Ur«loUtv« aprav«. tdnbUaaa, («pilu)tfi t r«l*lra tt-O-VM Ii«it6u ■•roAolna O ui - CeS. ra*. Wut>u«ns II« U oaročnine m UJM u iD*»r*t* UkijntDf m itouar*« h »mast t» Italtjt ta taosamotvai 0P1 S. A. MIlan*. Rokopisov a« vr«6aino. Eindrucksvolle Abwehrerfo!ge in Oto&rsohlesicn Verstarkter sovvjetischer Druck im Sildwestteil Ostpreuksens — Deutsche Angriffsverbande zerschlugen in Ungnrn starke feindliche Krafte — Enge zwischen Velencze-See nnd Donan durchstossen Ans dem F01)rerhauptquartler, 23. t. DNB. Das Oberkommando der Wehr-niacht gibt bekannt: t In Ungarn terschlugen unsere Angriffsverbande zvvisfhon Plattensee nnd Donan starke lelndliehe KrSftc. Die Enge zvvisehen dem Velencze-See nnd der Donan wnrde in sehnel-lem Vorgeben von Siiden durchstossen nr.d der Aufban einer gesehlossenen Ab-vvchrlront des Felnde9 verhinilert Die Rcsalzung von Bndapest vvehrte Im Hiidvvosltcil der Stadt nnd aul der M a r-garethen-Insel erneute leindliche Angriiie ab. J5wisehen Noa-Sandeai itn* K r a-b a u halten die schwercn Abwehrk4mp-fe im berglgen Gelande an. In Obersrhlesien lestigten unsere Truppen Hire Front am Ost- und Nordostranil des Tndustriegebietes und iin Raum westlieh K e m p e n und er-zieltcu gegen starke leindliche Aoirritle rindrucksvolle AbwehrerIolge. Ostlich O p p e I n konnte der Oegner naeh erbitterten KSniplen GeUnde gewinnen. 8iidwestllch Litzmannstadt sovvi« civischen Kallseh nnd T b e r n sind schwere KSmpfe Im Gange. Im Siidwestteil Ostproassons verslarkte sich besonders im Ranm Deutsfh-Evlan-Allensteln der Druck der Bolschendsten nach Norden. Im tistliclien Ostpreilssen dehn-♦e der Gegner seine Angriiie auch anl den Abschnitt siidiich der R o m I n t e r H e i d e aus. Zwischen Filipov nnd Inslerbnrg wnrden alle Durchbruchsversuche d«9 Gegners in harten Kiimpten vereitelt Im Abschnitt der ostprcusslschen 61. Inlanterie - Divlsinn nurden nllcin 34 leindliche Panzer ver-nirhtet. Zwisrhen Insterbnrg nnd dem Knrisehen Hali wird mit ein-gebroehenen Panterkrallen der Sowjets erbittert gekamplt. In Earland fiihrten die Bolsehe-nlsten rivisfhen der Kiiste nnd der Winilan. siidiich Franenbnrg nnd nordwestltch D o bi en tahlreleh«! Anf-kliirungsvorstBsse. die verlustrelch Ilir sle abgevticsen wnrden. Im W e s t e n hnben unsere Trnppea im Knmptgeblet siidostlich Maaseyek vom 10. bis 21. Januar iiber 100 Panter der verstUrkten 7. englisehen Pamer- die Angrllfsver- dlvision abgosrhossen nnd dadnrrh Rtosskraft der englisehen biinde wesentllrh gflsrhniielit. An der Front sildflstlich M a I m e d f nnd im Ranm von Dleklreh dauern heftige Srtliehe KSmple an. Naeh einem AngTlifl r,m Orseholt-Rlegel ergabon sleh unter der Wlrkong unseros Artillerleleners 11 Offirlere und 330 Mann einer amerikanlsrhen Kampl-gruppe. Der Wlderstand der bel R e I -p e r t a w e i I e r in den unteren Voso-sen noch haltenden leinifllrhe« Krfilto wnrde gebroehen. Bisher ftelea tiber 45tl Ocfungene der 45. amerikanlsehen Dlvl-nlon ia ansere Hand. Darliber hlnana hafte der Feind hohe hlutigo. Vertnste. Im nnteren EI s a s 8 m-nrden die Amerikaner an der Front ivvlsrhen Rittersholen nnd Weyershelm aus ihren Stellungen gewortcn. zahlrel-eho Ortsehnften. darunter W e y e r 8 • h e i m und Suftlenbeim, befrelt und mehrere hundert Gelangene einge-brnehl. Zwlsehen T h a n n nnd M u e I h a n -sen fiihrte der Gegner nur selnvariieTO Angriiie. Durch unsere Gegonanfrrlfte wurde er In rahlreichen Absrlinitten wleder gevvorlen. Bine Kamplgrnpp« der Bcsaftnng von La Rochelle stless, von einem Panzerzug nnterstlltrt, erneut naeh der Stadt M a r a n s vor und kehrte mit grosser Beute wieder in ihre Stellungen tnriick. Nordameriknnlsrhe Bomher »ettlen am gestrigen Tage ihre Terrorangrilfe auf Mannhelm-Ludwlgshalen tort nnd tiihrten weitere Angriiie anl sUdwestdeat8ehes Gebiet. vor allem gegen Asehaffenburg and Ptorihelm. Ausserdem vvarden Bomben auf W I e a und vereiniplt aul einige andere Orle in Slidost»etllh'ctltgna»m-/im MV N-.VKjrM fJm-cV* li-ševlki 26 krat v jakosti bataljona, Njihove izgube so bile občutno. Berlin. Velika zimska bitka na vzhodu je pokazala v soboto nn nekaterih bojnih področjih povečanje nemškega odpora. To velja predvsem ra rgorn ješlerijski odsek med Krako-vom in Kempenom, kakor tudi za južno vzhodnoprusko vdorno področje okoli Soldaua. Sicer je uspelo nekaterim sovjetskim napadalnim ostem, da so prodrle nn nrkaterih mestih nekoliko naprej, toda sovražno napredovanj« je ostalo na teh odsekih krajevno omejeno. General RenduHc odlikovan Berlin, 22. jan. Fiihrer je j*>de-111 hrastov« liste z meči tjeneralnemu polkovniku Lolhariu Rendiiliču, vrhovnemu poveljniku neke gorHke armad« tat 123. vojaku nemške vojske. Kot vrhovni poveljnik neko armade v jugovzhodni Evropi Je a svoj« orfločnootio In apretalm vodstvom hitro rarorežil Badoglleve čnt« v Dalmaciji In Albaniji ler uničil močne tolovajske silo «a srbsko-hrratskem področju. P« smrti generalne«*! polkovniku Dietla je prevzel generalni polkovnik Rendutič fnnlja 1944. vrhovno poveljstvo nad nemškimi silami na finskem pofišAi. Odpad Finske je postavil njega In njeg«-vo armanaloga< obstaja odcielno »v poga-Jonjibc o izvedbi mirovnega dikiata. torej v novih izsiljevanjih. Sovjeti se čutijo tn obnašajo v Romuniji ko' absolntnt gospodarji Izdfljalskl krali Jim služI bol podajač za seno začasnega obstoja svojega marionetnega trončka ter 6e,daJ po-sln*no podpisuje nove zakone, s katerimi sankcionira zasledovanje in kaznovanj« vseh prejšnjih državnih funkcionarjev in »BteboljSeviško usmerjenih sil. Angleški list svari pred baljseviemtm Žene^-a. Zdi se, da nihče ni prišel do •poznanj«, da Je prišlo že sedaj do povojne borbo med boljfteviki in »branilci obstoječega socialnega reda« med »brez-božn+rm ružilci in krščanskimi graditelju, pravi med inigrm fiienkar nekega članka » »Caiholi« TtmeoiK Današnje stanje v Grčiji, Italiji, Belgiji la Franciji nam daje dokaze za t« trdite* Kljub temu bo trnja!