set tisoč novih priseljencev je eledilo kliicu o bajnem zaisluž-ku bnez napornega dela. Vlada je sioeir kmalu reaigirala in za-čela prodajati licence za izko-riSčanje zlatonosnih tai, kar pa je imelo za posJediLco upar av-stralsikih ddggerjev. Pod novo repuiblik.anskio zastavo so mno-žice, ki so zažgaie svoje licenč-ne listine, zab.'tevale davčne olajšave in splošno volilno pra-vico. Kljub temu, da je britan-skemu guverneju uspelo z ob-oroženo siilo zatreti prve vsta-je ter kaznovati njihove vodi-telje, se je razvilo tu eno naj-mogočnejših delavskih g;banj na sveitu, ki si je kmalu izvo-jevalo svobodo in pravice. ko-likor se te v največji meri lah-Ito dosežejo v kaipitalizmu. Ne glede na to, da vlada skirbi za vzgojo in pouk (saj plačuje celo za prevoz prebi-vajlceim oddaloenejših ki-ajev, kjer ni šol, drugod uvaja pouik preko radia itd), je le redko govoira o ajvstralskih visokih šolah in njihovem kvaliitetneim nlvoju. Vsega skupaj deluje osem univerz, kjer se zlasti Čutj pomanjikanje strokovnega kadira. V kratkem bodo začeli z gradnjo nove, dosedaj naj-večj« univerze v Canberri ob- enem s štiarimi Situdentskimi domovi. Avstralska vlada ponosno zatrjuje: pri nas ni resnega problema. Moirda to drži za notranjo, nikakor pa ne za zunanjo politiko. Začetki tega svojevrstnega zavzemanja za Belo Avsferalijo segajo prav na začetek preteklega stoletja, ko so se »vstralski delavskd sindikati zopeirstavili naselje-vanju ljudi nehritajiskega, zlasti pa neevnopskega porekla. Stirah je bil zanje upravičen: »¦rumena nevairnost« — cenena aizajska dtelovna sila bi hdtro znižala aivstralskie mezde. To izolacijsko polLtiko vodi vlada tudi po dirugd svetovni z neverjetno natančnostjo, saj je Se leta 1947 bilo komaj 11% vsega pirebivalstva nebritan-skega porekla. Za vsakega no-vega (povdarjam nebritanske-ga!) priseljenca so življenjski pogoji silno težki. V začetku je sikoraj obvezno taborišče, šele pozneje lahko upa na kaj bdjžega. Letno prihaja v Av-stralljo okoild 145000 priseljen-cev. Jugoslovani smo po po-datkih zadnjih deset let z 29000 ljudd na sedimem mestu. Vlada si prizadeva, da bi omejila tok tujcev in plača na kcmu Angležu več kot cene za vozovnico, njihovrm otipoikom do 19 let pa celo! Medtem ko je vlada do Ev-ropejcev popu&tljivejša (čeprav v zadnjem času z nejevoljo opazuje pritx>k črnola&ih Itali-janov), se na vse kirdplje brani azijskih priseljencev. V okviioi Colombo-plasna sicer pomaga nerazvitim az.ijsklm deželam, sprejela je celo 5000 azijskdh študentov. od katerih jih 800 v akviru že omenjenega plana dobiva štipendijo, ne dovoli pa prekoračiti števiila 6000. V začetku letošnjega leta je uglednj dnevnik Sydney Mor-ning Heirald objavil članek pbd debeio tiskanim naslovom: Mešanj zaikoni z Azijcd so nuj-no potrebni za nastanek nove ra&e. Tako namreč skušajo pa-metnejsi ljudje rešiti ta pro-blem, ko se opirajo na gene-tično staližče, ki naj predstav. lja posreden povod za naseli-tev Ijudi azijskega porekla. Ne na zadnjem mestu stoje s svojimi zahtevami tudi na-predni avstralski študentje, kj so na seminarju za politdčno znanost v Mielbournu izrazili dvome o pravilnosti nadaljne izolacijske politike avtsralske vlade. Ostnednjl študentski list Pelikan pa je zapisal v svojem uvodniku: 2elja in hkrati upa-nje je, da bodo te (azijske) de-žele kmalu za vedno prezrle in pozabile žalitev, ki jo izraža poliitika Bele Avstralije. povzročil vladni siklep o pustu alžirske študentske ot» ganizacije. Pred&ednik UNEF je poslal gensa-aiu De Gauiiu pismo, v liaterem ^ahteva, naj francoska sodi.šča ne delaoo razlik med domačimi in sev«r-noafrižkimj žtudenti. IZ JAPONSKE Zengakuren (nacionalna ganizacija samoupravnih štu« dentskih združenj) je imela junlja v Tokiu svojo XIV. r©-dno letno skupščino, na katezi so ponovno potrdili levo usmerjeno politiko, ki jo vodl ta organizacija. Na skupšdini je okrog 800 delegatov eno-glasno odobrilo polltiko cen-. trainega komiteja. Študentj« so zahtevali nadaljevanje po-lilike razrednega boja z upo-rabo vsch mogočih političnih taktik, vkljueno stavk in de-monstracij. Delegati so ozna-čiii politično linijo japonske KP za »preslabo«« in poudarili, da le palitiika, ki jo vodi Zen-gakuren, predstavlja »-pravo marksistično linijo«. Do zad-nje skupščine je bilo iz KP Ja-ponske izključenih že 21 vodi-tcljcv »rganizacljc Zengaku-ren. Da bi zavarovaui študent© pred ekstremno levim politič-aim vplivom organizacije Zcn-gakuren, |o prosvetni minister skleuil organizirati te^Jaje za »študentske vodltelje ©ziroma varuhe*1, ki naj bl preprečeva-li vpliv te komunislične orga-nizacije med študenti. V ta nunien bodo organiziraJi pose-ben 5-mesečni tečaj. 72 rek-torjev japonskih univerz je podprlo ministra v tej akciji. Že dalj časa pa pripravljajo ludi novo študentsko organi-zacijo, Nichgakuren, ki naj bi paralizirala delo Zengakuren. Vendar se je doslej le malo šhidentov navdušilo za novo organiKacijo. ® Po poročilu japonskega vzgojnega ministrstva okrog tretjina diplomantov na Ja-ponskem nc opravlja poklicev, za Uatere so se pripravljali na^ tmiverzi. Ta odstotek se pri ckonomistih, juristih in štu-dentih političnih znanosti in literature zviša celo na 50. P>lz-gubljeno generacijo« poetov Fitzgerald, Stein, zgodnji He-ir.ingway — in Rudolfa Valen-tina. Dvajseta leta so še končala s pošasfcnim kataklizmom ;1929. le-ta, zlati gemij dobe Fitzg&rald ie utopil svoj talent v poplavi šampanjca in v New Yorku je umnl Rudolf Valentino, za sle-pičen, želod^čnim <5irom ali neko drugo mani dostojno bo-leznijo, to je zdaj vseeno. Na-slednja desetletja so dala tre-znejšo in bolj puritansko Ame-niko. In če snno bili še nekako pTl-pravlijeni, da sprejmemo lahko-živega in razbrzdanega Valen-tina pač kot simbol tistib norih lc-t, nam je očiiščeni in pleime-niti Rudolf Valentino, kakršne-ga gledamo v filmu, močno zo-prn. Kako so mogle žeoisike ta-ko množično podlegatl naibri-ljaintiuranemu gizdalinu, kl go-vori najstraihotnejše fraze o zvezdah, o usodi in o vaših le-pih očeh? To bo ostalo za našo genera-cijo skrivnost, Prav tako kot bo ostalo skrivnost, kaj so na-še matere ali bolje naši očetjc videli lepega v belih nogavicah, čevljih na zaponko z barvnirn gumbom. do vratu zaprtih ko-palkah — in moških brkih. Bo-lje, da tega ne polzkušamo re-šiti in počakamo, če bo našla kakšno rešitev naslednja gene-racija, ko si bo razbijala glavo nad tem, kaj smo videli mj v Firancoise Arnould, James Dea-r.u, hoola hupu in BB.. S. čolnik obstojia vsaj načelno fudj pojem »ju^oslovanska kul-tura^, torej rezultati naše du-hovne uistvarj-alnosti, ki nas pnedsi^avljajo navzven. Kaj pa si pravzaprav smemo predstavijati pod »jugoslovan-sko kulturo«? Kaj je vsebina tega pojma? Kakšni odnosi in mediseibojni prepleti 'ustvairjal-nosti posaimeznih narodinostnih kultuirnih območi.i ga izpolnju-jejo? Bistveno in oenovno je pri tem vpirašanje odnosov, ki naj bazirajo na principu dejanske aktivne koeksistence, ka-teiri je bilo pri nas d:ano ime ^braitsitvo in enotnost.« Ustvairjialnost vsiakega narodnostnega kolek-tiva kot saimostojne eno^te, ven-dair pa ne oddeljiena in odtuje-na od kultunie ustvairjailnosti dirugih jugoslovanskih nairodov, je pogoj take dejavnosti. Po-tirebo po medsebojnem, zares intenzivnem medsebojnem se-znanjanju je tireba temboij po-udairjati prav zato, keir so zgo-dovina našiih nairodov, z njo vzporedno pa seveda tudi kul-tucnna dediščina in nje razpon, izrazito različne, težnjia socia-listične preobrazibe pa je pirav v vsklajevanju materialne in daihovne ravni posaimeznih ob-močij, čeravno ne na škodo njihovega sarrtoodločanja in samostojnoisiti. 2elja po sezna-njanju, po 'kolikor mogoče skladnih tin popolnih odnosih, torej po aitiirmaciji dosežkov s kultua-nega področja ene re-pttblike v sineddščih dir>uge, živi spontano pori večini natših lj'udti, kar priča o tem, da so cilji socialistLčne kultuirne uisbvair-jalnosti že prodrli v zavest jugoslovanskih diržaivljanov in da so raekolt preteklosti že zgodovina. Vendarle p*a se pojavlja raz-lična ir;teTpreitacija metod, tega seznanjianja. Četudl je vpfaša-rjje načejno' rešeiip. i.n užaiko-njeno, prinaša "vsakodrievna praksa nekateaie nove proible-me. Katera zgrešena sitališča prihajajo najpogosteje do iz-raza? Gre" predvsteim za podiročja us.tva!riaine ' "kutltufe in* zna-nosti. ¦ - ¦ Ce je znanstvienikofrn raalič-nih narodiov, bodisi znotraj jugoslovanskih rnejia, prav tako pa zunaj njih, dandanaišnji brez težav možrio na-jtd skupni jezik, je lemu pogoj interna-cionalna nairava zhansftvenega dela. Ce se giraiiki \rsega siveta lahko enaikopravno kosajo na' skupni mednairoidni razsitavi in odloča kljub 'rstilniim nazlikaim, ki so pogojeni v kuJtuirni dedi-ščini, iz katere slikar izhaja, dejansko Siamo grafična kvali-teta o vrednosti njihovih del, je jasno, da pregraj za sodielo-vanje in medseibojno seznanja-nje (raizen gpografskih) na po-dročju likovnih umetnosti Ce gremo mirno, kot da je samo po sebi raznmljivo, gle-dat ameriške m švedske in sov-jetske in japonske filme, naj bodo ainhronizirani na naš je-zik ali opremljeni s pnevodi ali pa navsezadnje neprevedeni, bo prepričljivo m polno. spire-govoirila sama fotogirafija — seveda pod pogoj-eim, da je f ilm dobeir. In razuimeli se bomo. Velikanska ovira za skladno medsebojno seznanjanje pa so jeziki. Literairna, toire.i besedna uim©tnina ne govoiri sama zase s svojim zvenom, čeiravno so nekatieiri p>renapeteži to posku-šali dossči, pač pa govoiri in učinkuje skoai j-ezik in njegove finise. Določen odstotek Ijudi pozna dva, tri jezikie in beire tuje knjige in časopisj^ brez hujših težaiv. Se veliko več je takih, ki teiga ne zmoirejo. Na-vezani so na pnevaj alce in na dejavnost domačih založb ozi-roma tLska, ki jiih želi sezna-njati s tujo ustvairjalnostjo. Da je to seznanjanje nepopolno, okrnjeno, ne v ceioti sistema-tično, je jasno sarno ^o setoi. Podioiben, oeprav ne tako iz-razit, je pojav seznanjanja z besedno ustvairjaj.nostjo različ-nih narodov in toirej različnih jezikovnih struktoiir znotraj naše domovine. Pojav je v piri;mea'i z ostaliirnj evi"opski:mi država-mi .kajpada specifičen, zato pa tem težji, saj vleče za sabo celo verigo vpirašanj. Razvoj naiše kuituare, vskla-jevanje naših medsebojnih od-nosov in uveljiavlanje resnič-nega sociailističnega pirincipa terja, da se temu delu posveča-mo s kar se da intenzivno pri-zadietostjo. Cilj našega priza-devanja b| namrreč moral biti, če pogiedamo nekoliko prak-tično, dia bi na primer sloven-sko knjigo v izvirniku brala tud1! Srb ali Makedonec, da b.i zanimiv maikedonski časopis prodajiali tudi v slovenskuh kioskih, da bi se raddjski gumb ustavil tudi na Hrvaškem na srednjem valu 327,1. Da pa bi dosegli ta cilj, da, bi sleheirne-mu jugoslovanskemu diržarvljia-nu dejansko odpirli vpogled v kulturno dediiščino in kuliturno u.s,tvarjalnost pri dirugem na-rcxiu, s kaiterim ga vežeskuip-na, čeprav navzven raznolika zgodovinska usodia,. skupna re-volucionarna borba in skupno prizaidevanje za oblikovanje socializma, bi monaili uveljavit} in pospeševati učenje v&eh treh obstoječih glavnih jezikov izi 0'bs'h pisav. V taksm d&lu, hkraiti pa v intenzivnem med-sebojnem seznanja«ju, sodelo-vanju, obveščanju in izmenjavi izkušenj je smoteir v&eh naših pa'izad©vanj na podirocju kul-ture. Ssveda pa prihajajo do iz;ra-za tudi dirugačne interpretacije. Pojavljajo se' težnje po poeno-tenju radijskih prograrnov, to-rej po ustvarjanju jugoslovan-skega radijskega pirograma, v katerem na-j bi sodelovali ena_ kopravno ptfsamezni centri — nekako po principu televizije. Pojavljajo se težnja po ustano-vitvi jugoslovanske libea-airno-puiblicistične revije, v kateri naj bi v izvirniku sodelovali pisci jz različnih reputolik. Po_ javlja se še cela vrsta podobriih zahtev in piredlogov, ki pa, kot vsis kaže ne bodo doživeii u.re-sničitve v obdobju^ ko pogoji za taiko dejavnost sploh še niso dozoreli. In vpirašanje je celo, ali bamo sploh kdaj sm.eli pristati. na take kombinacije. Ne le zato, ker bi recinio časopis, kjer bi se diružilj in ptrepletali članki v ciriJici in latinicd, v arbskem jeziku in hrvaški ij,e-kaivščini, v makedonskem iz-viirniku in slovenščini, na-po-sled pa po možnosti še v jezi-kih narodnostnih manjšin, po-menii nesimiselno zmedo, pač pa tudi zato, keir hranimo in gojimo svoje naci;ona'me kul-tu-ce in meniino, da je o «-j'ugo-slovanski kultuiri* »nogoče go-variti šele ob obstoju in razvi-tosti kultuir posameznih naro-dov, vkl.jučenih v fedieracijo, še več, da pomeni razvoj jiugoslo vanske kulituire, ki mare in sme veljatj kot pojem, ne kot nekaj samo za sebe obstojnega, odvi-sen od razvoja kultuir v posa-meznih republikah. Ka.kšen pomen neki bi mogla' imeti jugoslovanska literairna revi-ja, ko pa imamo vendair srbske, hirvaške, maikedonske in slo-venske ^evije, ki jih laihko bere in. kupi vsak državljan — pod pogojem seveda, da vsajftmalo obvlada jezik sosednega brat-skega nairoda. Žal se to ne dogaja. 2al se to dogaja le med Slovenci, ki ku-pimo lepo števiJo izvodov za-girebškega Vjesnika [n beograj-ske Poilitike ter Mladosti, ker so zanimjvi časopisi in ttidi zato, ker nam branje ne del* hežav. Prav tako kupimo dobro in zanimivo knjigo, ki jo izda beograjska založba, medtem ko se v Beogradu kaj takega ko-maj zgodi. Da bi se tako stanje popravilo in bi postalo tudi na pod.ročju kulture manj aktiv-nemu državljanu v Beogradu znano, kaj se dogaja' v Ljub-ljani, v Ljubljani pa kaj pišejo beograjski pisatelji, moramo • skupnimi napari uveljavljati načelo medsebojnega seznanja-nja, pri čemer bi morale jezi-kovne razlika pri vseh nas iz dneva v dan pom.eniti manjao oviro. Seveda pa o teh stvareh vse premalo razm.islj.amo, kaj šel« da bi se lotili dela. Sestajamo se, da bi se pregovarjali o smi-selnosti občejugoslovanske lite-rarne revije, namesto da bi se potrudili in vzeli v roke vse tisto, kair uistvarjajo ustvairjal-cj dirugega naroda. Da bi tako delali redno. Da bi tako delaii vsi, ki nam je mar načel naše-ga razvoja k socializmu. Da bi tako delali zairadi ljuibezni do lastne kultunrne ustvairjalnos.ti, ki je precejkrat brez potrebe izoliirana in na nižji ravni, kot bi mogla biti, če bi zarela ob izkušnjah sosedov. Ne pirevladovanje enega nad dirugim, ne medsebojno meša-nje, ki naj usftvarja »jugoslo-vansko kultuiro«, pač pa goji-tev nacionadnih kulturnih do-sežkov na principu enakoprav-nega kulituirnega sodelovanja lx)di naiša naioga. Ko srbskemu bralcu ne bo treba več čakati, da mn prevedejo slovenskega pisatelja, pač pa bo ob izidu neke slovenske knjige sam po_ hitel v knjigairno in jo kupil, tedaj torej, ko bo slovenskl kulturni dosežek prav tako last vseh naših ljud!i, kakor so last vseh 9lovemsike ceste in tovarne in letovišča, tedaj, ko bomo makedonske kulturne razmere poznali talco dobro, kot poenaimo svoje, bomo cilj zaires dcsegli. Satm po sebi pa se seveda ne bo uresničil. Potrebno je naie prizadevanje, naš trud, potreb-na je strpnoist v odnosih. po-trebno je premagovanje šovi-nističnih. teženj in hkrati pre-magovanje idej, ki se sučejo v prazno. Predvsem pa je potreb-no sodelovanje — vseh nas in slehernega po&aimeznika. V. Konjar Kader iz filma Tri četrtirie sonca. Italijan Matteo (Pero Kvrgič) in njegov varovanec, mali Jugoslovan (Cedo Vnuk) E. M. b\> ter Zgodba o paniki I. Evstahijeva kariera — Ce Jo lahko tako imenujemo — se je gotovo priCeia tisto popoldne v kostanjevem gozdicu nad Ravellom. Ze v začetku zgodbe pa mo-ram priznati, da sem pr&prost človek, brez literarnih ambicij. Kljub temu s.i domišljam, da lahiko povem vso zgodbo ne da bi pretiraval in zato sem se odločil napisati nepristranski prikaz dogodkov, ki so se zgodili pred osmhhi leti. Ravello je prijeten kraj z Ijubkim majhnim hotelom, v katerem smo srečali nekaj prav pri-jetnih ljudi. 