® bržkone še mesece, da 0« bod« odprle oči britanskemu čaoopisju. To Sa-sopisj« poroča danea « kravjih kupčijah, ki jih delajo zavezniki s poljskimi možmi, ženami tn otroci kot da bi bila to nflj-posicnejfia slvar na evetn. Moskva, »edei boljšovišk« mternadonale, kritizira dane« Plerlota, jutri Komunij« »li nizozemsko begunsko vlado, eptdbttja boljšavike v vsoh MWvnboj«nih< deželah ' k uporom, pedpira boljševlke Javno alt tajno, kakor pač Bf.htcva položaj In kako gledajo aa tn angleški časopisi? »Catholic Times* odgovarja, da sodelujejo « Sovjeti v tej igri ter poudarjajo, da Je v voeli teb deželah komunistična manjšina nosilec tnisb te^a naroda. Angleški narod pu je v tej m«njU«i nozaSil Se na Žide, katerih vplivom Je tudi Moskvi podložno angleisko časopisje. Dunaj. Kakor jioroča radio Soff]u, le bii izvoljen sofijski metropollt ca bolgurskega nadškofa. Volitov Je bila v cerkvi sv. Sofijo, S tam je zopet ustanovljen bolgarski «ksarkat Metr«. lioMt StMon j« komuniatisn pršAsktaB. •kn aamarioa ter ga zaradi tega podpira sedanju vlada. Mrao O »SLOVENEC«, torek, 23. januarja 1945 Ster. 17 Domovina ne bo pozabila na Mašo žrtev! Lepe b prisrčna prireditev za ranjene domobrance, k! jo je priredila gospa prezldcnfova Olga Rupnikova Ljubljana, 22. januarja. Ena najlepših lastnosti, ki odlikuje vsak narod in ga dviga k vedno večji plemenitosti in globljemu pojmovanju svo-l'ga poslanstva, je zavest da je ves narod dolžan največjo hvalo svojim junakom, ki so ali žrtvovali svoje življenje /a narodov obstoj ali pa na bojišču prelivali svojo kri in puščali svoje ude ter dobivali rane, da bi zamogli taivo čim popolneje izvršiti svojo dolžnost vojaka in budnega stražarja narodovih koristi in v.seh njegovih vrlin ter izročil. Vsi poceni Slovenci zro danes z velikim spo šlovanjem na pripadnike slovenskega do mobraustva in nas vse danes preveva velika hvaležnost do njih in do njihove požrtvovalnosti. Najlepši izraz temu našemu fustvovanju pa je dala včeraj ga prezi-dentova Olga Rupnikova. ki je v stekleni dvorani vladne palače priredila invuli-'om in ranjencem našega domobranstva 1 esler popoldan razvedrila. Okoli svoje ■like dobrotnire in pokrovi'eli!ce se 'e • b pol 4 popoldne zbralo veliko število ivalidov in ranjencev, prišl. so številni ■ hIje, v lepo prirejeni stekleni dvorani i so nato izvajali pisan spored člani ' Javnega gledališča, domobranski orke-- er in vse točke pevskih in igra'sklh na-onov so žele veliko odobravanja in pohvale. Ves čas prireditve Je bil med vrlimi Irmobranci generalni inšpektor slov do-obra-nstva g. prezident general Leon R'ipnik. Ob levi desni Je imel ranjence in nvalide, prav tako pa so tudi vsi drugi i-tniki in posije imeli čast sedeti med r. a širni vrlimi junaki. Vse invalide in ra-i ience in vs" goste je ob začetku prireditve pozdravila pa. prezidentova ,ki je v >■ ojem nagovoru izvajala: g. Franca Krenerja t gospo, njegovega narod namreč, ki zna pravilno slaviti in agovor ge. prezidentove Spoštovan« gospoda, dragi gostje! V prijetno dolžnost si štejem, da vas • b otvoritvi pestre ure razvedrila za raSe domobranske invaJide in ranjence lahko pozdravim v tej dvorani, kjer smo ■ i zbrali, da 6kupaj z invalidi in ra-nienci preživimo nekaj trenutkov po- •ibljenla vsakdanjih boli rojstva nove dobe človeškega rodu. V višku stopnjevanja vojnih in revolucionarnih grozot naj nam ti trenutki vlijejo v razpoloženje vsakdanjih težav in skrbi nekaj tolažbe in upanja na lepše dal, ki po današnjih grozotp.h v bodoče morajo osvet-liti svoje od Boga in narave dano jim poslanstvo. J,'ozd rs vliam spoštovane goste: za-.^'opnika SS-ObergruppenMihrerja, Slurm-1 annfiiiirerja (j. Bodo Gclzenlenchteria. poveljnika organizacijskega štaba Slo- • -ilikega domobranstva podpolkovniki pomočnika podpolkovnika g. Milka Vii< Jaka « gospo, vodjo štaba za izgraditev Slovenskega domobranstva majorja g. Hermanna Dahma, verskega referenta Slovenskega domobranstva stotnika g. dr. Ignacija Lončka. Šefa zdravstvenega odseka štaba Slovenskega domobranstva stotnika g. dr. Slanka Grapnrja i gospo, šefa tehničnega odseka Slovenskega domobranstva stotnika g. ing. Rudolfa Škofa in vse ostale gg. častnike in spoštovane goste, ki so nas s svojo navzočnostjo počastili. Prav posebni bodite toplo pozdravljeni vi, najboljši sinovi našega naroda, naši dragi, nepozabni, hrabri domobranski invailidi In ranjenci, ki vam je današnji popoldan v tej dvorani posvečen. Kot priredileljica pestre ure razvedrila za naše domobranske ranjence in invalide smatram za svojo dolžnost, da se doživeto zahvalim vsem, ki so mi omogočili ta popoldan prirediti; zlasti onim, ki so mi s svojo uvidevnostjo in veliko pripravljenost io omogočili pripraviti skromno pogostitev dragfh gostov; članom naše opero ge. Barbifevi in g. Snncinu; prvakoma našega opernega baleta gospodu in gospe Kiirhos; orkestru domobranske godbe pod vodstvom narednika g. prot. Osane; našim poznanim slavčkom, sestram Finkovim; veselemu paru gospodu ln gospe Podgoršek ter neucrnani trojici, gospodom Nikolaiu Jo-ločnlkn. Stanko ftušteršiču in Tlnetu Šegiili, ki so za današnji popoldan posvetili svojo umetnost zabave samo našim Junaškim domobranskim invalidom in ranjencem. Ko pozdravljam drage goste in otvar-jam pestro uro razvedrila, ob kateri bi se naj vsi prijetno počutili, bi želela s tem poudariti to, da naj bo ta popoldan posvečen samo vam, domobranski invalidi in ranjenci, slovenskemu narodu In njegovemu bodočemu vodstvu simbol velike zapovedi, ki se glasi: Domovina ne sme nikoli pozabiti na vašo žrtev! Vi ste v najtežjem razdobju zgodovine našega malega naroda dali svoio kri ln svoje zdravje za Boga, narod in domovino. Ce trdimo, da se bodo bodoči vodniki slovenskega naroda zbirali Izmed tistih, ki so se mu v času zapnščenostl postavili na čelo njegove borbe proti najstrašnejšemu zlu komunistične revolucije, to |e, če nas bodo v bodoče vodile v težkih časih najširšega žrtvovania preizkušene mlade moči naših aktivnih domobrancev, potem morate v tej sreč-najšl bodocno-ti vi, naiboliši poleg padlih junakov, biti najbolj skrbno negovani, najbolj spoštovani ia slavljeni. Samo Napetosti med EshsIct in KreirJjgm Amsterdam, 22. jnn. Med Kremljem i:i češko begunsko vlado v Londonu so nastala trenja, kukor poroča dnevnik Observer« po nekem Reuterjevem l oročilu. Trije vzroki so dovedli do trenja: 1. Sovjetska vlada je izjavila Be- nr.Su svoje razočaranje, da njegov kabinet doslej še ni vzpostavil oficielnih odnošajev s provizorično lublinsko \ iado. Beneš se je sicer trudil, tako piše »Observer«. da bi priznal lublin-! ga zelo posrečeno izvajali gdč. Marija Finkova ln gg. Jeločnik in Hušiferiič. Domobranec g. Primož Rauiovz je za izvodJx> točke ua ksilofonu žel tako odobravanje, da je moral še nekaj dodati. Članice opere ga. liarbieeva je zapela spev iz operete »Jesenski manevri« za njo pa sta nekaj šaljivih zaj>eLa ga. iu g. Podgoršek. Valček Johanua Slraus-sa sta nato lepo in dognano podala ga. in g. Ktirbos, nakar je g. Niko Jeločnik zapel pesem »Ofarček«, ki je žela innogo veselega odobravanja. Sledil je prisrčno izvajan prizor »Večer na vasi«, ki so ga izvajali ga. in g. Podgoršek in g. Tine šeguia iu po solistični točki g. Primoža posplošitve; posplošite* pa Je, kot je moderna psihologija spoznala, odlično sredstvo za prepričanje, ker sprejemajoči le malo kdaj želi podrobnih dokazov. Če pogledamo razmere med sloven- boj je zakrknjen n premišljeno prikrit, ker jim tako narekuje prav n č katoliški način taktike Krona vsega tega razcepa pa je, da hodijo nekateri v tem boju po zavezništvo in tolažbo tja, kjer bi nihče ne pričakoval Nekateri se zatekajo celo v levo sredinstvo Jasno je, da to needinost med nami izrabljajo naši nasprotniki. med njimi tudi komunisti; to sc je poeebno dobro videlo, ko je vea levi del tretje skupine zajadral v OF Našo needinost pa izrabljajo tudi taki, ki se dejansko sami zase več ne prištevaio h katoliški skupnosti, pa vendar zaradi lažiega vpliva med nekaterimi katoličani še delajo in razdvajajo pod krinko članstva v naši katoliku skupnosti Oboji naa seveda izrabljajo in trgajo, tako da našo needinost upravičeno lahko imenujemo tretio šibo božjo, ki nas ie zadela v teh hudih časih, če štejemo komunistično kugo in vihar vojne za prvi dve kaznd Živa potreba je zato. da tudi za to edinost molimo, o njei veliko razmišljamo, in zanjo tudi delamo K temju nas poleg glavnega razloga, da smo katoličani in torej udje istega Kristusovega mističnega telesa, silita še dva druga. Prvi namreč, da bomo le v enotni fronti mogli uspešno širiti Kristusovo »esnico, da jo bodo spoznali tudi oni, ki jm je zdaj še neznana ali pa v grdi krivični luči postavljena, in drugič, ker bi se vse naše molitve za ednost vseh kristjanov drugače edela kakor paradoks. To prihaja verniku na misel v teh dneh. ko molimo za edinost kristjanov. Marsikoga pa ob tem težijo še tri vprašanja, ki bi se dala tako formulirati: kakšne edinosti nam je treba, kako to edinost doseči, zakaj te edinosti doslej ni bilo med nami in do nje še Tr1-\ ni prišlo. Na ta tri vprašanja bomo odgovorili v prihodnjem, naiprej po na zadnje, kajti zdi se, da moramo katoličani vse, kar nam odgovor na to vprašanje zastavlja, najprej rešiti, da bomo tudi vredni prosilci za edinost vseh krščanskih vernikov z rimsko Cerkvijo. BBrrrrfnraanai Poljake bodo dali za Grke Stockholm, 22. jan. Churchill v spodnji zbornici namenoma ni govoril o poljskem vprašanju. Potem ko jc Poljsko izdal Moskvi ter so bila u-stvarjena na Poljskem gotova dejstva, se do londonske poljske vlade samo še hludno obnaša. Švedski list »Morgen Tidningen« piše, da Arciszevski s svojimi poskusi vdinjanja Moskvi verjet- Ramovša na ksilofonu je član Opere g. j no ner bo irael posebnega uspeha. Celo Modest Sancin zapel veselo zgodbo iz ope- - • • • rote »Locacoio«. »Vemčku narodnih nnemi« Ir! or\ rrn noinaln nrlA na L\ ,1 fičivifcc o mi ju 12 Bern 22. I. Časopis »Argaueir Tage- j eksploziji teir se podail takoj na kraj, od b'.att« priobčujs porooilo očividca o dej- ' koder sem sliišail detonaoiio. Uootovil sem. koder sem slišal detonacijo. Ugotovil sem, da je 200 m od kraja, kjer sem bil, eksplodirala »V 2« bomba Dve hiši, v kateri je zadela bomba, 6ta bili dobesedno izravnani z zemljo. Tamkaj, kjer so 6tale hiše, je zijala ogromna bombnišika luknja, izpolnjena z ostanki zidu, opeke iin letnih trsk. Borba na Nizozemskem je dosegla za amglefcko prt-b > a'«tvo pomen, ki sd ga lahko le predstavljamo, če si ogledamo z lastnimi očmi strafine boinbniške jame v /. vol v nekem majhnem kopališču, ko j Londonu, razdejane zgradbe Ln dobesed-i ;:i doživel dve zaporedoma ei eledeči no v atome razbile hiile v južni Angliji«. IngSsška brca kralju Petru Med Titom in Petrom ni nobenega sporazuma tivu .orožja »V 2« v Angliji, v katerem pravi: »Z okna moje londonske hotelske t obe sem nenadoma opazil fantastični fenomen na srvorunteuem oblačnem popoldanskem nebu. Ta fenomen me spominja na goreč brzojavni drog, ki drvi z blazno brzino 6kozi zrak. Medtem