0ve gospodični Robinson sta bili s svojlm ne'6akom Evstahijem, dečkom okrog 10 let, v hotelu že šest tednov. Tudi Mr. Sand-toack je bil tam že precej časa. Prej se je zdra-' vil v Severni Angliji, ki pa jo je moral zaradi slabega zdravja zapustiti, in medtem ko je po-Cival v Ravellu. se je ukvarjal z Evstahijevo vzgojo — ki je bila do takrat dokaj pomanj-kljiva — prlpravljal ga je za vstop na eno izmed vellikih javnih šol. V hot^lu je stanoval tudi Mr. Leyland, ki naj bi bil umetnik, in končno je bila tam čedna gospodlnja sigaora Šcafetti in prijcten anarleško govoreC natakar Emmanuele — čeprav je bil v času, o katerem gvvarim. na obisku pri svojem bolnem očetu. V teni majhnem krogu smo jaz, moja žena ln tiajini dve hčerki predstavljali — to si upam reči — ne neprijetno 'dopolnitev. Ceprav mi je ' večina Clanov družbe ugajala, &ta bila v njej vendar dva, s katef-ima se nisem mogel spri-jazniti. To je bil umetnik Layland in Evstahiji nečak gospodičen Robinson. Lay!and je bil domišljav In zoprn, kar bo tudi dokazala nioja zgodba, zato mi o tem ni tireba tu še posebej razpravljati. Evstahij pa je bil nekaj posebnega: bil je nepopisno uporen. Na sploh imam rad fante in sem takoj pripravljen sklenitl z njimi prijateljstvo. Zato sem ga skupaj s hčerkama povabil na sprehod. — »Ne, sprehod je tak napor.« Potem sem ga porabil na kopanje. — »Ne, ne znam plavati.« »Vsaik angleški fant bi moral znati plavati,« •em dejal, »naučil vas bom.« »Vidiš, dragi Ev&taliij,« je dejala gospodična Robinson, »sedaj imaš priliko.« Toda odvrnH je. da se boji vode — Tant se loji vode! — in seveC.a nisem spregovoril »obene bese#e" vcč. , Vse to n« bi bilo tako nenavadno, Ce bl bil marlilv deček. Vendar se nl ukvarjal z ničemer. Njegovo najljubše opravilo Je bilo poležavanje po terasi in postopanje po glavni cesti. Poipolnoma naravno je bilo, da je bil bled in telesno slabo razvit. Njegovi teti sta ga imelj za nežnega; kar pa bi mu resniCno pomagalo, bl bila disciplina. Tistega nepo^abnega dne smo se vsi odpraviii v kostanjev gozdiček na piiknik —. vsi, razeh Janet, ki je ostala doma, da bi dokončala akvarel katedrale — poskus, ki ni kdovekako uspei. Teh nepomembnlh dogodkov se spominjam zato, ker jih ne morem ločiti iz zgodbe o tem dnevu in isto je z razgovprom med piknikom; vse je v spominu pomešano med seboj. Po nekajurnem vzp»nq smo odpustili osličke, ki so nesli mojo ženo in gaspodlčni Robinson in peš nadaljevali pot v dolino — mislim, da se je imenovala Vallone Fontane Caroso. Do takrat sem videl že mnogo Iepih pokra- . jin, toda le malo lepših od te. Dolina se je * končala z veli.ko kotlino, podobno čaši1, v katero so se stekale soteske s strmih hribov naokrog. Dolina, soteskc in hribi so bili pokriti z zele-nimi kostanji, tako da je vse skupaj izgledalo kot kvišku obrnena zelena dlan, ki se je kfi5e-vito zapirala, da bi nas zadržala v prijemu. Daleč pod dolino smo lahko videli Ravello in morje. toda to je bil tudi edini zna,k dmgega sveta. »Kako Cudovit kraj!« Je dejala hCerka Rose. »Kako lepa slika bi bila to!« »Da,« ,1e dejal g. Sandback. »Mnoge evropske galerije bi bile ponosne, 5e bi na njihovih stc-nah visele le malo te.1 pokrajin; podobne slike.« »Nasprotno,« je dejal L,ayland,« slika bi bila zelo slaba, saj se p&krajina sploh ne da sllkati.« »In zakaj?« je vprašala Rose z mnogo večjo popustljivostjo, kot jo je zaslužil. »PrviC,« ,1e odgovoril, »poglejte, kako nezno-sno ravne so črte hriba. In vsa stvar z naSejja mesta nima perspektive. Razen tega pa so barve monntone in surove.« »Ničesar ne vem o slikah,« sem se vmeSal, »in si tudi ne domišljam, da vem. vem pa, kaj je lepo, kadar vidim kaj lepega, in to, kar vl-dim me popolnoma zadovoljuje.« »Ah!« je dejal Layland, »vsi me.šate umetnl-5kP coglede na naravo s fotografijo.« Uboga Rose je imela s seboj fotoaparat in za.to sem smatral to za krutost. Ker pa nlsem želel neprijetnosti. sem se obrnil in pomagal ipni in gospodlčni Mary Robln«»n pripravlti obed. »Evstahij, dragi,« je dejala njegova teta, »ipridi in nam pomagaj!« To dopoldne je bil izredno slabo razpoložen. Kot običajno ni liotel iti na izfet in njegovi teti sta ga skoraj pustili v hotelu, da bi nadle-goval Janet, toda z njunim dovoljenjem sem mu precej ostro gavoril o potrebi gibanja in rezultat tega je bil, da se je adločil iti z tiatni, toda bil je bolj kot navadno molčeč in mračen. Ubogljivost nl bila njegova močna stran. Vsakemu ukazu je aporeikal In ga le mrmraje izipolnil. Ce bi imel sina, bi mcral vsak ukaz izpolnHi z veseljem in takoj. »Ze — prihajam — teta — Mary,««je končno odvrnil in s; jzrezoval piščalko, prizadevajoč si, da bi prišel šele, ko bo vse končano. »No, no, gospad!« sem dejal »Na koncu boste le prišli in se okoristili s sadovi našega dela.« Vzdihnil je, ker ni prenesel zasmehovanja. Go-spodiCna Mary mu je zelo nespametno po vsej sili hotela vsiliti kos piščanca, kljub vsem mojim naporom. da bl ji to preprečll. Spomi-njam se. da sem za trenutek pomislil, da se vsj uikvarjamo z dieto razvajenega otroika, na-mesto da bi uživili sonce in gozdni zrak. Po obedu mi ni bil več toliko na ofieh. Spravil se je za nek drevešni štor in poskušal piskati na svojo piščal. Hvala bogu, vsaj enkrat sem ga videl zaiposlenega. / Ker so kostanji zakrivali razgled, jih je last-nik neka.1 posekal in ¦ zaradi teh dreves ga je kayland po obedn začel obtoževati. »Vsa poezija je izginila iz narave« Je vpH.. »njena jezera in močvirja Izsušujejo, obale zasi-pava.jo in gozdove izseikavajo. Vsepovsod vidi-mo vulgErnost.« Ker sem imel nekaj Jzikušenj z upravljanjem posestev, sem tnu odvrnil. da je izsekavan.ie potrebno za več.1o rast dreves. razen tega pa ,]e neraztimno prifakovati cd lastnika, da od svoje zemlje ne bi Imel koristi. »Če vzamete trgovsko stran pokrajine, potem ste lahko zadovoljni z_ lastnikovo dejavnostjo. Meni pa je že sama misel, da se drevo spremi-nja v denar, odvratna.« »Ne viflim razloga,« sem vljudno odvrnil, »zakai bi zavračaH darove prirode, Ce so dra-gocenl.« Tudi to ga n\ ustavilo. »Vsj smo globoko pogreznjeni v vulgarnost,« ,1e nadaljeval. »Tudi sebc ne izkliufnjem. Mi stnn krivi in sram nas ,|e lahko. da so Nereide zapustile vode in Oreade gore in da gozdovi ne nudijo več za-vetja Panu.« »Pan!« Je zakrlgal g. Sandback In njegov mehek glas Je napolnil dolino kot bi bila velika zelena cerkev. »Pan je mrtev. Zato mu gozdovi ne morejo nudit; zavetja.« In pričel je oripov.e-dovati prp-sene.tl.ilvo zgodbo o mornarjih. ki so za fr? t K^i^T-nve^a rojstva pluli ob • obali in trikr" -•-" rm^j^nn glas, ki Je dejal: »Veliki dob-; ' n't»v!« y^~ ' ¦ •¦''¦) pan ,1e mrtev,« ,1e dejal i r>\ ;¦ piiTel s tlstim ubogim zasme- hovanjera, v katerem Ijudje z umetniško žilico tako .uživajo. »Kako zanimivo,« je dejala Rose. »Skoda, da bolj ne poznam stare zgodo^ine.« »Nf vredno truda. je dejal g. Sandback. »Hej, Evstahij!« Evstahij je prenehal piskati. Pogledal nas je z namršenimi obrvmi in ni odgovori]. Pogovor se je sukal okrog raznih predmetov in počasi zamrl. Bilo je brezablačno majsko popoldne in mladi svetlozeleni listi kostanjev so bili prijeten kontrast temnomodremu nebu. Zaradi razgleda smo vsi sedeli na robn majhne jase. Vsi glasovi so kak»r izumrli — in tu sc pričenja moja zgodba. Gosipodična Robinson je dejala. da je bil krik ptic prvi znak nemira; ,ki ga je občutila. Razen glasu daleč v daljavi. kakor da bi se dve kostanjevi veji drgnili druga ob drugo, ni bilo slišati ničesar. Zvoki so po-stajali krajši jn krajši in končno zamrli. Ko setn pogledal po zelenih prstih doline, je bilo vse negibno. in občutek negotovosti, ki ga človek tako Iahko občuti, ko narava počiva, je začel prevladovati v meni. Nenadoma nas je vse predramll presunljiv zvok Evstahijeve piščali. Nikoli prej nisem sli-šal instrumenta, ki bi imel tako presunljiv in ušesa trgajoč zvok. »Evstahij, dragec,« je dejala gospodična Ma-ry Robinson, »Iahko bj pomislii na glavo uboge tete Julije.« Layland, kj je očitno zaspal, se je dvignil. »Presenetljivo. kako je ta fant slep za vse, kar je lepega in vzvišenega,« je pripomnil. »Le kako sem mogel pomisliti, da tudi tu ne bo našel sredstva, s katerim nam bo pokvaril ve-sel.ie in iižitek.« Potem jc zopet zavladala strašna tišina. Vstal sem in opazoval šape vetra, ki je divjal po nasprotnem grebenu in spreminjal zeleno barvo listja v temno. Provzel me je čuden občutek slutnie; obrnil sem se in na svoje začudenje opazil, da tudi drugi stojijo in opazujejo na-sprotni greben. Kaj se je zgodilo v nasle.dn.1ih trenutkih, ni mogofe skladno opisati. Nj me sram priznati, da me je kljub čudovito modremu nebu nad menoj jn zelenemu pomladnemu goadu pod me-noj in prijaznlm prijatel.iem okrog mene postalo straSno strah. bolj strah kot kda.ikoli poprej, in na način, ki ga še nisem občutil. In tudi \ očeh drngih sem opazil zmeden brezizrazen strah, medtem ko so zaman sikušali spres;ovoriti ali se premakniti. In vendar je bilo vse okrog na? v razcvetu, mirno in lepo in negibno, razen §ap vetra, ki se je sedaj sprehajal že po našem slemenu. Kdo se Je prvl premaknll, nismo nikoli ugo-tovili. Dovol.i je, če povem. da smo se vsi v trenutku 3;na5li na be?;u po pobnčjn hriba. Lay-land ,1e bil prvi. potem g. Sandback, potfm mo.ia žena. Tudr to sem opazil le za trenut^k-ker sein dirial po jasi skozi gozd in n\lado drevje in po skalah strmine v dolino. Lahko da je bilo nebo Crno, drevje le nizka trava in pobočje ravna cesta — med tekom nisem niče-sar ne videl ne slišal ne občutil. Tonibilduše-ven strah kot ga človek včasih občuti, bil je brutalen, g»spodujo6 telesen strah, ki mi je zamašil ušesa. zameglil oči in napolnil usta s pckvarjenim 0'kusom. To, kar sem preživel, ni bilo navadno ponižanje; kajti prestrašen nisem bil koC človek. ampak kot žival. II. Koaca nc morem opisati nič bolje kot začet-ka, kajtj naš strah je izginil, kot je prišel — brez vzroka. Nenadoma sem spet videl, slišal in si s kašljanjem očistil usta. Ko sem pogledal nazaj, sem vidcl, da so se tudi drugi ustavili in kmalu smo bili vsi skupaj, čeprav je preter klo precej časa, preden smo spregovorili oziro-tna smo si to upali. Nihče ni bil resno po&kodo^van. Moja uboga žona si je izpahnila členek, Layland si je na štoru odtrgal noht in jaz sem si poškodoval uho. Dokler se nisem ustavil, tega sploh nisem opazH. — Tiho smo se opazovali. Nenadoma je gospo-dična Mary Robinson zagnala strašen krik: »O usmiljeni bog, kje je Evstahij?« Ce je ne bi g. Sandback prestregel, bi v omedlevici padla po tleh. »Iti moramo nazaj, takoj moramo itl nazaj!« je dejala moja Rose, ker je bila med vsemi naj-bolj prisebna. »Upam — čutim, da je z njim vse v redu.« Laylad je bil tak strahopetec, da je ugovar-jal. Ker pa se je znašel v manjšini in se je bal ostati sam, se je vdal. Rose in jaz smo poma« gali moji ubogi ženi. G. Sandback in gospodič-na Robinson sta pomagala gospodični Mary in počasi smo se tako vračali in v 40 minutah prehodili pot, za katero smo prej porabili 10 minut. Naš razgovor nl bil povezan, ker nihče nl hotel izraziti svojaga mnenja o tem, kar se je zgodilo. Rose ,je bila še najbolj klepetava. Pre-senetila nas je, ko je dejala, da bi se na begu skoraj ustavila. »Mislite, da vas ni bilo ... da niste čutili, da morate bežati?« ,je dejal g. Sandback. »Oh. seveda, bila sem prestrašena« — bila J« prva, ki je uporabila to besedo — »toda nekako sme čutila. da če bi se ustavlli. bi bilo vse drugače in da sploh ne bj bila presene5ena.« Rose se ni nikoli jasno izražala. »Mislim, da bj se ustavila,« je nadaljevala, »Ce ne bi videla mamo bežati.« Rosin občutek nas je nekako pomiril gledt Evstahija. Toda ko smo se vzpenjali po strnjjpl do jase, smo imeli vsi strašen občutek priča« ko"vanja Ko smo ,io dosegii. so se nam razve« zali ^eriki. Na prejšnicm mestu. kjer so bjll 56 ostank'- ^beda, je na hrbtu negibna "ležal Rvs- 'i' 7.: » ¦ - -s'ip duha. kl ml je Se tp Jfi *i. mlada opica! Vstanft* J IN MEMORIAM L J UB L J A N SK E6A FESTIVALA Quo vadis... Bilo je pred koncem testivala. Na poti v Krjžanke me je ustavil znanec. — Kam? — V Križanke, na festival. — Glej no, kdaj pa se je pričel? In ta. človek ni ne ignorant, ne nevednež... razloga — ni potretonih finanč-nih sredstev (povzemamo po iz-javi direktorja LF prof. Rado-vana Gohca dopisniku beograj-skega tednika NIN). Za prire-ditve te vrste bi potrebovaLi organiizatorji 25 do 30 milijo-. . no>v medtem k.o za sedanji fe- Smesno bi btfo zatrjevah, da stivalsko-karne,valski sprevod sMval porabijo ie 7 milijonov. j* pnmer "Picen, da odraza v stiliziranih renesančnih ko- Finančno vprašanje resnično lnleres Ljubljancanov za festi- stumih> z ba.kiartti in lampi- . ne bli smela biti ovira za rast val in njegovo pnjjubljenost, ončki ter -fanfarami, ne bi bil prireditve s tolifcšnim pome-prav tako ni mogoce govonti prav nič cirku,ški. To*ej bl rjOm, za,kaj ,bolje bj billo pripra. ob njem o slabi propagandi lhk t dt lžM k ob njem o organtotorjev; propagandi navzlic temu lahko ta predstava slu-žMa, vko- viti festival vs.aki dve leti - ukor misl. prlreditveni odbor Pa takrat tako, kot si vsi želimo nadaljevati sedanjo prkso o m prrtveni odbo Pa takrat tako, kot si vsi želimo pa nam vs*li mKel, ki je _ ce nadaljevati s sedanjo prakso, __ kakor vsako leto v takem I>rav acmisltmo neizpodbit- kj čš iji neizpodbit- organizatorji nikakor ne bi smeli pozabljati. prav razmislimo no dejstvo: FESTIVAL ZA FESTIVALOM (Seveda je vorašanje ali kaže LETOS ZE SEDMIC GRE MI-MO NAS VEC ALI MANJ NEZAPA2ENO. obseg,u ln na tak način, kot pričeti s tafchu sprevodom.) organizaciji opernega festivala Vseh drugih prireditev iletoš- ne- zdi najbo,i-j posorečena, pred- njega festivala, z morebitno vse^m zaradi Križank samih in lzjem.o folkljre ter poiizkusa naših n.eugodn.ih vremenskih ce j ih se tako o«bracamo, skn 11 preiye\j^,e f,^nanČnft izdaittoe, v mo-nolitno celoto, ki naj bi se Ulk,0 da na ta način ui realnih in^nT^naziidn^e ^tudi imen'°vala-podoba ali vsaj po- izgiedov za morebitno razširi- , . , sebnost vsakoletnih festivalnih *ev nrpkn iuiffoslovan^kiiVi meia turističnega. Potem spet rado- ireditev nafie # nrpk- iuBMl«v«ni*il, meia. vednost; al,i festival napreduje, Jne,stu# bila ki ]¦ to — zdaj so Križanke edina — posebnost ljubljanskeg-a festi-vala. A to je premalo. L festival tudi po kvalitet) ne opraivičuje sedanjega se-slava 0 festivalskega vzdušja eno-stavno ni Q odstapanje zaradi sestav:« obiskovalcev ne vodj nikamor # skrb za pritegnitev števil-nih tujcev je odločno pre-majhna ^ zaradi vsegst tega LF mine skoraj nezapažen. Tako pa ne gre več. Skrajni fas je, da festival najde svoj izraz, v zadovoljstvo Ljubljan-fanov, prirediteljev in za zdaj ma.lošt€v»lnih tuj^ih obisko-valcev. — AT — Kader iz filma Dobri stari pianino — Gaber (Frane MiKinski) igra na pianino v partizanskem gledališču ne se rar,vija? In.potem, navada, toda bolj kot navada na iesU- zdai mi mo.grede ob kvaliteti iletošnjega m<) e val. navada na premierski ozi- programa< s 6Lmer w se dal roma abonmajski sedež v gle- zagova;rjati ta tpisani mozaijk> moramo žal ugotoviti. da fe- tev preko .iugoslovanskih meja. Zaradi tega se nam zdijo praktičnejši in perspektivnej-vl predlogi, ki se zavzennajo za organiizaclio festivala manj&ih skupin, falMornih na eni in eksperimentalniih dramskih n& Festival ali gledališče, kon- stival todi po "tej pla,ti nl za. dru§i s^anl. certna dvorana? Ime, to ali beiežii izjemneTa uspeha. Toda zoper ta zadnjd predlcg ono, poglaviitno je, da sezona Torej samo razlog več za vstajajo zopet Stevilna naspro-&e traja. In res. V Križankah trditev, da je nujna in edina tovanja, češ da bi pnitegnil Dastopajo »stari« znanpi, ki amo pot, poiskati nekaj svojstkega, preozek krog ljudi. jih celo sezono pozdravljali v nekaj specifičnega, nekaj, kar Alj morda zamisel o raz-stavl tei ali oni hiši, gostujejo an- foi Ljubljano lo^ilo od drugih pHastik v nažem Tivoiliju. Sča-sezonL podobnih prredtev, pa naj s bo soma bi se le-ta šiirila, prera- delišču, v dvorani. z deli kot v skratka