ko govorim o gorečom brzojavnem drogu, govore drugi o rdečem blisku, ki drvi v vodoravni sme-ri, drugi zopet o ogromnem črnc-m stebru ali ogromni goreči nogometni žogi. Nikoli 110 bom pozabil trenutka. Ki sem ga do- pesmi«, ki so ga zabele gdč. sestre Finkove in po veselih popevkah ge. in g. Podgorška je še podal g. Primož Ramovš še točko na ksilolonu, članica Opere ga. Barbičerva pa je.za svojo airijo iz iGliviec žela mnogo odobravanja. Zaključil Je ta pestri spored g. Podgoršek s spretno izpeljano vrsto »čairovnij«, ki so med vsemi vzbdile mnogo veselja, smeha in občudovanja. Nadailjnji del sporeda pa ee je začel razvijam med fanti spontano iin zelo preprosto in po domače. Prepevali so svoje doinobraiinske pesmi in koračnice, vmes pa znane domače iin narodne. Ob spremljavi orkestra so še večkrat kaj dodale gdč. Finkove, najbolj pa je vse zajela in navdu-šuia zelo lepo izvajana pesem »hoča«, ki 60 jo tudi zapele sestre Finkove. Med tem sporedom pa eo biili invalidi in ranjenci dobro in obilno pogoščeni; vsakdo je dobil zavojček cigareit in izdatno malico. Pred zaključkom prireditve pa je sto- ?il na oder ranjenec nairednik g. Joče ^ iSorn. ki se je z lepiimd in prisrčnimi ( besedami zahvalil visoki gostiteljici za njeno ljubeznivo pogostitev in vsem izvajalcem za prelepo prireditev. Navzočemu generalnemu inšpektorju in prezidentu g. Leonu Rupniiku se je v imenu vseh navzočih invalidov in ranjencev še posebej zahvalil za njegovo veliko resnično očetovsko skrb za naše domobrance in mu zagotovit, da bodo domobranci zvesto izpolnjevali svojo veliko nalogo boriti 6e in zagotovilu lepšo bodočnost našemu narodu v boju proti našemu največjemu nairodnemu zlu — komunizmu. Navdušeno ploskanje in odobravanje vseh navzočih je pričalo, kako iskreno so bile te besede izraz misli Ko so vsi zapeli še naše himne, je bila lepa prireditev zaključena. za preosnovo njegove vlade je že^ sedaj prepozno. V londonskih političnih !»cru, 22. jan. Kak >r javlja agencija i-change«, je označil Tito predlog kra-lja Petra, naj ne bi bil ustanovljen nc-i n poseben regentski svet, marveč i ij bi vlada Tito-Subašič sama prevzela te funkcije, kot nesprejemljiv. '! i to stoji na stališču, da bi s t-.;m obdržal Peter preveč pravic, ker bi iabko |iri takšni rešitvi odpustil ministrskega predsednika ter s tem tudi spreme-; ,l regentstvo. Razen tega noče sprejeti Tito kot republikanec svojega mesta i/, rok kralja. Bern, Exchnnge poroča iz Londona, da vztraja kralj Peter po poročilih iz. jugoslovanskih krogov na odklonitvi i i /govora Subašič-Tito. Čeprav kralj ni odgovoril na spomenico šubašičeve vlade, se lahko smatra, da ni popustil. Titovo odposlanstvo, ki se nahaja v Londonu, je bilo baje nato odpokli- Bratislava, 2i. jan. V rečih srbskih mestih so se ponovno vršile demonstracije proti kralju Petru, pri katerih so demonstranti zahtevali, da kralj odstopi. Demonstranti so hodili po cestah s klici: »Nočemo kralja, ki sramoti lastni narodi« Spremljevalna glasba k tem dogodkom pa je nek članek Reuterjcvega dopisnika Randala Neala, ki daje Petru jasno razumeti, da mora izginiti, kajti ni možna nobena politična stabilnost, tnko piše Neale, če bo beograjska vlada vedno visela na niti, ki jo drži v roki Peter. Razen tega so republikanske tendence v Jugoslaviji tako visoke, da Tito nikdar ne bo pristal na to, da bi sprejel mesto ministrskega predsednika iz Petrovih rok. Na vsak način, tako končuje Neale, pa si Peter po Churchillovi izjavi v Spodnji zbornici, nikakor ne more biti na nejasnem o pomenu odločitve, ki jo mora storiti za sebe in svojo deželo. To je znana angleška brca, ki jo je dobi! Peter prav taks kot vse veličine od včeraj, ki ao se obešale na Churchillov« suknjo. krogih smatrajo, da bo »rešen* polj ski spor po zgledu Jugoslavije, to se pravi, zapadne sile bodo skušale pripraviti Stalina do tega, da bo privolil v pristop nekaterih londonskih Poljakov k lublinski vladi. Pri tein mislijo v prvi vrsti na Mikolajczyka. Tudi od Moskve lahko pričakujejo londonski Poljaki samo še zasmehljivo odklonitev. Kaj še predstavlja poljska begunska vlada, se vprašuje moskovski list »Pravda«. Izvršuje samo delo, ki je i škodljivo zavezniški stvari. Ist list piše o »Smešni vladi« ter piše zaključno, da nihče ne bo mogel odvrniti poljskega naroda s poti, na kateri se sedaj nahaja. Bern, 22. jan. Po dolgotrajnih pogajanjih se je odločilo gibanje EAM v Grčiji, da Izpusti del talcev, razen onih, ki so obtoženi sodelovanja z okupatorjem. Iz krvavega pravosodstva, ki se Je izvajalo in se izvaja posebno v Franciji pod to krilatico, je razvidna daljnosežnost te omejitve, ki pa skuša v skladu s boljše-viškimi načeli nadalje igrati svojo krvavo vlogo rablja. V kakšnem stanju se bodo nahajali ti talci, je razvidno že iz poročil Rdečega križa, na kakšen brutalen način so odvlekli in na kako nečloveški način so postopali s temi talci. TUdi Churchill ie moral posvetiti v svojem govoru v Spodnji zbornici krvavemu početju boljševiških tolp, ki jih ie z ozirom na moskovskega zaveznika označil kot »trocki-6te«, posebno pažnjo. Tudi s to navidezno rešitvijo vprašanja talcev je Anglija Še daleč oddaljena od resnične rešitve položaja v Grčiji. Da bi pa zagotovila svoj vpliv v Grčiji, je golovo še pripravljena nadalje mešetariti s Stalinom. Lizboneki list »Diario Populare« piše, »Prcnje« med Stalinom in madžarskimi izdajalci Bern, 22. jan. Madžarska izdajalska vlada v Pebrecenu je podpisala v Moskvi tako zvani dogovor o premirju, da bi tudi formalno izvedla izročitev dežele boljševizmu. Ker je ozemlje, ki g:a upravlja ta vlada itak že v boljševiških rokah, nima ta dogovor nobenega smisla, ker s tem izročajo boljševikom samo še enkrat to, kar so si že sami vzeli. Po vsebiui se dogovor prav nič ne razlikuje od dogovorov, ki jih je sklenila Moskva z Romunijo, Bolgarijo in Finsko. Da debrecen-ska vlada s [»dpisom tega dogovora v resnici ni dosegla nobenega premirja, je z ozirom na boljševiško postopanje z ostalimi balkanskimi narodi povsem razumljivo. Madžarska vlada se obvezuje obdržati vse vojaštvo pod orožjem ter ga staviti na razpolago sovjetskemu vrhovnemu poveljstvu. V ost-p' >m Je dogovor povsem v znamenju izropanja Madžarske ne le v nyid Sovjetska zveze, marveč tudi Tita in Beneševlh Cehov. Za 300 milijonov dolarjev pošiljk je samo prvi obrok plačila, ki ga bodo zavezniki šele kasneje določili. Tudi od Madžarov zahte- vajo, da morajo vrniti vse vrednostne predmete in vse gradivo, ki j e bilo spravljeno na Madžarsko med voino. Pod to pretvezo eo izropali tudi Finsko, Romunijo in Bolgarijo. V ostalem je zagotovljena boljševikom na Madžarskem popolna svoboda kretanja Madžarske upravne oblasti morajo izvesti vsa navodila in ukaze sovjetskega vrhovnega poveljstva ln zavezniška nadzorna komisija je podrejena sovjetskemu vrhovnemu poveljstvu. Madžarske upravne oblasti so le iizpolnjevalci boljševiških zahtev, ki laihko brezobzirno izvršujejo svojo ob'ast na Madžarskem. Da označuje lisit »Times« ludi dogovor z madžarskimi izdajalci kot »mil«, Je z ozirom na poslušnost britanske politike napram Moskvi povsem razumljiva Stalin je zopet nastopal modro in zmerno, pile angleški list. Ce istočasno opozarja, da položaj te začasne vlade morda ni tako trden, kot bi »i to želeli stari parlamentarci, polčin š3 lahka iz tega sklepa, da ta vlada še ni poslednja vlada po milosti Moskve na madžarskem področju. da Je pripravljena Anglija za to doprinesti velike žrtve v drugih delih vzhodne Evrope. Da bi dosegla Anglija moskovsko privoljenje za svoje delo v Grčiji, bo morala verjetno.opustiti zagovarjanje stališča poljske begunske vlade v Londonu. Nova izjava ameriških Poljakov Bern 22. I. Po nekem vvasMngtonske.m poročilu švicarske brzojavne agencije je kongres poljskoameriških državljanov priobčil izjavo, v kateri protestira proti sovjetskim in britanskim poskusom, ki hočejo s silo wiLiti Poljakom in drugim narodom kaikršno kol: rešitev proti njihovi volji. Ustvaritev lublinske vlade tvori orodje za izvedbo moskovskih načrtov. Spričo te označbe lubKmskcjja odbora kot čisto boLjševiške zadeve s ciljem sovjetizaoijo Poljske, je vrhunec boljševi-škega hlinjenja, če Stalin ob priliki zasedbe Varšave govori v brzojavki vodji lublinskega sovjetskega odbora o »osvoboditvi poljskega bratskega naroda« !.n o »svobodna in nezavisnii Poljski«. Stalin je več let pripravljal vojno Bern. »Tajnost sovjetskih uspehov je v tem, da je Stalin pripravljal drugo svetovno vojno že več let v vsakem oziru vojaško in politično«, izjavlja Jaques Sa-doul v lyonskem listu j Patriot« po nekem razgovoru z boljševiškimi častniki v Franciji. Mnogo časa pred to vojno so vodje Sovjetske zveze poučili sovjetske narode, da ,bo zagorel nad Evropo vihar druge svetovne vojne ,ki bo uničil sovražne države. Spoznanje v Bonomijevi Italiji Milan 22. jan. Churchillova izjava v Spodnji zbornici, da ne smatra Velika Britanija Italije v bodoče za činitelja mednarodne politike, je odprla oči marsikomu v Bonomijevi Italiji. Tako Nenni, eden vodilnih mož socialne demokracije, v organu stranke »Avanti« grenko toži o »manjkajočem razumevanju« britanskega miniotrekega predsednika za Italijo. Anglija izvaja danes celotno kontrolo nad ItaiUJo, ne da bi mogla pomagati italijanskemu narodu ter suva s tem prebivalstvo Italije v silo in obup. Obstaja nevarnost, da pride v Italiji do istih preokre-tov kot na Grškem Tri ameriške letalonosilke zažgane Tokio. Kakor je cesarski glavni stan objavil v ponedeljek so mornariški letalci izrednega napadalnega zbora zažgali 21. januarja pn napadu na sovražne ladje pri Formozi 3 letalonosilke in eno bojno ladjo neznanega tipa. 0 položaju na Filipinih pn-c^a cesarski glavni stan, da so japonske čete v obrambnih bojih do 19. t. m. zadali sovražniku naslednje izgube: Preko 6000 padlih ali ranjenih, uničili ali zaplenili pa so 59 topov, 67 oklepnikov, 26 tovornih voz in 42 skladišč Mnrlrid. >Stalln ni nastopiL da bi v srcu Nemčije miroljubno podal roko An-glonmerikancem. Njegovi cilji gredo mnogo dalje,« piše list »Pueblo*. Tudi ta vlada bo' delila usodo drugih Izdajalskih vlad. dokler ne bodo ludi v beijševizi rani Madžarski na krmilu ljudje, ki povsem odgovarjajo moskovskemu okusu. »SLOVENEC«, torek, 23. januarja 1945 »trm » Sodne razprave o slakm mteku Lani decembra so se že vrstile in Se letos januarja so pri posebnem sodišču za javno varnost razprave o prijavah, ki so bile |>odane proti mnogim okoliškim živinorejcem zaradi nezadostne dobave mleka Prevodu in o ovadbah glede ponarejenega, z vodo zmetanega mleka. Vse te razprave je vodil in reševal sodnik-poedinec, ki se je temeljito poglobil v pereče vprašanje prehrane prebivalstva z mlekom, a tuai v težave živinorejcev, kt se težko l>ore za dobro in izdatno krmo, kar je glavno pri reji živine. Pregovor »krava pri gobcu molze* je dobil in našel svoje potrdilo prav v sedanjih vojnih časih, ko prede huda za živinska krmila. Na osnovi izvedeniškega mnenja Državnega higienskega zavoda je bilo več posestnikov obsojenih na manjše ali večje denarne kazni, ker so oddajali zbiralnicam Prevoda slabo mleko, ki mu je bilo prilito po nekaj vode, kakor je to pokazala analiza vzorcev mlekq, vzetih pri zbiralnicah iz mlečnih posod obsojenih posestnikov. Za razprave o slabem mleku je bilo prav značilno, da so vsi obtoženi