festivalni dnevl se n<5 razaikuje.io dosti od tistih obi-čajnih med sezono, ali natanč-neje rečeno, festival ne nudi ničesar specifičnega, ničesar, kar bi dajalo slutiti njegoivo sedanjo ali vsaj bodočo fizi-ognomijo. Dandanes rastejo pri nas festivaili, v tej ali. oni obliki. kakor gobe po dežju. Najrazlič-nejša mesta in tudi manjš' kraji p-o vse.i državi prirejajo festivale, ki so vsi kopi.ia ene-ga samega, najstarejšega in so bolj ali manj uspešni, kar je odvisno lično... bitev za LiublLiano. in koncept sam nudila vali- Ze vedkrat smo slišali pred- To so Ie fitirje kned številnimi ke možnosti za ustvarjanje ta- lcge, naj bi se Ljubljanski predlogi in na priredlteljih ko imenovanega- festivalisikega festival * spremenil v festivai sam/ih jc, da čim prej store wduSja, ki ,ga na letošnjih pri- jugiosloivanskih opernih hiš. prve odložne korake k izobli-reditvah kratkomailo ni bilo Vendar ta zamisel zaenkrat še kovanju izvirne festivalske po-fcutiti. SoHidno pripravljen fe- nl izvedljiva i>z preprostega dobe, kajfci — Zadnji festivalni dnevi v Pulju VSAKOLETNI FII^VISKI FESTIVAL V PULI PRED-STAVLJA VSEKAKOR ENEGA IZ^ED NAJPOMEMB-NEJSIH KULTURNIH DOGODKOV LETA. KAKSNO PRESENECENJE (IN CE BO SPLOH KAKSNO) NAM BODO ZA LETOS PRIPRAVILI NASl JUGOSLOVAN-SKI FILMSKI DELAVCI, JE SE TE2KO RECl, KER BO VECINA FILMOV NA FESTIVALU PRVlC PREDVAJA-NIH, CASOPISNI FILMSKt POROCEVALCI PA DOSLEJ NISO KDO VE KAKO HITELI S POROCANJEM IZ PULE. LetoŠnje jubilejno leto ob-krat)kih, dakumentarnih fil- Ana Bešlič — Suženj letnice naše komunistične par-tije je pri jugoslovanskih film-skih delavcih naletelo na iz-redno močan odmev, ker so kar tefcmovali, kdo bo realizi-ral več tem iz narodnoosvobo-dilne borbe. Tako smo se po vseh teh letih »bojev za sodob-no temo« v nažem fitou vr-nili zapet nazaj. Pri tem je še vprašanje, če so se v teh le-tih naši režiserji iručili dovol^ da ne bodo pomenili njihovi f ikni samo iormalne počastitve obletniee. Pri množici letošnjih proslav in prireditev, Jcl so bile vse uprizarjene v ta namen, se je namreč žal prenekaterikrat zgodilo, da bi bilo nepdmerpo bolje, če bi do take prireditve raje ne prišlo. V okvim pro-slav smo laJnko videli tudi uprizoritev na odru naše Dra-me, ki ni žal dosegla svojega namena, vsaj zaželenega ne. Zatorej je razvanljivo, da bo med obilico prilkazovainih fil-mov na temo \z NOB, kar le-po število takih. ki ne bodo piredstavljali za nažo kinema-tografijo ravno uspeha. Seveda pa zaenkrat še ni možno po-dati o ieh filrnih dokončne sodbe, ker večine fce nismo vi-deli in jih tudi lep čas po Puli najbrže ne bomo, če se bo še nadalje praprcticiral starL, že ustaljeni na>čin naše filmske distribucije. Za letošnji festival so se slo-venski filmski delavci (kon-kretno: Triglav film) kar do-bro odrezali, saj imajo prijav-ljena kar dva igrana filma, Viba film pa tudi lepo število mov. Kako pa se bodo odrezali v konkurenci z ostalimi jugo-slovanskimi filmi, pa je se-veda še vprašanje. O »©obrem, starem pianinu« in o njegovih zgodah in nezgo-dah, ki so ga zadevale že dolgo pred začetkom snemanja, je bilo pri nas napisanega že ve-liko zanimivega v cbliki »po-jasnil« in še »pojasnil« k »po-jasnilom«, ki so pa vsa imela za posledico, da se sedaj pod-jetje Bosna-film postavlja s filmom, kjeir je poleg režiser-ja tudi večina igralske in sne-malne ekipe slovenska. NesreČno agodbo 6 pripetlja_ jih starega pianina (če je tudi dober, bomo lahko videli v je-seni vsi tisti, ki ne bomo pri-sostvovali svečanostim v are-ni) je zaključil France Kosmač. Zgodtoa o pianinu je vsekakor zanimiva, upajmo, da je mla-di režiser z njeno realizacijo tudi uspel napraviti dovolj do-ber film, ki bo nad povpreč-jem dosedanjih Triglavovih stvaritev. Tudi Jože Babič, ki je reži-ral drugi film podjetja Tri-glav film, je pri kraju s sne-manjemnr. Film »Tri četrtine sonca« je pestra galerija Llo-veških likov in usod bivših in-ternirancev, ki so se ob koncu druge svetovne vojne znašli ia majhni obmejni češki postaji. Ker so bili uradni zavezniški transporti že zaključeni, pre-žive v čakanju na vlak dolg dan, poln negotovasti. V tem napetem vzdušju se nara z njihovimi medsebojnimi odno-si razkrijejo njihovi značaji. Prepletenost dogajanja se stopnjuje še zaradi tega, ker pripadajo povratniki ra^Jičnim narodnostim. Med igralci v tem filmu naj-demo poleg imen slovenskih gledaiiških igralcev tudi An-tuna Vrdolja, ki se ga spomi-njamo iz uspelega hrvaškega filma »H-8« ali koprodukcij-skega »Cesta, dolga leto dni«, nastapa pa tudi v vrsti letos posnetih filmov. V vlogi Itali-jana Mattea pa bomo videli letošnjega nagrajenca na Ste-rijinem pozorju — gledališke-ga igralca Pe:- Kvrgiča in še nekatere. Tako bo pestrost filmskih likov poudarjena še po tej plati. . Zelimo, da bi se tudi film Jožeta Babi-ča v konkurenci na puljskem festivadu kair "naj-bolje odrezal. Ko pa se bo razburpnje po letošnjem —šesitem po vrsti — filmskem festivalu poleglo in ko bosta jeseni prišla oba do-mača filma na gpored naših kinematografov, pa bomo lah_ ko objektivno vsi presodili, ko-likšen in kakšen napredek je napravila slovenska filmska umetnost s tema svojema zad-njima- fihnoma. K. Marjan Kunej Obseinski utrip Pariz, jwrj,vja, letos Prišla si ob Seini, pla/Dolaska. Ure so minevale na kamnitih bregovih lene reke. Z lAsokimi boki i/n rdečimi ustnvcami (bile so kot neonski napis M&ulin Rougea) si šla ob Seini, plavolaska. Nelcje med pariške strehe zarisani so spali obrisi Notredamske qerkve. Zvonar je umrl, plavolaska; zato ne more ujeti pigalskih noči v tvojih očeh. Ti si kakor Seina, plavolaska. Ribiči prihajaio... in odhajajo z vonjem tvojega telesa. Ni mi odgovoril in tudi njegova teta ni dasegla ni* veC. In z grozo sem opazll, da je ob nasem prihodu izpod njegove srajce pobegnil zelen hk?3 r Stoie smo opazovali, kako Je negibno Iežal in ušesa so mi od pričakovanja Joka in tarna-nja pričenjala brneti. Gospodična Mary je padla na kolena m se dotaknila njegove roke, ki je bila krčevito zvita v visaki travi. .. Ko je to storila. je odprl oči in se nasmehnil. Njegova teta se je sklonila in ga poljubiia, Cemur se je upiral, in potem je nastapila nero-dna tišina. Evstahij je bil tako naraven in prav nič zmeden. če sam ne bi bil zmeden, bi moral biti zmeden že zaradi našega nenavadnega on-našanja. Edino moja žena se je skušala obna-šatl, kot da se nl nič zgodilo. »No, gospod Evstahij,« je dejala in sedla, da bi si olajšala nogo, »kako ste se zabavali, med-tem ko nas ni bilo tu?« »Hvala. gospa Tytler, bii sem zelo srecen.« »In kje ste bili?« »Tukaj.« »In ves J^as ležali, vi leni deček?« »Ne, ne ves čas.« >Kaj ste torej pačeli?« »No, sedel ali pa ležal.« »Sedel in spal, ne da bi kaj počenjal! Ali ne poznate pesmi: Satan rtajde zlo —« »Oh, draga gospa, t.ho!« je vpadel g. Sand-back. 2ena, ki jo je ta vpad prestrašil, ni rekla nobene besede več in se umaknila. Bil sem pre-senečen. ko sem videl, da je Rose takoj zavzela njeno mesto in z več svobode, kot si jo je navadno dovoljevala, šla s prsti skozi skuštrane lantove lase. »Estahij, Evstahij!« je naglo dejala. »Vse mi povej — vsako najmanj&o stvar.« Počasi se je dvignil — do takrat je bil ležal na hrbtu. . .., »Oh, Rose —« je zašepetal in s tem vzbudu mojo radovednost tako, da sem se pomafenil bliže, da bi slišal, kaj bo povedal. K'o sem to storil, sem opazii kozje odtise v mokrj travi pod drevesom. »Izgleda, da te je obiskalo nekaj koz,« sem pripomnil. »Nisem vedel, da se pasejo tako visoko.« Evstahij je s težavo vstal in ko jih je opazil, se je vlegel in se zvil na njih kot pes v prahu. Temu je sledil težek molk, katerega je pre-kinil svečani glas g. Sandbacka. \ »Moji dragi prijatelji,« je dejal, »najbolje je priznati resnico. Vem, da to, kar bom sedaj povedal, vsi čutite. Hudič je bil zelo toliizu nas ta čas bo šele pokazal, kakšno škodo nam je prizatlejal. Toda za sedaj se želim zahvaliti n«(besoin za rešitev.« Pri tem je r-okleknil in, ker so mu drugi Iledili, sem pokieknil tudi sam, Ceprav ne ver- aem v hudiča, še pcsebno pa ne v to, da nas padel. kot sem pozneje povedal g. Sand-Ko so pomtgnilj Evstahiju, Je tudi on mirno poikleknil med svoji teti. Ko pa Je bilo to končano, je nenadoma planil pokonci ln za-čel nekaj iskati. »J»j! Xekdo mi je xazcepll piščalko na dvo-je«, je dejal. (Videl sem bil Laylanda z odprtim nožem — praznovernost, ki je nikakor ne mo-rem odoibriti). »No, nič ne de,« je nadaljeval. »Zakaj nič ne de?« je dejal g. Sandback, ki Je že ves čas skušal ujeti Evstahija, da bl pri-povedoval o tlstem skrivnostnem dogodku. »Ker je ne maram več.« »Zakaj,« Prl tem se je smehljal in ker se mi je zdelo, da nima nlhče več ničesar povedati, sem odšel in skušal najti osla, ki bi odnesel mojo ubogo ženo flomov. V moji odsotnosfci se ni zgodilo nič posebnega, razen da je Rose še enkrat pro-sila Evstahija, naj ji pove, kaj se je zgodilo — tokrat je odvrnil svojo glavo in ni spregovorll niti besed.e. Čim sem prišel nazaj, smo se odpravill do-mov. Evstahij je težko hodil, hoja mu je po-vzročala bolečine, tako da so njegove tete, ko smo dobiteli ostale, osle, želele, naj zajaha ene-ga od njih in odjezdil domov. Postavil sem si načelo, da se nikoli ne vmešavam v zadeve drugih, toda to p»t sem to namero preprečil. Izkazalo se je, da sem imel popolnoma prav, ko sem dejal. da bo malo telesnega gibanja poživilo Evstahiju !eno kri in mu sprostilo nje-gove otrple mišice. Prvikrat v s"vojem življenju je stopal kot mož 5n s polnimi pljučj zajemal zraik. Z zadovoljstvom sem dejal gospodični Mary Bobinson, da Evstahij končno le kaže neka.1 ponosa v svojem obnašanju. G. Sandback je vzdihnil in dejal, da je treba Evstahija skrbno opazovati, ker ga nihče od nas popolnoma ne razume. »Brez skrbi, gospodična Robinson,« sem dejal. »z Evstahi.iem n; nič narcbe. Skrivnosten je naš doiivljaj in ne njegov. Naš nenaden odhod ga je presenetil. zatt> je izgledal tako Cudno, ko smo se vrnili.« Spremenil sem razgovor % vprašanjem, ka.1 na.i reCemo v hotelu. Po kratkj raz-pravi smo sklenili. da v hotelu ne bomo povedalj nlčesar in da tudi v pismih ne bamo omenjali tega dogoka. Pripovedovan.ie resnlce, ki poslušalce samo zbepa in vznemiri, je — po mojem mne-niu — napaka. in po dolgi diskusiji sem pripra-vil g Sandhacka do tega, da se je strinjai z meno.1. Ev«tahi,j se ni udeleževaS našega pogovora. ObnaiSal s° je kat se obnaša vsak pravi deček v goadu. Čudem občutek sramu nam ie prepre-čeval. da bi mu omenili svai strah. Vse je ka-*alo. da dosrodek na niega nl kdoveka.1 vpllval. Zato nas 1e zbegal. ko se ie vmJi s polnim n^rcčipTi ro? in zaklicai: »Misllte da bo Gen-nam v Tiotelu, 'r€<5ega Bmmanufla. On Je bil kTiv za naše slabo kDsllo in nikakor nisem mogel uganiti, zakaj ga Evstahij želi videti, razen če bi se hotel norčevata iz njego-vega obnašanja. »Seveda bo tam,« je dejala gospodična Ro-binson. »Zakaj vpraSuješ, dragec?« »Ob, mislim, da bi ga rad vldel.« »In zakaj?« je vpadel v besedo g. Sandback. »Zato. ker bj ga rad vldel, zato, zato zato« tn ,1e odplesal v ritmu btsed nazaj v mračni gozd. »To je zelo nenavadno,« je dejal g. Sand-back. »All mu je bil Gennaro že prej všeC?« »Gennaro je v hotelu šele tri dni,« je dejala Rose, »in vem, da sta le neka.tkrat spregovorila med seboj« Vsakokrat, ko se Je EvstahiJ vrnll iz gozda, je bil bolj vesel. Včasih je pribezljal tuleč kot Indijanec, drugič pa nas je botel prepričati, da je pes. zadnjikrat pa se je prikazal s slepiin zajcem na rami. ki je bll tako prestrašen, da se ni niti ganil. Zdelo se mi jo, da postaja pre-ve* hrupen in vsj smo se razveselili, ko smo zapustili gozd in se začeli spuščati po strmi ste-zi, ki je vodila v Ravello. Bilo je pozno in ker se je priCelo mračiti, smo pohiteli, kolikor smo mogli. EvstahiJ je tekal pred nami kot koza. Na mestu, kjcr je steza zavila na belo glavno cesto, se nam Je pripetil drugl nenavadni dogo-dek tega dneva. ob cesti so stale tri stare žen-ske. Kot mi so tudj one prišle lz gozda in so sedaj odložile težke butare dračja na rob ceste. Evstahlj se Je ustavil pred njimi in po trenutku premlšljevanja stopil naprej in — poljubll levo roko enl izmed njih. »Prijatelj!« je zavplj g. Sandback, »aU s» popolnoma ponorel?« Evstahij ni odvrnil niCesar, paC pa Je ponu-dtl stari ženi nekaj svojita cv^tlic in odhitel naprej. Pogledai sem nazaj; spremljevalke stare žensike so bilp nad dogodkom prav tako prese-nečene kot ml. Zena pa sl» je zataknila rože v gumnico !n mrmrala besede blagoslova. Ta pozdrav stfire žene je bil nrvi primer Evstahi.ievega Čudn&ga obnašan.ia ln bili stno hkrat; presenePeni m vznemirjeni. Razgo^arjatl se z n,1im ni imelo nobenega smisla. ker se ,1e samo neumno smejal all pa odšel. n« da bi od-govoril. Na poti (Jomor Gennara nl omenjal jn iroa! sem. da bo nanj pozabll. Toda ko smo p^^Sli na Piazzo, pred katedralo. 1e zavpil »Genttaro! Ocnnaro!« in stekel po ma.jhnl alcii. ki Je vo-dila v hotel. Na koncu aleje Je bil Gennaro, v lepi Emmanuelovi uniforml, iz katere so mu štrlele rake in noge, in umazano riblSko kapo na glavl. PTi sreCanJu z njlm mn Je Evstahlj skoPil v naroCie in rau ovil roke okrog vratti, In to v prisotnosti ne samo^ nas, ampak tudi eospo-dinje, sobaric, dveh slbv in dveh američkih go-spa, ki sta prižli na nekajdnevni obisk v mall Vedno sem se trudll, da bi se od Italijanov dostojno obnašal, pa če so to še tako malo za-služlli, toda to, kar je počel Evstahij, je bilo preveč. Poklical sem gospodično Robinson na stran in jo prosil za dovoljenje, da se z Evsta-hl.jem pogovorim o obnaSanju z družbeno niž-jimi osebami. Dovolila mi Je, vendar sem skle-nll počakati da se bo nemogoči fant malo pomiril od razburjenja, kl ga je doživel ta dan. Medtem je Gennaro namesto, da bi po-stregel obe novi gospe, odnesel Evstahija v hišo, kot da bi bila to najbolj navadna stvar na svetu. »Ho caplto!« sem ga slišal rečla ko je stopal mimo mene. Ker Evstahij z njim ni govoril, je to še povečalo našo osuplost, in ko sm« se vsedli k večerji, je bila naša domišljija izčrpana. Večerje je bilo zelo hitro konec, Ceprav Je bll Evstahij straSno nervozen. Gennaro ,1e kot navadno spuščal iz rok vilice in nože in si s kašljanjem čistil grlo. Znal je samo nekaj be-sed angleščine Sn bili smo prisiljeni izražati svoje želje v italijanščini. Evstahij, ki je prišel nekoliko k sebi, je prosil za oranže. Na moje začudenje je Gennaro v odgovoru uporabljal drugo osebo ednine, obliko, ki se rabi le za osebe, ki jih dobro poznamo. Nesramnost te vrste ]e bila žalitev za vse nas in odločil sem se, da bom tako.i spregovoril. Ko sem slišal, da pospravlja mizo, sem vstopil v jedilnico, poklical na pomoč vse svoje znanje italijanskega jezika ali bolje napolitan-šfiine — južni dialekti so tako zoprni — in dejal: »Slišal sem, da si ogovoril gospoda Evhastija s tu.« »Res je.« »Tega ne smeš več. Uporabljati moraš Lei ali Voi — bolj vljudne oblike. In zapomni si. čeprav se gospod Evstahij včasih obnaša pri-smojeno — kot na primer danes popoldne — se moraš do njega vesti vedno spoStljivo; on je namreC mlad angleški gentleman, ti pa samo ubog Italijan in ribičev sin.« Vedel sem da je bil govor strašno nadut, toda Italijanu č.lovek lahko pove stvari, ki se jih Angležu še v sanjah ne bi upal. Razen tega pa ni dobro izbirati besed.v pogovoru z ljudmi tcga razreda. Ce človek ne uporablja enostav-nih besed, bodo zlobno uživali iiad tem, da ne razumejo. Pošten angleškl ribiC bi mi že prvo mlnuto takega govora pljunil v oči, toda ubog Italijan nlma ponosa. Gennaro je samo vzdihnil in de-jal: »Res je.« »Tako torej,« sem dejal In s« obrnil, da bi odiel. V svoje ogorčenje pa sem zaslišal, ko je dodal: »Toda včasih to ni važno!« »Kaj mislig' s tem?« sem zakričal. ¦ ttrašoimi gibi se mi je tesno približal. »Signor Tytler, hočem reči tole: Ce mi bo Evstahij dejal, naj ga kličem Voi, ga bom kll-cal Voi. Drugače pa ne.« S temi besedami je prijel za pladenj s po-sodo od večerje — in odšel iz sobe ta sllšal sem, da sta se še dva vinska kozarca razbila na dvorišču. Sedaj sera biJ prilično jezen tn odšel sem k Evstahiju na razgovor. Odšel pa je že v po-steljo in tudi gospodinja, s katero sem se želel pogovoriti, je bila zaposlena. Po nekaj besedah, previdno izrečenih zaradi navzočnosti Janet In obeh ameriških gospa, smo po i^trudljivem in izredno nenavadnem dnevu odšli spat tudi ostali. III. Toda dan nl bil nič v primerjavl z nočjo. Mislim, da sem spal kake štiri ure, ko sem se nenadoma prebudil in zaslišal hrup z vrta. In takoj, še preden sem odprl oči, sem začutil mrzel, grozen trah — ne strah, da se je nekaj zgodilo, temveč strah, da se nekaj labko zgodi. Naša soba je bila v prvem nadstropju s po-gledom na teraso oziroma vrt — kos zemlje, pokrite z rožami in vinsko trto in prepredene z majhnimi asfaltnimi stezami. Na eni strani je bil omejen s hišo, drugje pa ga je omejeval zfd. ¦ Ves tresoč se sem se prikradel do okna. Tam, na vrtu, se je sem in tja sprehajalo nekaj be-lega. Bil sem preveč razburjen, da bi jasno videl in v negotovi svetlobi zvezd je imela stvar fudne oblike. Sedaj je bila kot velik pes, pa spet kot ogromen bel netopir in kot skupina hitro potujočih oblakov. Odskakovalo je kot žoga, se premikalo v kratkih poletih kot ptič ali pa počasi drselo kot strašilo. Slišati ni bilo nobenih zvokov — razen zvoka, kot ga povzroča stopajoča noga. Končno #a mi je prišla v glavo jasna razlaga; spoznal sem, d» je Evstahij zapustil postcljo in da se spet nekaj pripravlja. Hitro sem se oblekel in odšel v Jedilnico, ki je bila obrnjena proti terasi. Vrata so bila *e odklenjena. Strah me je skoraj popolnoma za-pustil, toda že nekaj minut sem se boril s čudnim občutkom slrahopetnosti, naj pustim pri miru ubogega tujega dečka, ga ne motim pri njegovem sprehajanju in ga le opazujem skozi okno, da sl ne bi kaj napravil. Toda zmagali so boljši nagibi, tako da sem odprl vrata in zakričal: »Evhastij, kaj pa pof.enjaš za božjo voljo? Pojdi takoj v hišo!« Ustavil se je in dejal: »Sovražim svojo spal-nico, Premajhna je in ne mfam vanjo.« »Pojdi no! Sit sem že irtH*eij. Nikoli poprej se nisi pritoževal.« »Razen tega pa ne mgre* v sobi ničesaf videti — ne rož ne iistja, ne aeba — sarnl kamnit zid.« DVE RAZSTAVI A 7a začetku VII Hubljan-/1/ skega festivala smo se J- T imeli priliko vsaj za kratko uro pret-eliti na-zaj za dobrih pet stoletij. Raz-stava srednjeveških fresk na Slovenskem mam je na nevsiljiv ntčin pričarala življenje dalj-nih dni. Kljub terrau, da so bi-xt- freske odkrite pod beležem r.aši'h cerkva in da predstav-ljajo pretežno verske motive si ne moremo kaj, da se ne bi v polnl me.ri zavedli popolnoma posvetnega življenjja, ki ga ra-7Odevajo človeški liki, veš^e prerisan! s cerkvenih sten. Pri tem je vseeno, ali gre za de-iavnico Janeza Ljublj-anskega. za Janeaa Aquilo, za furlansko delavnico in š* za mnoge bo!j ali manj žnane mojstre: utrip v tedanji dobj porajajoče s«» umetnosti je ostal še danes zvest in razumljiv dokument. Skoraj borndm, gotskim poiz-kusora tovrstnega slikarstva •" začetku 14. stoletja sledi boga-tejiSi in bolrj razgiban Janez Aquila, ki skuša ujeti s'cer pri-rojenj čut za prostornost ln perspektivo. Obrazi apostolov iz Turnišča imajo že značiln'i poteze in se jasno ločijo drug od drugega, čeprav postave še nekako vise v zraku. Nežnoisi, k'. se kaže v rahlih i.n stilizira-no zarisanih gubah oblačLl iz-pod čopiiča slikarjev Furlanske smeri, ne more prikritj pogiot-tovskega (italijanskega) vpliVa. Skrajni realizem, ki se očituje-v preiprostih, skaraj divjih otfrazih apostolov Jakoba in Si- niona, je znal suški raojster »¦redj 15. gtoletja poudariti v iz-redni meri. Tudi Janez Ljub-Ijanski ne zaostaja za svojimi soimenjaki ali predhodnikL Zlasti je zanimiva in pomemb-na za spoznavanje živlienja druge pokivice 15. stoletja nje-gova Sveta nedelja. Mojster križnogoirskih fresk (Legenda sv. Urha, Legenda Sv. Korbi-njana) ie res pravi mojster ta-ko barv kot izi*ednega občutka 7.3 arhitektonsko skladnost !n prostornost. Pri slikarju fresk v cerkv; Sv. Primoža pravza-prav lahko sledimo umetniške-mu razvoju tega likovnega ustvarjalca (v kolikor pač gre za istega): po dveh nežnih, si-cer močno življehgskih upodo-bitvah. zadiha mojster v Po- Umetnik in kmet Za vsakega Iikovnega umetnika je bistven faktor nje-govega umetniškega ustvarjanja povezava z evolutivno naravo, z odkrivanjem katere se nam skuša približati. Ivan Napotnik, sedemdesetletni kipar, živi odmak-njen od mestnega hrupa, kar na poseben način sprošča njegrovo umetnost. Mojster fresk pri Sv. Prlmožu nad Kamnikom i 1520 — Poklon treh kraljev Rojen v Zavodnjah nad So-štanjem, se je Napotnik prvič seznanil z lik,ovnimi stvaritva-mi pri potujo&ih domačih rez-barjih svetih figuric in jih sku-ša.\ tudi sam pdsnemati. Zelja po izpopolnjevanju je terjala, da se je za nekaj let poslovil od Konec koncertne sezone Zadnji letošnji filharmomični kancert je izzvenel v predver-ju Križank, v okviru VII. bil koncert, ki je vzbudil zani-manje abčhnstva, kljub temu, da je bil program koncerta z&-vyt v tenuo. Vso pozornost je pač' prikle-nila rniadOr slovenska pianistka Dubravka Tomšič, ki se je vr-nila v Uudija v Amerlki. In ie v zaLetku lahko taikoj re-čemo, da je bila na tem /esti-va&skem koncertu fe&tivailska samo Dubravka v sicer ne-festwwlskem Mc Dcnvellovem Koncertu za hltwir in ovkester. Da se razumemo: koncert je »laiba kopija nekaterih virtu-oamih romantičnvh koncertov, ki pa vma eno dobro lastnost, da je Dubrcmka lahko poka-zala svoje famtmtično bogato tehnbčno znatnje, ki si ga je pridobila rned študljem. S tem #vojim bogatvm znanjem bo laihJko zelo uspešno posegla med pianistične vrhove. Žel&li pa bi jo slišati v kakem kva-Utetnejšem koncertu. Občin-9tvo je pianistko navdušeno sprejelo in pozdravilo, tako da je moraAa na željo abčvn&tva nenehoma dodajaU. Ostaili program je obsegal ne posebno zanitnivo Baranoviče-vo uverturo Stnženo - košeno (zakaj rra'b-ljene za te avdiciije. Tod>a 6ez neka^ časa se je zve-delo, da bd na festivalu na Du-naju sod€iloval pevski zbor »Branko Krsmanovič« in ne naš APZ, kct smo zaradl izjav ko-nvisdje lahko upali. Zvedelo se je še, da bo nastopii s kantato Aleksandra Obradoviča >Simifo-nični epitas« [n da je to kanta-to začel študLrati za festival že pred, ponavljamo: pred — pri-četkom avdicdj po univerzl^et-nih središčih. % Ljubljana je bliže Diinaiju kot pa Beograd — zato iahko verjamemo, da bJ bili tudi atroški za udeležbo na festivalu za APIZ »Tone ToinSič« znatno manjši. Zaradd teh štirih dejstev je naš-a javnost v resnici lahko ne-jevoljna. gove umetniške poti pa so pred-v&em različni oblikovalni prije-ixu, s katerimi se je lotil svoje-ga domačega materiala — lesa. V začetku ustvarja s širokim; zaseki, ki v različnih smereh od-bijajo svetiobo in dajejo celot-nemu delu nemiren, skoraj im-presionističen videz (Lastni por-tret, Primož Trubar). Pozneje se je Napotnik vedno bolj in bolj poglabljal v material sam, ne da bi se pri tem izneveril svojemu Tealističnemu pogledu na svet, ki ga sicer včasih lah-ko označujemo za poetičnega. — Skuša se čustveno sprostiti predvsem v telesni kompoziciji, manj v obrazni mimiki, ki v ne-katerih delih učinkuje skoraj neprizadeto ali celo v nasprotju z notranjim umetnikovim doživ-ljanjem. Vse to skuša Napcftnik doseči zlasti na ženskem golem telesu, kjer se često spušča v različne variacij« na isto temo (Plesalka), pri katerih pa vedno ustvarja z Isto dognanostjo ln prepričljivost kot pri prvi. Poleg ženske figure mu je ne-izčrpen vir tudi d"robceno, ba-ročno napeto in gladko (rtroško telo, ki pod njegovim dletom zaživi v vsej svoji ljubkosti, h katerl pripomorejo zlasti učin-kovite komipozicije (Hudi so-vražnik, Junaki, Igra z muco). V zadnjem času postaja umet-nifc navidez kmefiko rcbat (Ru-dar, Kmetica, Upornik), mnogo bolj razglablja, kair čutimo ob motivih kot &o Begunka, Mate-rinstvo, Jezna, kjer ga včasih bolj zanima doživetje samo, kot pa podrobnejša obdelava mate-riala. Iz celotn€ga pritoazanega apusa lahko povzamemo, da predstavlja Napotnikov umetni-ški razvoj kontinuirano, skoraj nepretrgano pot, na kateri je ostal zavesten in neposreden tolmaič narave In življenja, si-cer svojstvenega, kot mu ga pač narekuje njegov življenjski po-gled. • klonu treh kraljev za retneean-so značilnem prostem umetnl-škem izživljanjii, ki sije tako ¦ celotnega dela kot s posame-inih drobnih detajlov (drape-lije, obraza). Mislim, da se ne motim, če štejem to za umetni-ski višek in obenem za najbolj prepričljivo žlvljenjsko Izpo-ved, ki jo je lahko v tistein C3,su dal umetnik, MrtvaSki pies 1-z Hrastavelj. Sedem me-trov dolga freska, na kateri se vrsti triiindvajset parov — sl-cer anatomsko nepravilnlh ske-letov. ki vodiio v groto pred-stavniko vseh stanov od škofa, ktirdinala, trgovca do beraia in novoroje.nčka, jasno izpriču-js stoletja živo misel o minlji-vosti življenja in neizbežnosti, k; ob določenem 6asu izenaču-j« vse lj.udi. Siučaj je nanesel, da razstav-lja istočasno tudi predstavnica mladega rodu. članica beograj-ske skupine Prostor 8, katere zastopnico Jančičevo smo že imeli priliko spoznati. Ana Be-šUč doma iz Bajmoka je do-lcončala beograjsko likovno akadefnijo in se je iz.popolnje-vala v deiavnici mojstra Toma Rosaindiča. Morda je prav spo-min na nedavno jazstavo Olga Jančičeve vzrok, da sprejema-nao u/n€tniški izraz Bešličeve (27 plastik ter 5 slik v kovini) hladneje kot bi umetnica za-služila. Ceprav predstavlja vsak li-kovni ustvarjalec svojstveno umetniško o&ebnost, se lahko zgodi, da pri ponavljaaju isto-vrstne motivike izgubi nekdo na originalnosti, kar občutl obiskovalec razstave, žetudl za ustvarjalca samega morda to ns velja. Vsekakor pa moramo Bešličevi priznati smisel za obliko in dotjemanj« bistv&no nujnih eleme.ntov, potrebnih z* življenjsko skulpturo. Cloveško telo, pravzaprav njegov torzo, ji ostaja v večini njenih del izpovednik umetiniške vlzij«. Glede na to sta odlični plastlk! Suženj, kl ga označuje oster nagib, upognjenost naprej, ter Premagani, ležeči torzo. Devet osnutkov za spoimenik predstav-lja močno spremenjene, vendar še spoznavne človeške obU'k», ki se uspešno uveljavljajo v prostoru in ga dcnpolnjujejo. Domiselni plastiki sta Zadrže-vana rast ter Korenina kot tu-di Zival, siccr komajda še ustre-zajoča naslovu. Kar se tiče skulpture Materlnstva, sem se nehote moral sporoniti na isti motiiv O. Jančičeve, ki je v prl-merjavi z BesJI6am boltj ob-čuten, oblikovmo skladnejši in popolnejši. Pri tako imenova-nih slikah v kovini, ki so delo letošnjega leta, gre pač za *Ne raorem pripeljatl Evstahija v hlšo. V njej lahko umrje.« »Ni ti treba storlti tega.« sem potrpeSljivo odvrnil. MoraS tni ga samo pripeljatl In jaz bom stal zunaj, na vrtu.« Kot da bi bilo to nekaj povsem drugega, Je ubog stromak pri-stal. »Toda najprej mi dajte 10 llr.« »Ne,« — kajti vedel sem, s kakšno vrsto ijudi iraam opravka. Vrnill smo se na teraso in Gennaro je brez besed odSel v sn»er, Iz katere se je slLšala hoja. G. Sandback, Layland in jaz smo se umaknili stran in stali v senci grma belih rož, dejansko nevtdnl. Slišali smo klic Evstahlja in blazen vzklik veselja, ki ga je zagnal ubogi dečko. Hoja ]e prenehala in slišali smo ju govoriti. Njuna glasova sta se približevala ln kmalu smo lahko opazill smešno flguro mladega moža in tnajhno. vitko postavo, belooblečenega dečka. Gennaro Je držal svojo roko okrog Evstahijevega vratu in Evstahij Je govorll, v svojl tekočl nemarnl Italijanščini. »Skoraj vse razumem,« sem ga sHSa! govo-rlti. »Drevesa, hrlbe, zvezde vodo, vse lahko vidim. All nl to čudno! In nekoliko razmnem tudl ljudi. Rainmcš, kaj hoCem povedatf?« »Ho capito,« je dejal Gennaro resno ln od-stranll ro>ko z Evstahijevega vratu. Toda v žepu sem zaSumel z oovim bankovcem 1n on Je sliSal. Sun1t«vMo Je iztegnil svojo roko in nit li»d«ft »l«*«*! Kvstahi.i mu 1e ponudil svo.io. »^nilno Je to!« je nadaljeva.1 Evstabij — •e>4aj tta bila či»to blizu. »Sk^M| •« ml zdi — kot —«. m ki fa prijel za rok« In Laylaad ga Je zagrabil za drugo roko in g. Sandback 'sc mu je obesil okrog nog. Zagnal je presun-ljiv, ušesa trgajoč krik, in bele rože, ki so se tisto leto zgodaj osipale, so se v slapu usule nanj, ko smo ga vlekli v hlšo. Clm smo stoplll v hišo, Jo prenehal kričati; le Iz oči so mu molče tekli potoki solza in se razlivali po navzgor obrnjenem obrazu. »Ne v mojo sobo,« je prosil, »premajhna Je.« Njegov neskončno boleč pogled me je na-polnLl z žalostjo, toda kaj sem lahko storil? Razen tega je imelo edino njegovo okno re-šetke. »Nič ne de, dragi dečko,« je prijazno dejal g. Sandback, »delal ti bom družbo do jutra.« Pri tem se je spet začel upirati. »Oh. pro-sim, ne storite tega, samo tega ne. Obljublm, da bom mirno ležal in Ce botn mogel, ne bom jokal, če me le pustite samega.« ' Tako smo ga spravili v posteljo in ga krče-vito jopajočega pokrili z rjuhaml. Dejal Je: »Videl sem skoraj vse in sedaj ne vidlm ni-česar vač!« O vsem smo obvestill gospodlčnl Roblnson tn se vrnili v Jedilnico, k]er sta signofa Sca-fetti in Gennaro šepetala med seboj. G. Sand-back je vzel papir in pero in napisal pismo za angleškega zdravnika v Neaplju. Jaz sem pri priči potegnil iz žepa bankovec In ga zagnal na mlzo pred Gennara. »Tu je tvoja nagrada,« sem dejal resno ker sem mislil na tri srebrnike. »NajlepSa vam hvala, gospod,« je deja) Gennaro ln ga zagrabil. Ko ie odhajal, ga je Layland vprašal, kaj je Evstahi.1 menil. ko je dejal, da ne more prav nič razumeti ljudi. »Ne vem. Signor Evstahij« — z zadovoljstvom sem opazil to spremembo — »ima zelo obCutlJiv razum In razume mnogo stvari.« »Toda sllšal sem te, ko si dejal, da ga ra-7umf>5.« jc vztrajal Layland. »Razumem, vendar tega ne morem razložlti. Z zani6evanjem seni se obrnil. Layland ]e aadaljeval s spraševanjem. Hotel ]e zvedeti, koga Je mislil Evstahij^ ko Je govoril. »To ,1e lahko povedati,« je Gennaro rcsno od-govorll. »To ste vi, to sem jaz. To so vsi v hiši in mnogi izven nje. Ce ,ie želel veselje. smo ga prl tem ovirali. Ce je Selel biti sam, ga nismo pustili pri miru. Hrepenel je po pri-latelju In v 15 letlh ni naSel nobenega. Potem ,je našel mene in prvo noč sem — tudi jaz sem bll v gozdovih in razumem te stvari — vam ga izdal in ga poslal umreti. Toda kaj sem lahko storil. »Le počasl, počasi,« sem dejal. »Oh, gotl!o Se r«f»ier.- vendar je že pričel oihljati jutrnjik in rože so se močno osipala. DaieC v doHnl protl morju pa so še vedno o^ mevali kri.ki in smeh pobeglega dečka. Slovenski klub Iz skupine štadentav, ki je jeseni 1936 pričela izdajati Akademsko glasilo za univerzna in javna vprašanja — »1551«, je prišla iniciativa za ustanoritev novega študent-sfcega kluba. Imenovali so ga Slovenski klub. jo, da se pinepireči proletairizi- se teh svojih nalog tudi res. ranje inteiigence, so bile vpe- zavedaM. Borba za izpopolni-Ijane šolnine, takse in razne tev univerze, javna prediava- ^ vecera, v prvih de- marksistično usmeirjenega štu-oeoaiberskih dneh 1936. leta so dttja čistili in poglabljali. Kluto te .atM"ail.,,ini(:iatoS1' simpati-zerji 1x1 .stevilnj studentje, ki so «i je postad v zadnjih letih pred vojno prava marksistična šola piristojibine; pomanjkanje štu- dentskih domov in podpor, cimdalje večja beda najšicših p,lasti slovensikega ljudstva, vse to čdmdalje bolj utesnuje možriost študiranje revnejšemu študentu, sinu slovenskega mesta izyen naa- in izhodiišče z.a večino napred- ]n kiea-ifcailniii vret, nib. aikcdj na univeirzi. Zato so mu sovražniki, po- sedie dana miciaitivnega odoo- licija, Stražairji, do neke mere za novaoenje svojih inteligenč-ra so pritegniai šfevilne poslu- pa tudii univefrzitetne oblastii nih lakajev. »Take razmere felce; tl ti Rktj nja, delo pri narodno-obramb-nem gibanju, delovni tabori. stiki s snednješol&ko mladino, sodelovanje v delavskih pro svetnih društviih, prostovolj-stvo leta 1941 itd., to so bile akcije,ki dostojno reprezetnira- na U**anovni občni zbor. Be- bajtarja in delavca!