živinorejci skoraj skladno navajali v svojo razbremenitev in nekrivdo okolnost, da nimajo zadostno dobrih tn za mleko izdatnih krmil, kakor je to bilo v mirnih časih in da so primorani givini pokla-dati kislo krmo, ko jim primanjkuje sladke. Ti ugovori so bili sprva le vpo-števani pri izreku milejše sodbe. Ob- toženci »o kot stari poštenjaki pred »odiščem odkrito poudarjali, da >e jim manipulacije z vodo nikakor ne izplačajo, da še vedno drže na dobro ime hiše, ki ie vedno dajala strankam, sedaj tudi Prevodu neponarejeno mleko, da je sedaj mleko vodeno, mora biti pač kriva slaba hrana Neki mož-pošte-njak je sodniku kratko izjavil. »Se mi niti ne izplača za teh pur In z vodo ponarejati mleko! Ne morem trpeti, da oi nadel najmanjši madež na hi»< « Mnogi obtoženci, ko so bili najprej prijavljeni zaradi slnbega mleka politični oblasti, so takoj zahtevali, da je bil vzet in kemično preiskan tudi h'ev-ski vzorec mleka, ko so bile krave po-molžene v navzočnosti prevodovega za-stopnika-strokovn iaka. V premnogih primerih je nato kemična nnaliza tega hlevskega vzorca pokazala, da krave dajejo res slabše mleko zaradi pomanjkanja dobre krme in krmil. Sodišče je zato na osnovi preiskave hlevskega mlečnega vzorca oprostijo več živinorejcev od obtožbe zaradi slabega mleka. Živnorejci sami so pred sodiščem omenjali vse okolnosti, kako jim težka prede, da morejo obdržati v lilovu dosedanji stalež goveje živine. Zato je naposled v njihovem interesu, da vselej, kadar pride v spor vprašanje dobave dobrega mleka, na občini zahtevajo odvzem hlevskega vzorca od vseh krav-mlekaricl V ljudeh tifi veliko več, kakor pn v vsakodnevnem življenju resnično pokažejo. (Trygue Gulbriinstvn.) Koledar: Torek, M prosinca: M«rij'n« zaroka: ltnjmuud H, spoinavaloo in ustanovitelj red«; Eine renči Jura. levica in inuoonioa Sreda, 14. prosinca: TimotoJ, Skof In mučenec; Felioljon, Skof ln mučeneo: Burnn, opat: Metel. muceneo. Kino Matica: »Vrtiljak« ob 16 ln 18. Kino Union: »Premiera ljubein4« ob IS ln 18 Kino Sloga: •Modra lisica« ob 16 ln II Lekarniška služba: N o f n o ■ I n i b o Imilo lekarne: mr. SuSnik. Marijin trg 5: mr. Deu. Go-iposvotska cesta 4. in mr. Bohino ded . IJimska oosta >1. Kaj vse Ljubljančani v sedanjih časih Izgubljajo Oddelku za izgubljene in najdene predmete na policijski upravi je dalje 25 strank prijavilo, da so izgubile ali Eogrešile svoje denarnice, v katerih so ile manjše, a tudi večje vsote gotovine v skupnem znesku 22.000 lir. Kar čedna vsota! Izgubljeni so bili prav veliki zneski, tako 1500, 1700, 2000 in celo 4000 lir. Prav redke so sedaj izgube raznih draguljev, zlatnine in ur, kar se je v normalnih letih prav pogostokrat primerilo ter so takrat policijski seznami navajali dolgo seriio izgubljene zlatnine in draguljev, o temi stvarmi založeni ljudje sedaj budno pazijo na svoj zaklad, ne nosijo zlatnine tako s seboj kot poprej. Lani v decembru sta bili izgubljeni le 2 zapestni uri in 1 srebrna verižica. To nam približno pove suhoparni seznam policijske uprave o izgubljenih predmetih za december preteklega leta. ^^^ ^ NOVI GRObOVi S. Simona Brajer, Marijina 6estra Čudodelne svetinje. V nedeljo ob 5 popoldne je v »Domu Marije Sreoldne od 10.30—15 in zvečer samo om ilOU ilrl Bog povrnil 1'odpurueuiu drultvu aa gluhonemo mla-ulno v Ljubljani »o poklonili num« o «vo-tja ua giob blagoi>okojne go. Marl,e Novuk •ostuuovalct hiie Ilirska 12 tn 12« »ucs.k 31» lir. Isti dobrotniki so pokloulll 315 lir tudi podpornemu skladu ia slepo uiludlno. iibe p^lpornl druAtvt se blagim darovalcem .i«i«"i'neje taliviljtiieta. Za stare ln onemogle v mestu, m inve-tiSfu v JaplJevl ulici Jo podarila namesto vene« na grob pokojno gd6. KruuiiAko Mlakar drulin« g. dr. Zobca 200 liri v Isti namen je darovol« gdJ. Anica Oruiu 100 lir; nimesto venea na grob pokojno go. Viktorijo Krainer so darovale druiine lgn«e, Hinko io L.ui'0 Florjnnstotniko-vem hlapcu«, je bila letos čemerna, mcglovita in mrzla, ko je bila po starih vremenskih kronikah 1. 1873. sila prijetna in sončna. Tedaj je bilo zgodnje pomladansko cvetje že vse v razvoju in so n. pr. na Vipavskem že cvetele češnje. Takrat je bila pozneje letina za vse pridelke po dva mcseca poprej kot druga leta. — Ljubljana je nedeljo mirno v vsakdanjem tempu preživljala. Velik naval mladega občinstva je bil na vse kino predstave. Med tem občinstvom so še vedno v sedanji kruli voini vihri živahni pogovori o raznih kinodrnmah in njih junakih. Živahno pa je bilo v mladem zimskošportnem svetu. Na Golovcu je bilo mnogo veselja, ko so se mladi ljudje vneto smučali, drugi sankali. Tudi Rožnik je bil v gotovih predelih močno oživljen, zlasti ob popoldanskih urah. Pazite na plin! Poraba svetilnega ali kurilnega plina je sedaj omejena. Mnogi ljudje, ki imajo v svojih kuhinjah napeljan plin, ne posvečajo včusih plinu potrebne pozornosti. Tuko se primerijo nesreče, ki zahtevajo žrtve Zaradi nepazljivo-ti pri plinu sta bili pretekli teden kar dve nesreči, enu smrtna. Ker ni bila v kuhinji plinska napeljava zadostno zavarovana, je uhajal plin, ki je nalo omotil in zastrupil služkinjo tnko, da je bila mrtva. V drugem primeru se je reševulccm posrečilo žrtev plinu ohruniti pri življenju. Čebula v prosti prodaji Skupina veletrgovcev z zelenjavo Je po velikih težuvah in naporih prejela iz Italije pošiljko čebule, ki je bila preteklo soboto dana branjevcem na trgu iu trgovcem na drobno v prosto prodajo, da so se gospodinje lahko z njo založile. Kupile so jo lahko tudi več kilogramov. 