« In to be- jo mairksis.tično usmerjene štu- do izkoriščajo politične stranke dente v vojsko. letih pred zadnjo iz spoznanja, da razred edini, ki \JC1U __ _ . , . ... stale aa petami. Rektorjovo vzbujajo med iirokimi krogi je delavski -¦IiaGeroo kiub, ki bo sloven- pimio Slovenskemu klubu z siovenske akademske mladine more danes _,______..^, m, ki bo stvar mlade reali- dne 1. 10. 1940. Leti pravi: -Se- odpOT in og0irčenje. Zafco je bil širši plasti slovenskega naroda. sticne genaracije... Za pravi- nat univerze kradja Aleksandra osnovan Slovenski klufo. Klub S tega viddka presojamo tudi tudi ie na svoii seii sk.Ven.il croozo- j,e co delovnega človeka slovenstoefga ... Naše eddno o-rožje j«« razum, pa oeprav smo žairišče vse one pošte- vsa notranja in zunanja poli- ne slovensike mladdne, ki ni tična vprašanja... * Orienta- hatela prodiati svojeiga prepri- cija članov Slovenskega kluba na svoji seji sklenil opozo- riti oirgane vašega dtrustva, da ,e komunistična propaganda hatela prodiati svojega prepri cija članov Slovenskega kluba aa Slovens'kean doma, kjer nas pmepovedana in da je univerza čanja Za skorjo kruha, ki se ni je moiralabiti obdogodkih leta čez, m cez aakirivafta talar m ne more trpeti. — Po intorma- hotela vdinjati... temveč si 1941 na na osnovi tega nedvo- toak... Vsa nasa naloga je v cij&h univerze so se poedini je hotela svobodno ustvariti umna. In taka je po zaslugi tejn, da stojirno trdno sredi člani, pa tudi diruštvo kot taiko, SVOj p^gi^ n^ svet v ozkj po- netumorne^ga dela študentov siwamo®ta in paztiibivnih dej- pregirešili prota predpisom, ki vezanosti s svojim ljudst- komunistov v Slovenskern klu- stev in da zgradlimo iz njito ta,ko dielo zaibranjujejo. Zato je vom... To je povzročalo ostre bu tudd hila. novo pojmovanje okolja, sredi seixat sklenil pozvati diruštvo napade na klub iz vseh stsrani. toaiterega živimo, ob neprestani in njegove člane, da opuste Nasp-rotniki so v tej borbi poro- pažnjd na konkiretne naloge, ^^ sodetovanje preko meje ti kiubu in njegovim članom kd nas v tem oikolju čakajo.« diruštvenih pravi.1 in uredbe o pritegnOi celo diržavna uprav- Po pnedavalnici so se izgub- diruišitvih univerzitetnih slu- na 5n policijska oblastva.« ljale besede: *poj'em kvaiite- gateljev ter da izločijo iz orga- »^a zafotevo g. neiktarja mo- te... pojem krdtičnosti... ve- nizacije vse vidme komuniete ramo pa^ siovenski študentje alistični klub... proč z misti- do 20. oktobra 1940. Ako dru- odgovoriti z jasnim ne. Ker ko, z ekspresionizmom!-« gtvo temu pozivu ne bi ustre- p,ag hoče biti mladina, ki se Že nekaj dni prej pa je glo bo razpu&čeno.« — zbira v tem klubu, dosledno Straža v vihaarju v svojem sve- Zahtevam in gsrožnjam uni- demokratična, fcaradi tega tudi tahlinsko obarvanem cinizmu varzitetnih oblasti je članstvo ne j^ izključevaia iz svojih zapisaia: »Inioiatcnrji Sloven- Slovenskega klutoa odgovoiriilo vrst\ tovajriiev katerega koli ^kega kluba so sami-eminent- z obšiirnim pismom. Vjnjem so poiitičnega prepričanja. Zago- ni predistavniki svoj čas raz- konstratlrali, da je »-življenje tavijamo univerzLtetnemu se- puiščenega Triglava in njego- slovensikega študenta danes natu, da bo Slovenski klub vega posturaa Mladega Tri- mardia težje kot kdiaj koli po- k.ljub vsem napadom nadalje- glava, podp^isnaki pa tudi manj pireje«, da je »ob 20-tetnici vaj SVoje delo po začirtani poti, poznani člani. Silno Rmo veseli, obst&ja slovenBke univeirae ve- ker se dobro zavedamo nalog, da bo univarzitetni senat likemu, prevelikemu številu j^j ji^ imaimo do svojega na- slovenske mladdne pot do izo- roda.« btrazbe zaprta. Z agrumentaci- Članj Slovensikega kluba so Stndentj« iz Slovenskega kluba na delovnem taboru na Ojstrci uad Dravogradom Upravičeno se sprašujemo Aleksandrovo univerzo in ves slovenski namod oborožil z izibrano protikomunistično Le-gij©.« (Sicer po so s.ta*ažau:ji zelo radi ponavljajld tezo, da niso bili nikdair denuncianti). V takih razmerah je že fe-bmuarja 1937. leta uprava ljub-ljanske policije naislovila Rek-toratu pismo s prošnjo, da ji dosfcavj seznacm vseh aikadem-skih družtev, M obstojajo na ljpbljansika univerzi, da opiše njdhove smeradce ter delovanje in na/vede imeina odtoorniikov po.sameznih druištev. »Zlasti pa ptrosimo natenčnejšiih podatkov o akademskefm diruštvu Slo-vensiki klulb, v katecnaga so baje prestoipilA čland bivišega aikad/eimsikeiga diruštva Mladi Triglav, ki je bilo radi komu-nističnega delovanja razpu-ščeno.-« V seznamu festinštiirid^etilh Studentskaih dmiištev in klubov, kl je bil dostaivJjen policijski upravi, je bilo za Slovenski kluib reoeno: «Klu'b inaa namen zdiužievati afcatdemike z name-nom, da jih izo'bražuje v spo-znanju in znanstvenem prou-oevanju isodoibniih piroibleiniov, pospieševati njah kulttitrno udej-stvovanje, jiih združeviatd v diružaibnem pogledu s smot-rom, da bodratu pismo, kjecr ugotavljajo, da po-sbajajo razmenTe za kulturno udejstvovanje iz dneva v dan težje in se zato v sili obračajo na univerziitetne oblasti s piraš-njo, da jdh po svojj moči zaščl-tijo pned teroirjem policiije. »Dogaja se, da policijsfci oirganl vnrše prerslkave v ateadiemskih dtružtveniii lokali, da so one-mogočeni vsi člansiki sestanki in predavanja, ki ne bi biia prljavljena policijsikim obla-stem. Za neprijavljene članske sestanke so bili že nekaiteri PiTedisedhilki akadeimslkdh dru-žtev kaznovani z denarno glo-bo oz. z zaipoinom. $a dmi'gi stcrani pa univerzitetna obla-stva prepoviedujejo v večieimih urah vsako sestajanje na uni-verzi. Spričo vseh teh dejstev, ki se kopiičijo dtrugo zadmigim, se •upraiviičeno bojarno, da ni v vsem tem zaviiranju in onemo-gočanju akadiemsikega in kul-tuirnega življenja nek sistem, pneraičunain na to, da prinese dentov demoraflizacijo v akademske unive!ra virsfce.-« Med poliicijskiim preganja-njem in napadi, tudi denunci-acijaini s strani kieirikalnih in tudi n.acaonaListiiičnih Student-sikili diruštev ter' njihovega moralnega in materiialnega zaledja se je razvij&lo živlie-nje in delo v Slovenskem klubu. Idejni pogledi njihovih članov so se pod vplivom ak- Z mirovnega kongresa študentske mladine Jugosla-vije v BeogrJkdu 8. in 9. aprila 1940 je bilo naslovljeno na senat ljubljanske uaiverze pismo z naslednjo vsebino: »Sa velikog kongresa sjudenata Jugoslavije najenergičnije protestujemo protiv sprečavanja odlaska studentima ljub-ljanskog Univerziteta na kcmgres. Najožtrije osudjujemo postupak ttniveirzitetskih vlasti, koje su pozval« policiju, da spreči odlazak studentima. Smatramo, da su univerzi-tetske vlasti protiv autonomije Univerziteia i ostvarenja bratske saradmje studenarta naših naroda u borbi za naj-vitalnije student&ke interese.« Tovarišica! Tovariš! jf1 Lefos prihajamo na unfverzo v najbolj razgibanem času, icar jibj je dbživelo slovenske vseučilišče v dobi svojega obsfoja. V fakib dnehj je potrebna popolna jasnost o vseh problemih, ki se fičejo slovenjkega; akademika/ter pravilno razumevanje tako zunanje, kakor nofranje poiltiinih dogodkov, do katerih mora še posebno slovenska aki-| demska mladina zavzeti svoje jasno in nedvoumno sfafiiče, L• noč«j iti jalovo pot prctiljudskega izobraženca, ki nlma o najosnovnejiihj polrebah siovanskega naroda prav nobenega pojma. "'-¦¦''^5-^''-'-"**! •"^ Slovensbi, ljudsbi, borbeni abademibi, Edruženi v »SLOVENSKEMj KLUBU" smo doteh problemov *avzeli svoje jasno In nedvoumno staiiščeij ¦> Priboritev in Eagotovitcv oseBne in duhovne svobode tvori pogoj zaj uspešno delo v slušbi naše«a Ijudstca. Zato jc naS boj na univerznih tleh odločen boi za vzposlavitev ncokrnjen* • univerzne \ avfonemij* In akadsmskih svobeliin. Univrerzna upcarai tnora biti povsem neodvisna od babršnihboli neunlverznib - fabtorjev in fltora'sodelova« 9 slušateljt Nibdar več se ne sme dogoditi,lda bi se'pros!avafsloxrensbe vršila brez njenihtslušateljevJda bi polidjaf ustavljala opolnomočene dele?a(e in legalne ebsbuczije na povsem ^ bon«rese.\ da bl se Ie ¦ stranbarsbe I prisfranosll»c^itale • sodalne i abcijff^ študentov samjh,'da bi se ne sprejemalo enabopratTiib tn opolnomočenin.' delegatov §otovih strobovnih in bulturnih blubov pri rebtoiiu^bol te toj bilo v pretečenem leta^,^ .--.-?>",->1 ^ -,,^/^^---~"17"^-^-—i7^w*r^ ¦•^Ufe. Prpti dvaisetletne.«u naLrtnemo;brpan|u in pro8ja4en}u*ta iEpoInfto«. i.n Jzgraditev slovensbega vseučilišča.; postavlianao zahtevo za tako]in)o' izdelavo gradbenega naSrfa za vse nujna uolverzoa siavbe, xa ilmj prejšnjo zgraditev najnujn«iiih zgradb (blinib za taed. fab.; dogradilev1 bemičnega instituta f. t d.) , ^ ^, ,f . ^ ,-, ,^ ^. ,.-j^\ ^^ . _ .^^ ¦¦**& Neodvisne sodalne usianove naj narede bomec ^msmems feupwaaju abademsbe mladine za sborio bruha in v borist preživeKfe sirarak. Najvišji slovensbl učni zavod mora bitl odprt riru naše oatfodne rooči;—i sircmiašni delavsbi in bmečbi mladini. Abademsba socialna polMiba mora slušiti vsem siromaSnim štud^om brez ozira na njih politično in svetovno usmeritev. Zato tahtevamo taboišno graditav n«od*Jsnega akaH doma« za baterega sq fcredfi že odobreetj1 Na rektorat so blla v tlstih aprilskih dneh naslovlj&na tudl druga pisma, ki po svoje ilu-striirajo doga,jan.ie okrog odho-da delegaclje siovenskih štu-dentov na manifestativno pri-redltev v Beograd. Društvo medloincev je protestiralo pri senatu zaradi dogajanj, ki so se odvijaila po rekonstrukciji v tema besediiu nekako takole: Na pov^>ilo Akcionog od^bora beograjske nniverze je Društvo medidncev sklenilo poslati v Beograd delgata in orgamizirat' ekskurzijo na kongres. Toda delegata študentov medicincev so policijske otelastl aretirale. »Druištvo medicincev se sprašu-je«, je rečeno v pismu, »kašnim potom je bil ljubljanski policiii sporočen sklep seje Društva ine-dicincev in s- kaikšno pravico — da ne ruši unlverzitetne av-tanomije — je policija posegla v zad«ve, ki so ^isto na tleh univerze?« Z delegatom piruStva medicin-cev je bll 6. aprila na Ijubljan-skem kolodvoru aretlran tudi delegat Slovenskega kluba. Po-liciiski orffani so izjavili, da &o airetacijo zahtevale univerzl-tetne oblasti, »Vpjašuijemo lini- verzitetno oblast. od kdai _ega njihova oblast v privatno liv-ljenje slušateljev ljublja^ske univerze, od kdad uporabljajo univerzitetn© oblasti kot svoj izvršilni organ policijo?« »Ka-kor je že zgoraj omenjeino«, na-daljaijejo medidnci v pismu, »je DM oirganlziralo ekskurzijo in v to sv.rho zaprosilo univer-zitetne oblasti za ugodnost če-trtinske vožnje. Da so bile li-stine, ki jih. je unlverza izdala, napačne, je informirala ekskur-zijo šele policija, ki je areti-rala 50-člasko ekskurzijo pri od-hodu na Ijubljamskem kolodvo-ru. Upravičeno se sprašuje-mo...« Po opisu celotnih do-godkov je moralo Društvo me-dicincev ugotoviti sledeče: 1. avtonornija univerze pod sV>L-nimi dogodki preneha obstojati, 2. univerzitetna oblast se poslu-žuje poUcije, 3. ta^ oblast uni-vfcirze sega preko območja svo-jega delokroga. Med arhivskim gradivom rek-torata ni več den/unciantskega pisma. Morda ga nikoll ni bilo. Verjetno so poročila prinašall Uistno. Na seji univerzitetnega Diseiplinsko sodišče zaseda Pred disclplinskim sodfščem za univerzitetne sluSa-telje je stalo na obtožbo rektorja 7. junija 1937 dvanajst študentov. Obiožnioa je bila sestavljena na osnovi ovadbe odbora Drnštra slušateljev juridične fakultete. Delikt: demonstracije ob priliki predavanja bivšega podbana dr. Pirkmajerja, katerega so, kakor je zapisal ilegalni Slovenski štadent, povablli »fašisti iz političnih razlogov predavat v omenjeno društvo«. »Deetvo, da so bili klicani na fašističinih ¦elementav na ljub-razsodišče kot obtoženci do- ljanski univerzi je bil ob pri- čaju letoe prišla v vodstvo dru-štva in ki ne predstavlja -veči- senata so potrdili prejem pro-testnih pisem. Dodana je t&~ bavna konstatacija: »Zaradi ne-osnovanega očitka pa, da bi bil rektar zaprosil policijo, naj pre-preči odhod delegacije sloven-skih študentov na mirovi^i kon-gres v Beograd, s*> vrši na po-liciji . preiskava. O njeunem uspehu reiktarat še nima poxo-čil. — Rektor.« Med vlogami na rekto>ratu pa je vendarle i"e dopig klerikalne Akademske zveze z dne 22. apri-ia 1940, s katerim -lerikalni študentje »sporočajo in prosijo« naj rektorat pokliče na odigo-vornost tiste posameiznike. ki so se vendarle udeležili ^kongre&a (udeležba se je oosrečila ob po-j>cij3ko-klerikalnem terorju le enemu slovenskemu študantu), te »politične inscenacij© levi-č&ir&kih študentov« ia jih »pri-merno kaznuje«. Kaznovati pa so skdenili bo-jevniki vojskujoče se Cenkva kornuniste in njihove siniipati-zerje tudi sami. Ze na dan pri-četka kongresa &o s šaljivo bom-bastlčnjm tonam »razkrivali« namere miirovnega kongresa, zahtevali razpust vseh priikri-tih legalnih komunistionih or-ganizacii na univerzi 'n izven nje, zahtevali so ustavitev vseh levičarskih listov in pu-blikacij iin vpili po brezobzirni oblastveni borbi proti vsem framasons.kiim. republikanskim in komiunistlfcnim pojavom v državi. Notranjemu ministrstvu ne njegovih članov, je iz ra- so brzojavno iz,razili željo, da l zumljivih razlogov povabila za dan 20. 4. t. 1. g. dir. Pirkma-jerja predavat na univerzitet- S »odgovornem delu za narod in državo v teh resnih časih ne bo ostal na pol poti« in so na tla. Studentje, ki so trdno se zahvaljevali dr. Korošcu za prepričani, da človek, ki je ovi- nJegovo »državniško budnost«. ral, in to žal uspešno, graditev Sv°J° hrabrost so preizkušal! univerzitetne biblioteke ne še 23- in ^4- aPrila' ko je dele- sledno samo akademiki iz ene meru dr. Pirkmajerja globlji davati na slovenski univerzi, icia3 ° delu na kon^r€su-skupine in to c«L tiflti ki so in zato tem izrazitejši Težko t d to more in tudi ne sme več pre-na slovenski univerzi, to predavanje skušali gat z mirovnega kongresa po- so s° bili adut ~ Rekli sfflo fudi, da je akademiku pofrobno praviiu. cc.i. ^vanj«) vseh važnejših poliiičnih dogodkov doma In po SYetu. Tudi v tehj vprašanjih je naše sfaliSče toino opredeljeno: *#»^p^f^^lfei Izhajamo«ts sposnanja,f da t je delavski tszped «UoJ, fei oiore1 danes ttafi na \ čelu najširiih plasti slovenskega ljuditY» > S «ega vidika presojamo »udl vta.notranja io zunan^a lšj skupine, in to c«Lo tiflti, ki so in zato tem izrazitejši. Težko so mu to predavanje skušali protestirald proti izzivanju na je oceniti vsa tista prizadeva- preprečiti. Dejainje, za katere- avtomobl11 slovensfld univerai, in da so nja študentov za univerzitetno ga bi bila v prvi vrsti pokli- r. ; v • r - bili postavljeni kot pri^e do- knjdžnico in izpapolnitev uni- Cana univeorza, da ga stori, da \UwY^ri\KF \TUPcNT ledno aikademiiki iz drugesku verze ob mlačnosti slovenske se ni pred dvema letoma izag- - >^-c •.¦.¦'•¦¦•-• ii č pj p sledno aikademiiki iz drugesku- Letak. ki ga je jeseni 1940 izdal Slovenski klub. v njem Je raz-Jasnjen odnos kluba do zunanje- in notranjepolltienih vprašanj. Preventivo je bilo zaradi svojlh kritičnih tez prlprto celotno vod&tvo* Slovenskega kluba verze ob mlačnosti slovenske pin«, in to pcrav tisti, ki so iz- uradne politike do temeljnih niia jaačelnemu rzpravljanju zdvali in pričeli iizično obra- narodnih potreb. Mlačnost je tega vprašanja. Pred predava- čimavamje... jemlje razsodi- prehajala večfcrat celo v na- njem je prišlo do pretepa med v«------«---------—— 1—1*— sprotovanje. In eksponent ta- študenti, ki so hoteli prepre- fciti predavanje, in oaaimi, ki so _ ., , » x ,. .J1X §a hoteli imeti. In univerzitet- *?"v ^Slf-atel3eV 2UIldl*~ na o^t Je POklicala na ob-ne fakultete, ki ga vodi gru- uj jj Š5u našega najvišjega kultur- l j p tožbo reikitarja pred umiveirzi- Narodno akademski blok V noči s 14. na 15. marec 1939 Je bila predana ^i^ usada Cehoslovaške v roke Hitlerja, ki se je že nasled-njega dne osebno pojavil na Hradčanih. Ni bilo težko za&utiti resnosti trenutka. nega zavoda vsako legitimacl- ke nasprotavakie politike je jo, da se postavlja za razsod- bil podban dr. Pirkmajer. niika.« (Slovenslki študent, št. 2.) Odipor napredne študentske miadine proti uveljavljanju pa akadomikov, ki je po du- tetno sodišče zopet nekaj aka- demikov in ne moremo več verjeti, da zgolj po slu<5aju le akademike iz ene grupe.« — (Vloga študentov različnih sku_ pin na univerzitetni senat z okoli 250 podpisi.) * t i«*«««i> bi«i» b. d»ije, Pred sodišče postavljeni štu-l k Toda ta enotnost ni bUa po-godu klerikalnim študentskim z večjo vnemo se bo vrgel v denti bUi k izključn; * b"2 ^ZT^ rCl1 kcnuatotl, organizatorji^pre! " naroda in drzave. cvne, ki 16. marca je bila sobota. In tega sobotnega dapoldneva je bila zbornlčna dvorana na uni* verzi nablto polaa. Po dolgetn času so blli zbranl vsi študenti brez ozlra na polltl6no prepii-čanje in svetovnonazorosko opredeljeiost. Množica je pela državno himno, zastopnikj štu-Jugoslovanskih sporo5ali pozdrave. Sprejeta je bila izjava, ki so jo podplsala vsa študentska dru-§tva. Njena vsebina je bila ta-kale: »Težak svetavno-politlčn-i po-ložaj, v katerem se je preko noči znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski narodni blok, da s tem dokažemo svojo ne-omejeno narodno in državno Aleksandrove univerze stojlmo na stališču, da je edino raoina, na podlagj enotaostl narodnih pravio Slovencev, Hrvatov in Srbov uretjena Jugoslavija lz-kljutni okvlr, v katercm m*re-mo fn hočemo žiiveti svoje na-rodno in državno življenje. — V tem trenutku združena »lo-venska akademska mladina Aleksandrove univ©ra» vrstam, kakor tudd ne nJihoviin zgodovins obsodila kot izdajal- ,. .. duhovtiim očetom. Po dveh mesecih so društva Da-nica, Kladlvo, Savlca *n i— se-veda Straža izstopila iz Narod-no akademsbega bloka, ki je v »vodi okrnjenosti moral ugo-tavljati, da je delo, ki je že steklo in ki rodi Ze prve uspc-he, že od vsega za5e«tka hnelo malo skupnega , z odpadlitni druStvI. Toda »Narodno akadem- ce. Vsakomur, ki mn Se pr! srcu delo, pa so vrata v blok vedno na stežaj odprta. Naše delo je častno in zakonito, od-govornost zanj bo moral nositi vsakdo.« Prva številka ilegalnega glasila »Slovenski študent« iz leta 1937 ITovariši! m 4 ANTIFHŠISTIČNI KLICIZILEGALE Jzborovanje akad. sfrclske n» tlrotomft volaik* »c«tevo»| okHvnlh «lieltml d 1 rij»vH«ncl u tiivnih paiitijskih delavcev in vest. — Združeni akaderaiki EBE.uzlte.se! Letaki, razstreseni na univerzi Ob protestnih demonstracijah ^žrotl proglasitvi dr. Korošca za 4tr. honoris causa 11. decembra tt Ob tej priliki je bilo are-tiranih osem študentov Sredl Jullja 1937 Je prejel rektor ljubljanske univerze od policijske uprave sporočilo, da so študenti, pripadniki Slovenske Ijudske fron-te lm SlovensJkega fcmetsko-delav-skega gibaaja, priCeii izdajatl ile-galno glasilo Slovenskl študent. »List je razmnožen na opalografu Ln se tiska v omejenem Stcvilu. — Dosedaj sta issšli dve številiki,« pravi sporočilo ln obenem vpra-šuje, če je g. rektorju kaj več znanega o izdajateljih tega llsta. V rektorjevem odgovoru Je reče-no, aa »niso izdajatelji llegalnega glasila Slovenskj študeoit javill rektoratu, da bodo ta H«t izdajali, niti niso rektoratu znani tedaja-telji lista«. »Slovenski študent« je lzšel (yer-jetno) dvakra>t v času notranjih aesoglasij v levičarskih vrstah in devfitmeseCnem presledju v iizha-janju lista »1551«. »Ratzmere, v ka-terih živimo, nam narekujejo iz-dajanje lista, ki bo skušal postati glasnik vse slov. študentske mladi-ne brez ozira tdvakraf fedensko pe fri f V.tb. >. -liio »• o-.o. (•?-> Natančn« podatko io tborovani« lr» } vrttlfev bomo pravodaino javill * vieh pro-] storih unlv«n« f »ramporen« in lefplcl «8« opoiarjamo vte, do t« taml pobrlgalo, d« bode ohv«K«nll .;,»«***.—M-^«.-*.-^;«*to^| k. Tovoril.. II« •• ortlavffl k rafam oKMrtomo. 4° oa» »Mn»w Ob^.0 ol » **<* takrln.K kolikow.lv.« ^t- ' ¦•'- *¦' <*¦-¦•- ¦•¦*». ^Narodnl akodemikl blek Veditvo akadanuk* itHifkm («011* Narodni akademski blok prireja za itudente vojaška predavanja in strelske vaje Vsebfno tega dela »o pred-stavljali: narodnoobrambna pro-paganda, zavžemanje za narod-nostno ogrožene predele, orga-niziranje akademske sttrelske legije in strelskih vaj, sanitet-ni tečajj in spet opozarjanje na potrebo narodne budnosti. Spi-ritus movens Narodnoakadem-skega bloka so bili levičarji is Slovenskega kluba. LET«C, Kl ME POTREBUJE NOBENEGA KOMENTJlRJll Slovenski javnosti Medicini v Ljubljanl se obračamo na slovensko javnost, da podpre našo akcijo za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani in za zgraditev nove bolnišnice s klinikami, ki ne bo sramota za Slovence. To bo omogočalo bolnikom pravo zavetišče, njene klinike pa slovenskemu študentu praktičen študij medjcine. Na svojem velikem sestanku 7. decembra smo spre^Il resolucijo, v kateri zahtevamo: 1. Popolno medicinsko fakulteto in moderno bolnišnico 3 klinikami. 2. Ukinitev nazadnjaške In nesocialne uredbe z dne 12. junija 1937. 3. Novo uredbo, izdelano z enakopravnim sodelovanjem gg. profesorjev in študentov. Beograd in Zagreb imata svoje klinike in svoje popolne medicinske fakultete, v Ljubljani kot predstavnici Slovenoev pa so z novo uredbo okrnili medicinsko fakulteto še za en semester. Vsa leta od ustanovitve slovenske univerze se Slovend borimo za popolno medicinsko fakulteto, za katero se je že ob ustanovitvi predvidevala postopna izpopolnitev. Ta zakon-ska določba z navedeno uredbo odpade. „ Poleg tega ta uredba krši v zakonu o Univerzah uzako-njeno svobodo študija in onemogoča revnlm študentom študij medicine. Na vse te zahteve smo p Jeakovali odgovora do sobote, 11. decembra, ki ga pa nismo dobili. Zato smo po soglasnem sklepu članskega sestanka solidarno z beograjskimi in za-grebškimi tovariši medicinci stopili danes v TRIDNEVNI PROTESTNI ŠTRAJK Računamo pri tem na podporo vse slovenskc javnost^ kajti naše zahteve so zahteve slovenskega naroda. 13. dec. 1937 Slušatelji nepopolne medicinske fakultete v Ljubl|ani Težav je še precej Zveza šiudentskih športnih organizacij ljubljanske univerze ima za seboj prvega pol leta dela veCkrat smo ze pisali o nalogah in delu zveze studentskih športnih organi-zacij naše univerze. vendar vidimo v vsak-danjih srecanjih s študenti, da je meb stu- DENTI NJENA VLOGA ŠE MALO POZNANA. V SVOJEM DELU OD USTANOVITVE V JANUARJU DO KONCA ŠOLSKEGA LETA PA ZVEZA STUDET-SKIH ŠPORTNIH ORGANIZACIJ TUDI NI MOGLA RAZVITI SVOJE DEJAVNOSTI NATANCNO PO SMERNICAH, KI SO JI BILE DOLOCEl^E IN PO KATERIH NAJ BI SE NJENO DELO BISTVENO LO-CILO OD DELA PREJSNJIH FORUMOV, ODGOVOR-NIH ZA ŠTUDENTSKI ŠPORT. Udeleženci sportnega seminarja v Z,adru poslušajo navotiila trenerja za mali rokomet S SEMINARJA ZA ŠTUDENTSKE ŠPORTNEFUNKCIONARJE V ZADRU Novi športni delavec Zveza študentskih športnih organizacij je priredila v Zadru 15-dnevni seminar za študentske športne frunkcionarje z namenom, da si zagotovi aktivne in vsaj do neke mere stro-kovno usposobljene športne delavce, ki bodo v prihodnosti uspešno vodili športno življenj« v posameznih univerzitetnih centrih. Na seminarju se je zbralo po 5 zastopnikov iz vsa-kega univerzitetnega središoa v državi. Procram seminarja je bil se-•tavljen iz dvefo. delov. Vprvem so pri.pravljali udeležence na eamo pripravo in vodenje špor-ta med šbudenti, v drugem delu Pa so jih seznanjali z osnov-nimi elementi športnih panog, ki so med študenti najbolj priijub-ljene, to je inogometoim, koišar-ko, roikmetom, odbojko, namiz-nim teinisom. plavaniem in atle. tiko. Marsikateri udeleženec semi-narja je pričakoval, da bo se-minar udobno letovanje, kmalu pa se je moral preipiričati o prav nasprotnem, saj smo se »seminarci«. kot so nas imeno-vali, dnevno pri praktičnem de. lu teimeljito prepotUi. V-s-ako-dnev.no delo je bil-o precej raz-nov.rstno in je zafatevalo od vseh dokajšnjo mero kcndicije, če smo hoteli vse vaje inten-zivno obdelati. Poleg rednega dela smo se ukvarjali še privat. no z nogoimetom, odbojfco ter nami.z.nim teniisom in se več-krat pomerili med seboj v tek-mah z ostalimi ekipami tabora. Seveda tudi kopania nismo za-nemarjali in je bil tako naš delovni dan zelo pester. V prvem tednu smo obdelah teoreti'čno in p>raktiČno štiri športne panoge: nogomet, plava. nje. rokomet in košarko. S športnimi rekviziti smo bili kar dobro založeni in smo imeli po E žog za ko&arko in nogomet, 9 za mali rokmet, po 2 pa za waterpolo in odbojko. Referat o plavanju je vodil eden najboljših plavalnih stro-kovnjakov v državi tov. Ante Senjanovič. V svojih izjavah je posvetil mnogo pozornosti pred-vsem pripravil imiproviziTanih tekmovalnih prog in vodenja ter Eojenja plavalnifa tekeim. Po-kazal nam je tudi vse stile športnega plavanja in opozoiri! na najpogoste.iše napake pn plavanju v potsame^znih slogih. Praktično delo je bilo otežko-čeno, ker v bližini n,i bilo šport-nega bazena in smo se morali voziti prav v Zadar. Izvedli smo tudi interno tekmovanje na 50 m prosto in 25 m prsno, prl ¦čeime,r je tcw. Senjanovič opozarjal na individualne na-pake. Z reziiltati pa je bil za-dovoljen. Na hitro smo še obd^. lali pouk nieplavačev, ki bo marsikje koiristil. Pouk in treniranje nogometa in košarke ie vodil tovariš Bo-ris Marovič, košarkarski treme.r i.n slušatelj Zvezne prednjaško trenerske šole. Nogomet je bil med nami najtooli priljubljen, zato iSmo tudi najbolj intenziv-no izivajali navodila vaditelja. Tudi oni, kijim ta panoga ni bila alfa in omega vsega šport-nega udejstvovanja, so tu dobih veaelj© do nje in so redno sode-lovali (n,a splošno veselje in za-bavo) pri vsaki manifesta-ciji nogoinretne igre. V rednem delu ?mo pri nogometu obdelali ele-rnente^vodenja, dodajanja, za-ustavljanja žoge, pa tudi stre-ljanje na gol in ig-ranje z gla-vo. Po vsakem treningu pa smo se »za rekreacijo« pomerili &e v igri med seboj. Tudi košarka je Imela med nami dosti strastnih privržen-cev. Se ostali, ki se do sedaj niso ukvairiali z njo. so se na-učili glavnih prvin, tako da je bil vaditelj tov. Marovič zado-voljen. Vaditelj za mali rokomet ie bil tovariš Franjo Hoj-vat z Viš-je šole za tele&no vzgoio v Beo. gradu. Njegova predavanja so bila najpoipolnejša od vseh. To je posledica dolgoletnih izku-šenj pri delu z mladimi šp-ort-niki. Pokaizal nam je elemente igre, podal kratek pregled pra-vil in nekaj navodil iz taktike. Vse to, kar nam je povedal. smo potem iahko praktično upoira-bili na niiajh.nem tuirnirju, ki smo ga imeli ob zaključku pre. davanj iz rokometa. Poleg vsega tega dela V po-sameznih športnih panogah smo imeli še nekaj razgovorov o de-lu študentskih športnih organi-zacii na splošno. Te razigovore je vodil voditelj seminaria to-variš Ljubiša Levajac, V krat-kih besedah nas ie seznanil t. zgodovino te organizacije in po-novno nakazal naloge, ki stoje pred študntskiimi športnimi de-lavci. Na.ivažnejša naloga, ie pouda-rii, je doseg množičnosti in pri-učitev študentov, da sgmoinicia-tivno težijo k udejstvovanju na telesnovzgojnem področju. Glav- no področje dela študentske športne organizacije mqra biti na fakulteah, manifeistac'ije tega dela pa tekmovanja med letni-ki in podobno. V tem teoretičnem delu semi-narja Simo tudi poslušali refe-rat o delu ter izkušnjah in se-veda tudi o napakah šporbnih o.rganizaci,i štuidentov v posa-meznih univerzitetnih središčih. Iz teh referatov smo spoznali da so povsod ede*n glavnih pro-blemov igrišča in dvorane za mesece, ko na prostem ni mogo- Od januarja do konca ko se je končaJo špoirtno stvovanje naših študentov v tem letu, je Zveza študentskih žportniih oirganizacij dielala še po stareni, saj v tako kirat-kem času ni bilo moč posta-viti nove organizacije na trd-ne noge. Takžno dielo je bilo sicer v nasprotju z načeli te oirganizacije, vendair edino možno v danih poigojiih. Tu mislimo na tekmovanja za pirven&tvo univerze v srnuča-nju, namizneim tenisu, sitneljia-nju, malem rokometu in ko-šairki. Teh tekmovanj so se lahko udfeležilj (irazen omeji-tev pri košairiki) vsi študientje, ne glede na to, ali so včlanje-ni v katerokolL špoirtno dcnu-štvo ali ne. Pri izvajanju teh tekmovan^ Pa se je pokaizailo, d^a taka množičnost ni bila birez žkode za sam potek tekimovanj; blemih študentsikega športa in telesne kulture, pripraviti teim novim oblikam dela pasame-znih zdruiženj štodentov ugo-dna tla. Dosedanje izkušnjie kažejo, da je bila špcntna komisija ptl večinj zdiruiženi vedno le pa-storek. Športni funkcionarji niso doibivali poibrebne podpo-re s strani odiboira združenja in temu priinerni so bili tudi uspehi njiibovega dlela. Sedaj pa, ko bosta dotoila teLesna vzgoja in žport na univerzi ustinezno mesto, je treba tudi prevzigojiti žtudente samie, da bodo sami težili za športnim. udiejstvovanjiem in da bodo vsi sodielovali pri špo,rtnih manifesitacijah na svojih fa-kultetah. Seveda vse te ugotovitve in nasveti veljajio tistiim šituden-tom, ki do sedaj niso bili vkljiui&eni v nobeno športno To sliko smo pred meseci sicer že objavili, vendar gradnja št^dentskih šport^ih igrišč pred muzejem NOB ne napreduje tako, kot bi si žeteli. Kdo ve, 8e bomo lahko jeseni na teh igri- ščih že tekmovali? če delstl. Posebno Ljubljančanl smo gledali s precejšnjim zavi-danjem tovariše iz Beograda in Zagreiba. katerim je že uspelo »priti na zeleno vejo« pri orga-nizaciji šipoirta za svoje tovari-še. Vendar niti oni niso še za-dovoljni s svojim delom, kajti še vedno je precej študentov iz-ven dela njihove organizacije. Med samimi udeleženci semi-narja je bilo razpoložeinje od-lično. Potem. ko smo odpravili nekatere probleme (sem je spa-dalo tudi zgodnje vstajanje) je poteikalo deLo seminarja' brez večjih težav. Vsi skupaj, ude-ieženci in vodstvo seminarja mi-s'imo, da je seminar uspel in da smo se vrnili na svoja mesta z bogatimi izkušnjami, ki jih bomo lahko s pridom uporabiii pri obilici dela, ki nas čaka je-seni. Marjan Kopecky , V novem Žolsikem letu bo začela Zveza študenfekib^ športnjh arganizacij ljiubljan-' ske univerze aratii Ledino n& polju šparta in telesne vzgojie na univerzi. Piri tem pa ji je žo zagotovljena vssstranska pomoč vseh, ki so zainteresi-rani na vzgojj zdiravega in kmepkega mladiega irodu. Brake želimo seznaniti z neikateirirni bistvenimi piroible-mi študentske špontne oirgani-zacije na na&i univeirzi. Jeseni bo pred Oirganizacijo kuip pro-blemov oirganizacijtskega, ma-terialnega in tehničnega zna>-čaja. In za uspešen zafetek diela v novi organizaciji jie važno, da so vsi naši študent-je seznanjeni z vprašanji štu-dentskega špoirta, tako da bo do pri izvajanju pirograma lahko uspešno sodelovali. TEŽIŠČE DELA BO V ORGANIZACUAH NA FAKULTETAH Za uspehe, dosežene pri Športnem delovonju, so bile vse tri ljubljanske štu-dentske delovns bsigade, ki so delale na avtomobi?ski cesti, nagrajene s spe-cialnimi pohvalami Giavnega štaba mladinskih delovnih brigad. Na sliki: moška odbojkarska ekipa mladinskega naselja v hažnju, kf je ¦mgala na 01ympiadi gloditeljev avtomobilske ceste 1959 v Aleksincu. V ekipi fO bili štirje brigadirji H. ŠDB Majde Vrhovnikove. študentskih špartnih organizacij je sei&tavljena iz osnovnih oirganizacij, ki dela-jo na fakultetah, akadiemijah, višjih šolaih in študentskih do-movih. Ustanovitev teh os-novnih oirganizacij pa je pred-videna i i k. \\h skupscinah fakultetah, kj©r bi zbranim študentoim predstavnik zveze spiregavoril o arganiziiranju študientskega špnrotnega udej-stvovanja. Zainteresirani štu-dentje bi se poten sami po-menili in izbraii vodstvo os-novne špartna oirganizacije. Iz dela v pneteklem šolsikem letu lahko spaznamo, da je na ne-kateirih fakultetah zanimanje za množično udiejstvovanjie na špartnih terenih, pa še to, da so tam tudi študentje, ki bi znali to udejstvovanje načirtno vod!iti in ga razširiti na široiki krog študientov, ki stoje še ob stirani. Glavno deto Zveze študient-skiih športnih organizacij ljub-ljanske univerze se bo v pri-hodnjem žolskem letu odvijar-lo prav v okviiru teh osnovnih crganizacij, to je v okviiru po-siameznih faikultet. Prav zara-di tega, keir do sedaj delo špoirtnih odborov na fakulte-taih ni bilo pravo, je treba na seminairju v Ankaranu, kjieir bodo razpravljali tudi o pro- druištvo in močno potrebujejo telei&no vzgojno udejstvovanje. Predvsem ti študentje morajo izguibiti nek »-stirah« pred in-terniimi tekmovanji in nasto-pi, kajiti v preiteklem letu ga je bilo ob tekmovanjih, kjer so sodelovali tudi dirugi špotrt-niki, precej opaziti. Tekmova-nja v pirihodnosti bodo iz-ključno le za člane osnovnih organizacij, študerrtje, ki so včlainjeni v druga diruištva, na tekraovianjih. ZSSO v isti pa-nogi ne bodo mogli tefcmovati. Od tega praivilnega načela za dvig množičnosti in za aktivi-ranje dioslej nedelavnega dela študientov si največ obetamo. REGISTRACIJA - RES OVIRfi? Pri teh arganizacijskih stvc.