2c v soboto je šla čebula hitro v prodaj. Na Vodnikovem trgu so branjevci tudi v ponedeljek prodajali čebulo, ki bo še naprodaj, dokler je kaj zaloge. Za čebulo prihajajo sedaj kritični meseci. Varčujte z vodo! KULTURNI OBZORNIK Ernest Mlakar: »Rožica s Krasa« V zbirki Naši vzori, ki so je začela z življenjepisom sodobnega dijaka-vzornika pesnika Grozdeta, je izšel sedaj kot tretji zvezek (drugi zvezek še ni izšel) življenjepis znane »Rožice s Krasa« dijaka-vojaka iz prejšnje svetovne vojne Ernesta Mlakarja, ki je padel 16. avgusta 1916. leta. Življenjepis je po njegovih dnevnikih in zapiskih priredil Alojzij Plantarič C. M., ki je kmalu po svetovni vojni leta 1922. napisa) knjižico o njem pod zgoraj imenovanim naslovom »Rožica s Krasa«. Kot pravi isti pisatelj, prireditelj sedanje izdaje, je tedaj »deset tisoč rok seglo po tej rožici ,da si jo utrga, pripne na srce, vskra vase nje sladki vonj in si okrepča dušo«. Razumljivo je, da je knjižica pošla in da je današnja mladina ni mogla več dobiti, kakor tudi bi bila potrebna njegovega zgleda, ki se je kazal predvsem v premagovanju samega sebe in v molitvi. V nadaljnjem življenjepisu je popisano njegovo življenje. Začenja ^a šolska naloga iz 4. razreda gimnazije pri dr. Debcvcu pod nasiovom V vrtu Majniške kraljice, kakor si jc Mlakar sam izbral prosto temo. V njej je po- kazal, da mu je največ na tem, da o-hrani svojo dušo čisto in nedolžno. Ta naloga stoji kot motto, nato sledi šele pravi življenjepis mladeuiča, doma iz Divače, rojenega 1. 1897. Katehet Mar-telanc je vzbudil v njem željo po pobožnem življenju in ga vnel zlasti za Marijino češčenje. Po posredovanju nekega misijonarja je šel v gimiiazijo v Celje, pozneje pa v Ljubljano, kjer je bil v razredu najboljši dijak, prav tako kakor pozneje Grozde. Ze v gimnaziji se je odločil, da bo postal mi-sijonar-lazarist ter je zato stanoval v Dijaškem domu misijonske družbe v Ljubljani. Sredino knjipe zavzpma sedaj na podlagi dnevnikov in spominov vzgojiteljev oris njegovega duhovnega zorenja v konviktu in v šoli, kjer je pokazano, kako naplo je zorel in kako zvest sin Marijin je bil doma in v kaki pobožnosti je preživljal svoje proste dni. Bil je vzor čistega mladeniča, vzor ljubezni do bližnjega in — požrtvovalnega delavca Svete vojske za iztreznjenje našega naroda. Ves tak je ostal tudi v letih preizkušnje kot vojak v svetovni vojni, kakor ga opisuje njegov prijatelj, sovojak nadzornik Štrukelj, ki je služil z njim, preden je pauel. S tem spominom se zaključuje življenjepis tega vrlega nedolžnega mladeniča, ki spada odslej za vzor zmage duha nad telesnostjo, nedolžnosti in pobožnosti nad grehom. In vendar je postal — misijonar, misijonar med domačimi mladeniči, ki jih zdaj po smrti s svojim zgledom vabi na pot vere, nedolžnosti, treznosti in zmage. Knjiga je lepo izdana, vendar po-imo Mlakarjeve podobe, ki jo je grešamo prva izdaja imela. td Razstava Božidarja M. Kramolca V pasaži nebotičnika je v »Salonu Kose razstavili več svojih del mladi slikar Božidar M. Kraniolc. S svojimi olji, (po številu 13) in grafikami (18) je zbudil precejšnje zanimanje med ljubitelji umetnosti ter opozoril javnost na prizadevanja mlajše slikarske generacije, kateri pripada. Ze po površnem ogledu v obeh izložbenih oknih razmeščenih podob dobi gledalec vtis neke dvojnosti, ki sili z risb in slik. Kakor da bi -imel Kramolc dva obraza: Zdaj romantično zasanjam! risar barjanskih vrb in v soncu ždečih dreves na Fužinah, ko pozablja na svoje občudovane vzornike, hlepeč dojeti le bistvo v oči pričaramega vtisa; naenkrat pa spet eklekllčn« preračunljivi slikar, ki se ob istih motivih, kateri so ga prej zazibali v svoj^ke stvari teljske sanje bori s tehslčnimi težavami oljs, premišljeno sestavlja skalo svojih kraji« ln prav zaradi premajhnega poglobljanja vaae, v čustveno plat svoje osebnosti, nehote zapade vplivu oboževanih mojstrov. To je najbrž vzrok, da njegova grafična dela sežejo človeku s svojo prijetno toplino v srce, olja pa ga — kljub pogumni potezi čopiča in sem ter tja toplo zajetih detal-lov ,manj prepričajo. Vprav njegove risbe in ujedenke najjasneje kažejo Kramolče-vo osnovno duševno razpoloženje ob pogledu na svet in to je romantično odmaknjeno in baročno bohotno. Njegovi »Na kol privezani« govore človeku v s vojsk eni jeziku pretirano zvitih in nabreklih tolos; ritem je osnovni napev vseh njegovih grafičnih listov in prepričan sem, — kot sem prepričan, da je risba zrcalo, kjer se najprej pokaže umetnikova zmogljivost in njegovo bistvo, njegovo notranje • nastrojenje, — prepričan sem, da je vprav ritem tista izrazna zmožnost Kramolčeve osebnosti, ki čara valujoče življenje in prostornost v mrtvo ravai.no podobe. Brez tega ritma mu postane neprepričljiva tudi barvno pretehtana in topla podoba »Večera ob Ljubljanici«, izgubi okus svojsko doživete in podane podobe, kar je dobri umetnini neobhodno potrebno. Kakšen svet bi nam pričarala »Jesenska pokrajina«, če bt se z njenimi žarečimi okrastordcčkasllml haljami poigral veter ICramolcu v risbah tako ljubega ritma I Tako pa ulone »Jesen« v samozadovoljslvu lastnega Žaremja In ne dš gledalcu zraka, da M v njej preste sadlnal. Bolj «o ml vš*? manjše slike, enostavno, Hroko «kie|-ane tropre-atje, čeprav ao tehnična naroda«ji« ia kompozicijsko trše; revnejše so y barvnih odteukih so pa bogatejše v Čustveni domačnosti, v prisrčnosti! »Ajda«, »Hiška« in še nekaj podobnih nam govore nevsi-jivo, a toplo razumljivo. Na platno hitro vrženi »Krim v megli« pa že diha v rahlem vetru, ki if vzvaloval zelene vrhove dreves pod nJim, in uam v dušo vdihnil privid občutje ki bi ga Kramolc poustvaril, če bi v svoji lisbi tako razgibane pokrajino zagrabil mt Isti način tudi v barvah. V ujedankah &••> Čutimo skozi vedno močnejšo prevleko Kramolčeve osebnosti vzgledovnnje na nedosežnega mojstra tega tako privlačnega, obei em pa tako zahtevnega grafični ga načina — Rem-branta.. Pri tem se je učM mladi grafik, — In mislim, da g? skoraj ni slikarja — grafika ,ki ga ne bi Ren'.brandt potegnil v svoj čarobni ria sence ln svetlobe, — vendar se je osamosvojil in moremo opaziti vpliv volikegi mojstia le v razgibani izdelavi detajlov, celoto pr ragrabi Kramo! epo svoje v skladu t značajem pokrajine in svojim razpoloženlem. Kra-molc po svoje v skladu z značajem po-8trostjo posameznosti in da/ tem grafičnim listom nekaj močnega, 'vežoga. Tu ln v risbah med drugimi (n. pr. »V gozdu« vS Fužin I«i pletejo luč i ^ence tisto nerazložljivo iluzijo pro«ton»ostl, ki v njej človek zadiha in se čut! domaČega! Tu jo tudi začetek poti, kt naj jo mladi slikar hodi, verujoč »s*f ?x>!j !