-neh pa se pojaivlja še majhen obroben problem: iregistracija. Statut ZŠŠO Jugoslavije, ka-tore član je Ijubljanska zveza, predpisuje iregistracijo, član-ske legiiimacije in sevedia pla-čevanje članarine, ki gne v celoti v blagajno osnovne or-ganizacijie in univeirzitetne zveze. Zdi se nam, da bo piri tem pirecej negodovanja, saj študentje ' večltrait odklanjajo vsako organizacijo, kjeir je treba v redu plačevatj pri-spevike. (Blagajniki Zveze štu-dentov to stvaa: znajo.) Uparno pa, da boda študentje spoznali, da imajo od tega le korist, saj si bodo lahko iz teh sredsti&v nabav-ljali rekvizite ln Krili stroške svojih tekmovanj.- MATERIALNA SREDSTVA - ŠE VEBNO ŠIBKA TOČKA Materialna plat špoirtnega udejistvpvanja je že od nekdaj Ahilova peta vsega našega de-la. Sporrtnih Eekvizitov in osi^le opreme imamo še vedno premalo. V pribodnositi name-ravamo, kot že rečeno, pnene-sti glavno težišče dela na os~ no>vne organizacije po fakul-tetah. Delovanje v okviiru fa-kultete ne terja kakšnih veli-kih siredstev, treba je Ie malo vieč iznajdljivosti in požrtvo-valnosti funkcionairjev pri s špoirtnimi rektiziti ravnall tako, kot je treba, ne pa kot »svinje z mehom«. Komentar-ji, kot na primer -'•saj žoga ni naša« (čemuir sledi skoraj brez preUravanja rečeno načrtno uničevanje) in podobno, bodo morali izginiti z naših igiriSČ. Vsekakoir bo treba pri našem delu paziti na svoje, težko pri-dobljene stvari in neodgovosv nim ljudem stopiti na prste. BREZ IGRIŠČ IN TELOVADNIC NE BO NIČESflR Tehnično stran arganizacije bi lahko grobo razdelili tako-le: igrišča in dvorane za tr*« ning, strokovni kader in štu- Glede igirišč je bilo že sikaj spregovorjenega, mnogo upiravičenih pa tudi neupiravi- iskanju nadppimernej&e vaxi- fenih krltik* Pono(Vn<> Pa lah-ante za izvedbo nameraivane- ko zapišemo, da leže vsi upd za šport naivdusemh žtudentov ga tekmovanja. Mnogo bo športni organizia-ciji študentov poimaigalo tudi sodelovanje s komisijo za te- vzgojo piri univeirzitetoem sve-tu. Vskladiitd pa bo še traba delo ostalih odtgovomih foru-mov in dobri rezultati ne bodo izostali. Proračun ZSSO predvideva takole razdielitev aredstev: glavna postavka je pomoč osnovnim organizacijiam za iz-vedfoo množičnih internih te^kmovanj, kot so na ptrimer tekmovanja roed letniki, gru-pami itd. Sprva je upravni odbotr imel nekakšen ključ za saraiziinerno raadelitev, pozne-je pa je ponevladalo načelo, naj dobe delaivne osnovne argani-zacije več pomoči, ki naj tako vzpoidbudrio in poživljajoče deluje na dejiavnost organiza-cije, kar ji je piri njenih p>r-vih koirakih močno potrebno. Nadalje na.me;rava Zveza štu-dentskih špartnih. oirganizacij iz svojih sredstev kiriti tudi straške nekaterih fekmovanj v okviru cele univeirze in na-baV^iti nekaj najpotrebnejših rekvizitov. Tudj združenja štmdento'V bodo morala biti v prihodnjem letu precej bolj naklonjena potirebam športnih odboirov na fakultetah. Do siedaj so le vse pireveč skopo odmerjali tiste dinarje za športno dejavnost in jie prav zaradi te njihove ozkosirčno&ti delo m>ajrsikje za-stalo. Odlbori pač niso pravil-no srazumeli vloge telesne vzgoje v življenju študentov na fakulteti in so zato splah odiklanjali vsakršno &odelova-nje pri organizaciji športnega življenja. TUDI ŠTUDENTJE NAJ SAMISODELUJEJO SeiVieda bodo moirali tudi študentje sami včasih primak. niti kakšen danar. Do sedaj s>e prav zares niso izkazali. Raz-buirjiali so se že, če so moirali na primer sami plačarti trolej-buisno ali avtobusno vozovnico do špoirtnega igrišča, kjeir je bilo tekmovanje. V kolikocr bo špoirtna arga-nizacija študentov pričela močneje delovati in bo ZSŠO ljubljanske univerze vpeijala članske izkaznice ter zacela s pobiranjem članairine, bo na-stalo riedvomno precej težav s pridobivanjem študentov v to oirganizacijo. Študente bo treba pridobivati z doteo or-ganiziranimj pirireditvami in s privlačnim načinom dela, vsaj v začetkUi, dokl^r ne bodo sa-mi spoznali, da jim teLesna vzgoja lah.ko le kodsti. Še na nekaj ne "smemo po zabiti. To je varovanje skup-ne, zaenkrat &icer še precej skromne imovine. Študentom je tretoa vcepiti čut, da bodo na igriščih pod mtnzejeim NOB. Zaenkrat pa tam še n[ pcrišlo do bistvenih sprememb. Po gled na gradbišča nam ne vzibuja upanja, da bodo igrišČA golova do začetka novega štu-dijskega leta, kot smo pričap kovali. Toda to j,e bii nakna-podaljšan rok! Med študenti se zato buble-mom tudi tu ne bom imel mi-ru. * Zvečer sem s prijateljem Stefanom odšel na ples v turi-stizirani samostan. Po vseh znakih sodeč se je bitka za Svedinje že začela. Nasprotni-k: so se v glavnem razdelili na dva tabora: na Koprčane, do-mačin« in n,a ltjuibljanske štu-dente, priseltjeoice. Naši imajo neznatno prednost v takem a^:. drugačnem znanju angleškega jezika, k1 pa jo nasprotaii tabor uspešno nadomestuj© z boij črnima lasmi in s hitrejšim na-padom. Moja duša je bila potrta In žalostna. Zmedeno sem se ozi-ral po množici, toda povsoa sem videl le odločne, na boj pripravljene obraze, kateirih lastniki so v prežeči priprav-ljenost na prvi zvok glasbe le z deLčkom svojih zadnjic sedell n 30 s svoje druge sosede in ta verizna reakcija se nadaljuje v nedogled, dokler se ne fcon-ča. Zbujena je tričetrtina šo-tora, ostale se pa hlinijo. Vse te grdo gledajo in poudarjajo, da mora danes v kuhinjo dru-ga, brigada, druga šestorica, druga deklica. Ti se zamiš-lje-no praskaš po hrbtu in wpo-rabljaš vse znane in neznane govomiške in diplomatske /i-nese. V ozračju lebdi sovra* žno brenčanje, čigar frekvenca vedno bolj raste, dokler te ne spodi na zrak. če ti z izrednim aportuniz~ mom uspe premaudti kako de-klico, da gre v kuhinjo, se po navadi izkaže, da tisti da/n sploh ni vaša brigada dežurna in se deklica vsa podivjcma vme in te ubije. hehrmm, NVko Tovariši, jaz sem človek z idejami. Vsak dan nova ideja, dopoldne in popoldne. Dve ideji dnevno. Pomislite, v 365 dneh — v dveh letih! Tovariši, jaz sem bogat človek. Pomislite sa-mo... Toda vse to gine, propada. Ideje se rodijo in zaspijo. V Skodo meni, vam, tovariši, in... da, vsemu človeštvu. Iz njih bi se lahko porajali filmi, drame, televizijske reklame, živalski vrtovi fn novi festivali. Z njimi bi že zdavnaj rešili vpra&anje železniških podvozov in tepega vremena med gostovanjl zagreb-ške Opere. Pa tak sem jaz. Skromen! Ne obešam jih na zvon. Nosim jih v sebi. »Nisem jaz cdini človek z idejami,« si pravim. »Bodo že drugi ..« Toda pred dnevi so mi očitall »Sama baharija te je. Kje so tiste tvoje ideje?« In zdaj sedim in pišem: »DVANAJST OKRETNIH M02« Ideja za komorno-sociaino-kriminalni fllm s psiho-loškim prizvokom. Posnefo v makroskopu na najflnej-šem uvoženem papirju. Na razpolago tudi za privatni sektor... Vsaka podobnost s komerkoli je zgolj slu-čajna. Scencgrafija - po možnosti - Križanke, nastopa veiikonsko števllo statistov, oblečenih v kostume stU iizirane italijanske mode, model 1958, deloma 1959. Režija: Hidrometeorološki zavod. V glavnih vloga^ Don Jcse in lepa Carmen, sodeluje 12 okretnih mož in (za-radi običaja) konjenica JLA. IDEJA: simbolično zakompliciran morolnl lik glav-nih junakov. Prva sekvenca Don Jose (telelonira): Hidrometeorološki zavod? Glas: Da! Don Jose (zaskrbljeno in nervozno): Ura je pol dveh. Mislite, da se bo zjasnilo? Glas: Sigurno! Zdaj slcer še ne, zvečer pa sigurno. Don Jose (obraz se mu zjasni, vzdigne steklenico pristnega aperitiva »Plnm Brandy« — only for Expart, nagne in zadovolj-no cmotkne z ustnicami), ' Glas: Pr-csim? Don Jose; Odlično! Dmga sekveuca Večer. Vse bolj se mrači. Dež. Skozi drobno odprtino na nebu zasije zvezdica. Ljudje z dežniki, z rutami in v plaSčih, gledajo vanjo kot v svojo poslednjo rešitev. Tudl Don Jose in lepa Carmen sta med njimi. Tqda ... oblaček, droben in nežen, se kot demon v podobi lepe ženske (a la Miss Arena 59) priplazi in zakrije rešitev obetajočo zvezdico. Dežuje še' močneje. Zatemnitev Tretja sekvenca Se vedno tema. Dežuje bolj in bolj. Na stotin« »tatlstov posluža govor, vreden samega Antonija. Govornik: Fredstava odpadel Množica (fortissimo): Fuuuj! Govornik: Pomirite se, ljudje. Denar bomo vrolli. Mnoiica (se oddahne): Aaaa! Preliv Četrta sekvenca Krvavo pperivanje, mesasrsko klanje (priporoča se čim več dinamike). Tuljenj«, obkladanje z naturaJUstičniimi citati ... Vrvež. * Dvanajst okretnlh mož (da seznanimo nepoučene: Ti igralcl nastopajo v podobnih kostumih, le njih nosovi morajo biti občut-no podaljšani, da se poudari njih trgovski duh. Po poklicu: po-slovni sodelavci raznih prireditev, srečni lastniki brezplačnib vstopnic. Vsak zase sicer, a sporaznmevajo se telepatskim po-tom): Zamenjaimo vstopnice. Io te do"na... jaz tebi listek, ti meni denar! Prvi okretni mož (hladnokvno porine vstopnico skozi okence): Prosim. Blagajničarka: Izvolite, 250 dinai^ev. Drugi okretni mož: Proskn. Blagajničarka... Dvanajsti okretni mež ... Preliv Finale Dvanajst jeznih mož (telepatskim potom): Po sino jih! Saj gre na državni račun. (Ogledujejo dva in pol stotaka v svojih rokah. Odhajajo skozi drevored. Kamera jim. sledi, dokler ne izginejo po raznih družbeno potrebnih ustanovah, kjer naložijo težko priborjenl denar.) Zatemnitev Epilog (uporaba ni neizogibna) , Vizija uničenja sveta. Pekel. Na tisoče duš, med njimi dva-najst okretnih mož. Vsi tl tisoči so si na las podobni. Hodijo — živahno razpravljajo... (Preliv, iz katerega preidemo v &on6no pokrajino med drev-jem. Kamera sledi .^cesti, vedno hitreje... do sonca. Čimbolj optmistiCno. Op. avt!) KONEC Scenaristl, dramaturgl, režiserji, igralcl (dovoljeno tudi druglm interesentora)! Berlte In oznanjajte veliko modrost. Uspeh je zagotovljen. Moj« id«je so vam na razpolago. Cenjene ponudbe ":i apravo lista pod flLADIN Arhltekti so združill — če že ne skomblnl-rali — družbeno aktivnost, lntelektualno raz-pravljanje, sipanje in delo. Ce nlso ravno za-poslenl s prlfekanjem. ali je hiša stvar, s ka-tero se lahko preživljamo all pa reč, v katerl živimo, jih Iahko najdemo, kako se ukvarjajo s preprostimi panavljalnimi vajaml. »Kdo more reči, da nimam občutka za ravnovesje?« V svojlli poznejših letih se študeot fllo-¦^"fi.ie celo resn-o posvetj študlju. »Ne morem sprejeti nobe- nega empiričnega dokaza, da sem duševno zdrav.« ¦Evropa je, scvedv., center civilizacije.« Fllozoflja Je ljubezen resnice. Kesnica Je znanje f< lozoflje. ToreJ Je resnlca znanje ljubeznl. Prvo leti itudent filozofije ne obiskuje univerae, ampak nabi ra mnenja svojih profesorjev, ko se v kavarnah dru-Ži s starimi bajtami ln njlhovimi neizohra/enimi pri-iatelji. L ZDRUŽEVANJE VIŠJIH ŠOL S FAKULTETA Večjemu sodelovanju naproti Vse kaže, da se bo v sedamje precej stihijsko poraja-nje in nekoordinirano delovanje že obstoječih šol vncslo ved reda in načrtnosti. Višje šole so predstavljale usta-nov« za vzgajanje specializiranih strokovnjakov po oprav-Ijeni veliki maturi. Ne dajejo diplome, ki jo Iahko da le študij na ustrezni fakulteti, pač pa so v mnogočem izpol-njevale praznino, ki 30 je tvorilo pomanjkanje ustreznih strokovnjakov, ki jim ni potrebna dovršena fakultetna izobrazba. Naše gospodarstvo in celotni znirni fakultetami. Danes ozna_ d/ružtoenj sistem se vedno hi- čuje ta odnos skoraj popalna kair toeje razvija in vzporedno z dmabenimi deliitvamj dela v prodiikcaji sami se pojavlja taiidi piroblem delitve šolanja v vzgojnih ustanovah -;n zna-nosti sploh. Zato se vedno bolj uveljav-Ija ideja o specializiranih šolafa in večih stopnjah izobrazbe, tako da se ne bi več dalo vi-sokokvalificiiranega stipkovnja-ka spiraviti na skupni imenova-Lec diplomanta ustrezine faikul-tete. Iz diružbenih potreb izha-ja misel o večih stopnjah uni-verzitetnega študija, misel, ki je ne najmanj pomembni del refoorne vsega našega univer-zitetnega šolanja. V glavnem naj bi bil^. tri stopnje študija: na. I. stopnji nai pasivnost z obeh strani, ie vsekakor treba grajati. Fa-kultete bi mo>rale aiktivneje so-delovati P'ri reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo ustirezne višje šole. Tvorno bi motrale sodelovati pri ustanavljanju takšnih šol, pri urejanju nji-hovih študijskih pirogramov, dajati bf moirale učn^ moči za naijpamembnejše predmete na teh šolata. Ponekod, če ne po večin'], pa bi fcazato takšne šole celo organizacijsko vklju-čiti v uisitnezne faikultete kot posebne oddelke aii Pa jih celo inkorporirati v študijski pro-gram fakultet. Vse to zadeva tako- rmenova-no prvo stopnjo višjega šolstva, ki dirugod po svelu že dolgo nj bi vsiaj neikatere fakultete že več novost. Se najbolj pirizadetj po štirih all petih semestrih oblikovale primeirno kvalifici-rane strokovnjake za določena področja praktičnega dela. Druga stopnjia bi bila doseda-nja diploma, tiretja pa podi-plomski študij. Pri prvi stopnjii gre v bistvu za ureditev odno-sa med višjiimd šolami in ustre- na teh vprašanjih so se na ne_ diarvnj univeirzitetni skupščini pokazale naravoslovna, filo-zofska jn stomatolotška fakulte-ta, čeprav to ni izključno prob-lem teh treh fakultet. Skupšči-na je dala celo neke konkretne napotke za delo v obliki pH-pooročila tem fakultetam, sto- matološka farkulteta pa bo uire-sničili svoj program že v tem študijskem lelu. Naravoslovna in filozofska fakuJteta, ki sta sedaj vzgajiali kador za gimna-zjjske pirofesoi-je, bosta sedaj dajali t.udj učne-moči za osem-letke, za kateire pa ni potrebna diploma fakultete. Zato naj bi študentje dobivala neke vx-ste spiričevalo že po pi-vih dveh letih študija, kj bi jiii usposab-ljalo za naistop službe na osem-letki. Tako bi se v sklopu teh dveh fakultet ustanoviie po-setone višje šole, kj bi obenem predstavljale prvo stopnjo no-vega reformiranega univerzi-tetnega študija. V zvezi s tem pa se seveda pojavlja vrata or-ganizacijskih vprašanj, pred-vsem pa vpirašanje spireimembe učnih načrtov. Pomenibno vlo-go p>r] tern bo odigirala Višjia pedagoška šola, ki se bo vklju-čila v delo fakul+et. Štomatološka fakulteta je že sprejela sklep, da se bo tu štu-dij razdiel.il na dve fazi: po do-vršenih treh letih študija bodo odhajali na službena mesita zdiravniki s statoisom dentistov, nadaljnji dve leti pa bosita po-brebni za dosego dliplome in doktoirskega naslova. Na ta na-čin bo mogoče hitreje priti do ustireznega zo-bozdraivniškega kadira. Tak režim študija bo uveden že z novam študijskira letom. Tudi na tehniških fakultetah je problein usitanaivljanja viš- jih šol zelo peireč, čeprav do-sedaj niti ni bilo ustirieznih viš-jih šol. Prj tem se bo moirala najti neka nova oblika dela, pri čemer bcdo marda kori-stile negativne izkušnje pone-srečene šole pogonskih inženir. jev v Zagirebu. Ceprav toarej neiki konkret-nejši napotki v tej smerl niso dani, je vendair vsakomur ja-sno, da bo problem vižjih Šol fcreba čimpirieje rešiti m da bo reševanje te^ga pnoblema šlo v smeri zdiruževanja in čim te-snejšega stapljanja višjih šol z ustreznimj faikuitetami. Na letošnjih sistematskih zdravniških pregledih Za boljše zdravje študentov Redni sistematski pregledi, ki jih vsako leto orgahizira Zavod za zdravstveno zaščito študentov, še bolj pa zdrav-stveni pregledi študentov-brigadirjev so pokazali, da zdravstveno stanje študentov še daleč ni tako, kot bi si ga želeli. ^ DELO TISKOVME KOMISIJE NA UNIVERZI Šele na začetku V zvezi z novimi nalogami, ki so bile postavljene pred univerz.o z ustanovitvijo posfebne univerzitetne založbe, se je razvila tudi tiskovna komisija, ki je bila letos sestav-ljena še po starem, torej le iz po enega predstavnika z vsake fakultete, ki so doslej pi*edstavljali redakcijo Objav univerze. V tej sestavi je tudi v okviru razširjene tiskovne komisije predstavljala redakcija Objav še vedno posebno telo s svojo staro nalogo. Univerzitetna uprava je sklenila, naj ' bi se redakcija Objav zaradi novih nalog, ki so se pokazale ob ustanovitvi univerzitetne založbe, razširi-la v tiskovno komisijo in na ta način razširila tudi svoje delo. Poleg svoje stare vsebine, ki je sedaj določena tudi po univer. zitetnem statutu, so Objave dobile po sklepu univerzitetne-ga sveta in univerzitetne upra-ve še nov oddelek, »poročila o univerzitetnem življenju«, v katerem se objavljajos slklepi univerzitetnega sveta in uni-verzitetne uprave. V istem od_ delku nai bi se tudi objavljali sklepi fakultetnih uprav in fa-kultetnih svetov, ki so po-membni za javnost, vendar pa fakultete doslej še niso upo-raibile te možnosti. Zaradi svojih novih nalog, kl jih je z letošnjim letom pre-vzela redaikcija Objav, ki se je razširila v tiskovno komisijo, so morali biti vanjo vključeni Še predstavniki faikultetnih ti-ekovnih komisij. Vendar pa univerzitetna ti-skovna komisija, sodi, da je njena funkcija pri urejanju dela univerzitetne založbe le v koordinaciji dela fakultetnih komisij v razmerju do univer-zitetne založbe. To pa še zlasti takrat, če bi s'e pri založbi po_ javilo »ozko grlo« in bi bllo treba določiti prioritetni red predlaženih in po fakultetnih komisijah odobrenih rokorpi-sov. Meritorno mnenje o ro-kopisih pa bodo seveda rnorale podati fakultetne komisije sa-me. V zvezi s tem je bilo sklenje. no, naj falkultetne komisije za vsako tako delo (z izjemo navadnih skript) preskrbe tudi oceno dela, ki bi ga po potre-bi pned'ložili univerzitetni ti-skovni komisiji za presojo pri-oritetnega reda razmnoževa-nja. Poleg tega pa mora skrbeti univerzitetna komisija še za pregled celotne publikacijske aiktivnosti fakultet, tako da bi mogla prevzeti tudi kake ini-ciativne korake pri fakultetah, ki bi usmerjale to dejavnost samo v znanstveno smer in ne vzporedno tudi v objavo po-trebnih uenih pripoimočkov. Neposredno v poslovanje za-ložbe tiskovna komisija ne na_-merava posegati drugače, ka-kor da založba prevzema dela s strani fakultet preko tega organa univerzitetne uprave. Ta načela je odobrila univer-zitetna uprava in so bila uve-ljavljena tudi" ob pretresu osnutka pravilnika univerzi-tetne založbe. Tiskovna komisija je poleg tega dobila od univerzitetnega sveta kot posebni nalogi, da pripravi bibliografije univer-zitetnih učiteljev in sodelav-cev za zadnja tri leta, ki naj fai izšle v proslavo 40. oblet-nice ljuibljansike univerze, in izpopolnitev Seznama preda. vanj z izvlečki iz fakutetnih statutov, predvsem glede na ifudijski režim na posameznih jgkultetah. GLede bibliografije se je Ti-skovna komisijaobrnila sproš-njo za podatke in z navodili za njihovo sestavo na vse uni-verzitetne učitelje in sodelav-ce, glede izvlečkov iz fakultet-nih statutov pa je pripravila dva vzorca in razjpravljala o njih (za filozofsko in pravno fakultetc). Nato pa se je obr-nila še na vse dru^o f >'i Moto s prošnjo, da naj tudi one pri_ pravijo podobne izvlečke. Za druge podatke, ki naj bi bili v seznamu predavanj še potreb-ni, n. pr. o štipendijah in do-movih, pa je tiskovna komisija predlagala, naj jih univerzi-tetna uprava dobi od svojih posebnih komisij. Delo univerzitetne založbe se je pričelo razvijati šele le-tos in zato še ni vse urejeno tako, da bi mogla tiskovna ko-misija posegati vanj z davolj uspešnim določanjem zapored_ ja predloženih rokopisov. Z novim Solskirn letom pa bo njeno delo prineslo gotovo vir-sto olajšav na tem področju. Ne bi hotel razpravljati o vzrokih, ki so privedli do tega, saj je to predmet številnih raz-pravljanj. Tukaj nanureč ne gre samo za probiem študenta kot človeka. Študent, ki ziaradj bolezini ne more nadaljevatl študija, nl samo moralno sitrt, temveč tudi strokovno ne po-meni nič. Torej eo sredstva, ki jih je družba vložila v njegov študij, praktično vržena stran, Tudi vzroke za zavlačevanje studija moramo mnogokrat iskatl v slabem zdiravstvenem stariiju študenta. Vprašanje pa je, ali lahko Za-vod za zdravstveno zaščito štu-dentov v sedanjih razanerah stori vse potrebaio, da se ta pro-blem čim prej reši. Zavod se namreč bOTi z mnogimi težava-mi, ki jih kljub dobri voljl !n vztrajnosti osebja sam ne bo mogel rešiti. Najbolj pereče je vprašanje prostorov. Kapaciteta ambulant^ zlasti zobne, so ~ odločno pre-majhne. Tako se v čakalnici, ki je skupna za splošno in zobno ambulanto, nabere včasih tudi Po 40 ljudi ali še več, čeprav bi bila primerna še največ za 15 ljudi. Zaradi pomanjkanija prostorov tudi ne morej.o na-stavitl novega zdravstvenega osebja. Tako je prišlo do žalost-neg,a dejstva, da imamo v Slo-veniji, k,ier pvide na 1170 pre-bivalcev 1 zdravnik, za približ-no več kot 7Q0Q študentov samo 2 zdiravnika splošne p.rakse, 1 zoboz.dravnico in 1 dentistko. Zato je razumljivo, da je pre-ventivna dejavno-st, ki bi mo-rala biti na prvem mestu^ ska-raj povsem zanemarjena in da se to stanje šele v zadnjem ča-su popravlja- Tudi oprema je pomankljiva. Zavod' je narmreč opremo prev-zel od šolske polikllnike, ki v zadnjih letih zaradi že slutene odcepitve študentskih ambulant ni imela interesa za nabavo no-ve oprerjie. Večino opreme je sprotl nabavljal in nato predal Zavodu bivši Zdravstveni fond. Zaradi pomanjkanja prostora pa je nekaj prepotrebnih aparatur nekikoriščenih, ker jih ne mo-rejo namestitl. Ravno tako je Zavod v uprav-nd-organizacijskem pogledu v velikj zadregi, zlastl zaradi po-manjkanja potrebnlh prostorov in opreme. Ustanovitelj je nam-reč na' to, da je dobro organi-zirana uprava predpogoj za uspešno delovanje takega zavo-da s samdstoijnimfinansiiranjem, kakršen je Zavod za zdiravs^tve-no zaščito študeratov, popolno-ma pozabil. Sele v z.adnjem 6a-su je Zavod dobil sobo za pl-sanne v Studentskem naselju. Ker pa je soba ne samo ne-primerna za pisarno temveč tu-di ločena <5d ambulant, piride do nepotirebnega izgubljanja ča-sa tako uslužbencev kot študen-tov, ki včasih zaman iščejo upravne organe Zavoda. Na drugi strani pa imajo eno samo pisalno mizo, na katerl naj bi delale tri osebe. Ravno tako nimajo niti pisalnega, kaj šele računskega stroja. Zato je skrajni čast da se začne graditi že dolgo obljubljeni Zdravstve-ni dom za študente v Študent-ske-m naselju- Upajmo, da bo obljuba, da se bo začel graditi najkasneje spomladi 1960, iz-polmjena. Druga velika ovira, ki otež-koča poslovanje Zavoda, je ne-enotnost v pogledu zdravstve-nega zavarovanija študentov. — Kljub številnim protestom štu-dentske organizacije morarao še danes ugotavljati, da smo štu-dentje glede na zdravstveno za-varovanje še ved"no razdeljeni v več kategorij. Tako imamo štu-dente ki so socialno zavarova- ni, študente^ ki socialno niso zavarovani, a prejemajo štipen-dije, študente, ki socialno niso zavarovani, a nimajo štipendije itd. Vsaka izmed teh skupin ima določene ugodlnosti ali pa je prikrajšana nasproti drugi skupini. Tako ima na primer socialno zavarovani študent osi-gurano plačilo za vsa protetič-na dela v okvirih določb Za-voda za socialno zavarovanje, medtem ko socialno nezavaaro-vanim študetom domoviaske občine osporavajo plačilo teh del. Nasprotno pa nezavarovanl študentje lahko pridejo v zdra-vilišča in okrevališoa po krite-riju komisije, ki jo formirata Studentski zdravstvenl sklad in Zavod za zdlravstveno zaščito skupaj. Za zavarovane pa velja kriterij Zavoda za socialno za. varovanje, ki je neprimerno bolj oster, tako da zavanovan! študentje praktično n© pridejo v zdravillšča. Zato težko pričakuijemo že predvideni zakon o zdravstve-nem zavarovanju študentov v zveznem merilu, ki na,j bi ize-načil študente glede zdravstve-nega zavarovanja in tako uspeš-no rešil vse te probleme. Jože Lokar. Študentski problemi Ameriški študentje na ladji, ko prepevajo pe sem »Druže Tito...« Ameriški študentje na obisku v Ljubljani V začetku julija je prišla v Jugoslavijo na dvomesečni obisk skupi- na desetih študentov iz Združenih držav. Njihov vodja Mr. Stephen An- dersson je dober pozna- valec Jugoslavije in je to že njegov drugi obisk pri rias. Lansko leto je vodil skupino ameriških študehtov, ki se je mu- dila v Sarajevu. Organizacijo bivanja mladih Američanov pri nas je prevze- la LMS, ki je posameznike raz_ poredila po domovih k druži- nam, ki imajo vsaj po enega mlajšega člana. Tako več ali manj individualno sodelovanje pripadnikov različnih narod- nosti bo gotovo na svojski na- čin priapevalo k obojestran- skemu boljšemu razumevanju razmer v obeh deželah. Američani, ki so po večini študentje prava, se najbolj za-nimajo za družbeno politično strukturo našega življenja in program, ki ga je pripravila LMS, jim bo omogočil globlje spozmati silnice in tendence, ki usmerjajo naše življenje. Kolikor jih ne okupira skup- ni program, se vkljuoujejo v vsaikodnevno življenje naše študentske mladine. Med naj-pomembnejšimi točkami pro-graima gre omeniti razgovore v Inštitutu za sociolt^gijo s prol Goričarjem in sodelavci,, obisk na OLO, predvsem pa dvodnevno bivanje pri briga-dirjih, ki grade avtomoibilsko ceslo na Trojanah. Američani bodo ostali v Ljubljani do konca meseca, potem pa gredo skupaj s svo-•jimi gostitelji na tritedensko potovanje po Jugoslaviji. Po vrnitvi v Ljubljano bodo ostali tu še en teden, potem pa se bodo razikroipili po Evropi in v septembru vrnili v Združene države. Še nekaj o organizaciji, ki ureja to obliko sodelovanja med pripadniki različnih na-rodov. Imenuje se Experiment in international living. V nje_ nem programu piše, da je ne-komercialna, predagoška orga-nizacija, ki ni vezana na nU kakršne politične ali verske cilje. Prizadeva si poglobiti razumevanje in sodelovanje med narodi s tem, da omogo-ča posapneznikom, da se vklju- čujejo v vsakodnevno življenje svojih prljateljev iz drugrh dežel. To njeno napredno, in posebno v današnji situaciji po svetu tako potrebno delovanje bo morda bolje osvetlilo dej-stvo, da se dve tretjini štu-dentov, ki se udeležujejo akcij Ex.perimenta, pozneje posveti kakršnemukoli delu na pod-ročju mednarodnih odinosov. P. J. (Nadaljevanje z 2. strani) Ko je univerzitetni svet na svoji seji razpravljal tudi o tem vprašanju, je skle-nil, da io menzo prevzame in urediobčina Center ter jo odpre kot splošno družbeni obrat prehrane. Za ureditev in opre-mo prostorov, za morebitno vpeljavo samopostrežbe in me-hanizacije kuhinje bo občina investirala precejšnja sredstva-ŠtudentSka organizadja bo po režijski ceni še najprej uporab-ljala prostore menze za kultur-no politično in družabno življe-nje. Študentje-abonenti bodo imeli v upravnem odboru men-ze svoje predstavnike, lahko pa bodo izkoristili tudi sub-vencije, ki se jim bodo indi-vidualno obračunavale. Pri urejanju prehrane "štu-dentom pa moramo rešiti tudi vprašanje zdravstvenih menz, ki se neprestano borijo z ma-terialnfmtl težavami. Dcnseda-nji ukrepi &<>• to vpraišanje ure-dili le začasno. Ti-etja, prav tako aktualna stvar, je vprašanje študentskih stanovanj. V v&eh študentskih domovih v Ljubljani prebiva okoli 20 odstotkov študentov. To je zelo nizek proceht> oe pomislimo, da študira na na-ši ujnftverzi 45 odstotkov štu-dentov izven Ljubljane- Štu-dentje se sprejemajo v nase-lje in akademski kolegij na osnovi praviluika in določenih pogojev. Šudijski kriterij, W-stveni del pogojfev za sprejem v damove, so se letos zelo za-ostrilL To je p-ovsem v skladu z na&elom, da naj uživajo druž-bene ugodnosii le tisti študent-je, ki to s svo|im delom tudi opravičijo. Potrebno pa bi bilo razmisliiti o tem, da bi &e ti pogoji izenačili in vskladili s kriterSji v ostalih domovih. Težnja, da bi se študentje čimbolj vključali v šivltjenie naše skupnosiS, je dobila svoj odraz tudi v poMtiki graditve šudentskih stanovanj. Študent-je naj ne žiivijo in stanujejo v posehnih študentskih blokih s posebnim režimom, izoiirani od vseh ostfelgh prebivaloev, ker ima to lahko zelo nega-(fivne posledice. Z vključitvijo v življenje stanovanjske skup-nosti se bodo spoznali z nje-nimi tezavamii, s sodelovanjem pri reševanju njenih proble-rnov pa se bodo pridružili na-porom delovnih ljudi za dvig življenjskega standarda. Za to naj M se v okviru stanovanj za delovne Ijudi gradila tudi stanovanja za študente. V stolpnicah, ki se bodo predvi-doma gradile v študentekem naselju pa naj dobe svoja sta-novanja delavci, uslužbenci in ostali- Na ta način bi začeli reševati tudi vprašanje stano-vanj za študentske družine, ki doslej niso smele stanovatj v študentskih domovih. Tudi študentska organizaeija zelo sodeJuje pri izboljševanju terialnega položaja. Iz sklada samopomocd daje potrebniim študentom denarno pcmoč, preko odbora za honorarne za-poslitve pa skrbi za razne ho-norarn« zaslužke. Iz fcnda za posojila pa si študentje izpo-sojajo manjše zneske. Podoben fond za posojila študentom je tudi pri univerzi, ki pa je na-menjen predvsem absolven-tom. Ker so družbena sredstva za dajanje pomo^S študentom iz čisto ekonomskih razlogov ome-jena, je treba poskrbeti, da bi se razpoložljiva sredstva bo-lje razporejala isi smotrneje izkoriščala. DOGODKI V NAPREDNEM STUDENTSKEM GIBANJU V POČITNIŠKIH MESECIH Julija 1936 je bil na pobudo študentov levičarjev tistamovljen inciativni odbor za mirovno akcijo z miromto akcijo z zastopniki mladinskih orgamizacij. Razvita je bila široka propagamda za svetovni mla-dinsiki korugres, ki se je vršil v ženevi od 31. avg. do 7. serpt. 1936. Od 25. do 28. amgusta 1937 je bila v Parizu štiri-dnevna Svetonma študentska konferenca za mir, svobodo im, kulturo. Jugoslovane je vodil Ivo Lola Rvbar, ki je bil referent prve točke dnevnega reda — »Pramca Ijiudistva do laMtitre«, Poleti 1937 je bil prvi tabor Doma visokošalk v Adlešičih v Beli kraijini. Sledili so tabori l. 1938 v Zgornji Kapli na Kozjaku, l. 1939 na Rodtiem vrhu v Halazah in skupno z Društvom brezposelnih profesorshih kandidatov v Mareribergu. L. 1940 je bil zadnji tafoor društva Dom visokošolk v Lipovcih v Prekmurju. N Zgledu Doma visakošolk sta sledila še Slovenski klub in akademski Branibor. Leta 1938 je bil tabor Slovenskega,' kluba v Št. Danijelu nad PrevailjamA in v Marvjancih na Garičkem v Prekmurju. Nasled-nja leta so bili taibori še na Kočevskem, na Ojstrici nad Dravagradom, pri Sv. D.uhu v Halozah in dru, god. »Delonmi tabori so imeli namen, na mlada inteligenca rumeže čim ožje stike z malim sloven-skvm človeikom, da spozna njeg&ve priUke, mu po-maga pri njegovem delu, ga s predaivanji in knjigo prosvetli, izkušnje pa poraibi pri teoretičnem štu-diju slovemkih problemov.« (M. Lušt&k, zbornik Ljjubljana v ilegcvU, str. 171-2.) X OECEMBKA 1851 JTt CZBUA PRVA STEVILKA NASEOA GLASIUA KO"1 NASl.ffiJJNlK »STUDLNTSKJEQA LJLSTA« TA it IZHAJAL OD «0. MABCA 184», OREJEVAJLJ SO GA FBANCl AMBROZlC. OAKO BKATOS. RUDl MARKOTA, MTLOS KOBE. MILAN STARIN EN MTLOS MIKELJ«, Kl JE TTOI CTREa>NlK PBVEGA t^ETNTKA »TRIBtrNE« PRVl UETNIK OBSEOA I 3TEVILK. -- ZAJDNJO UREDJ 8TANB SAKSTDA - Kl tZHAJAJO STmiNAJ STDNEVNO NASLEDNJl UETNIK UREJDJE 8OB1S MTKOS, Ol> I STEfVILKE. I^ETA 1863 PREVZAMCB 9 18 STBVTL.KO UREDNISTVO PRIMO« KOZAK. tZTDE 18 STEVTLK OD CETRTEGA UETNIKA OALJE TZTTA.TA OASOPIS V 80* 8TBVILKAH NA t-ETO BOGDAN Pt>ESA OREJtJJB t*IS1 OD 17. 8TBVTLKB tV rjciNlKA OO 14 STEVILKE V. LETNIKA. KO GA ZA.MENJA JANKO POPOVIC IN UREJUJE LIST DO 3. STEV. IX. LETNIKA