>s — vedT.o zvest, do skrajnosti zvest svojemu h! ' u! Beograd pod boljševiško strahovlado Vsu poročila, ki jih v zadnjem času dobivamo od številnih beguncev iz Beograda, soglašajo v tem, da je Beograd, nekdanje cvetoče, vedno do1» so razvijajoče mesto in močno sreefišče prejšnje države, pod sedanjo boljševiško strahovlado skoraj popolnoma izumrlo. Nad vsem mestom leži težko vzdušje Titovega komnnistične<;a režima. Na površje so prišli najslabši elementi, ki z hnsiljem odstranjujejo vsakogar, ki jim ni po godu. Pred sedanjo vojno je imel Beo-jrrnd nekaj nad tri sto tisoč .prebivalcev, V Beograda je našlo zavetišče tudi vte polno beguncev od vseh strani. V mesto so prihajali ljudje s podeželja ter so si na ta način rešili življenje pred domačimi komunisti. V sedanji vojni je mesto zelo trpelo. čisto mirno gu lahko uvrščamo med tista mesta, ki so bila v tej vojni najbolj prizadeta. Pri številnih letalskih napadih je bilo porušenih vse polno hiš in pobitih nu tisoče in tisoče ljudi. Nujhujšn oesreču pa je prišla nad mesto tedaj, ko so mil je približala boljševiška vojska. Boljševiki so obstreljevali mesto od več strani, nato so se pu v samem mestnem središču, kakor tudi v predmestjih razvili siloviti boji. Begunci, ki ■adaj prihajajo iz Beogradu, pripovedujejo, da je od nekdanje ponosne prestolnice, ostal skoraj sumo kup razvalin in pogorišč. Med obstreljeva- njem mesta in poznejšim boljševiškim prodiranjem v mesto ter kasnejšim prihodom Titovih oddelkov, je .bilo 1 i < ____1 |:_j: t>____ ,„1.1,,. pobitih nad 40.000 ljudi. Prav toliko pa tudi nekaj dni pozneje, ko so boljševiki in domnči komunisti pričeli izvajati svojo oblast, čeprav so uradno objuvili, da je bilo v znanem gledališkem procesu obsojenih na smrt isamo< okoli 200 uglednejših srbskih rodoljubov. Zaradi stalnih pobojev iu umorov je med prebivalstvom zavladal preplah. Vse, kar ni komunistično, beži pred >osvobodilci«. Računajo, da je do sedaj iz Beograda zbežalo na deželo že okoli 100.000 ljudi, ki se se- daj skrivajo pri znancih in težko dostopnih krajih. Po pripovedovanju beguncev živi danes v Beogradu k več- ij - ••• « » —— ...» ---o , iemu kakih 40.000 ljudi. Torej ln Ljubljana štela v primeru podobne nesreče komaj 9000 prebivalcev. Za prehrano ljudi jc slabo preskrbljeno ter ljudje danes v Beogradu dobesedno stradajo. Nimajo ne brane, ne kurjave, ker so vse zaloge živil v brbiji odpeljali boljševiki V Beogradu je prav za prav malo pravih komunistov in se Srbi zelo *infkr »navdušujejo« za Titov režim. Tfc^a 'Se Tito prav dobro zaveda ter zaenkrat še ni mogel uvesti popolnoma- boljševiškega gospodarskega si-'Zato še tudi Bi ukinjena trgovina no drobno, pač pn vsa veletrgovino. V vs« ta podjetja so se sedaj vrinili razni komunistični strenmhi in kTudejo vse tn, kar je v podjetjih še bilo ostalo. Ti komisarji na vse strani Varčujte as vodo! Popravile pipe, ki stalno puščajo! ,El KINO .,fMTJ( /l«'M Zabdvsa Teaeteifra • petjem ia plesom »VRTILJAK« • priljubljen« Hiriiio Rbkk la fantom Hsnrkelcim r t e d «1 • v c »b 1» 1» 1»!_ ,El KI IVO »SLOGA* aM Žarah L e « n d e r In W I 11 j B I r 111 v velefilrau »MODRA LISICA« Sodelujeta: Paul Horbigor In Jane Tilden Predal« ve oh 1» ia IS! 161 It I IVO »VXIO\* n r Temperament«« maztkaln« komedija »PREMIERA LJUnKZNI« H. Sithnker, K i mi en Heiberg, Fritz Odem«t. P reda t« ve ob ft ln 18! Zaradi alarma prekinjena nedeljska predstava ob 16 bo tadafjcvana t torek 21-ob 15! - Vstopnice »a predstave ob 14. nri juc/igosamo za predstave med tednom! iščejo delavce za prevzeta podjetja, da bi pričela obratovati, čeprav nimajo ne surovin, ne goriva in tudi ne delovnih moči, ker so jih pobrali že boljševiki ali pa so bili pobiti. Kakor smo že svoječasno jjoročali, sta namesto prejšnjih velikih srbskih dnevnikov »Politike«, »Vremena« in »Pravde« izhajala pod nemško zasedbo dva srbska dnevnika. V tiskarni prejšnje »Politike« je izhajala »Ob-novj<, v nalači »Vremena« pa »Novo Vreme«. Oba dnevnika sta bila dobro urcjeTanu ter sta izhajala v velikih nakladah. Sedaj pod Titovo zasedbo izhaja v tiskarni »Vremenu« dnevnik »Borba« kot glasilo »komunistične partije Jugoslavije«. List je zelo dolgočasen ter razen komunističnih vojnih poročil, nekaj uradnih naznanil in malih oglasov ne objavlja nič drugega kot samo komunistično agitacij-sko gradivo. Med malimi oglasi najdeš med drugim tudi ponudbe kakega čevljarčka, du še vedno popravlja gumijaste podplate, in tudi zanimiv poziv jugobunke lastnikom safejev, naj se čimprej zglnse v denarnem zavodu ter naj izroče shranjeno gotovino Titovemn ministrstvu za trgovino in industrijo. V tem listu so tudi zanimiva poročila iz sodno kronike, ki prav nazorno prikazujejo sedanje razmero v Beogradu. Tako med drugim, da je neki komunist izropal neko žensko, ji odvzel mnogo živil, privlekel svojo priležnico ler jo predstavil kot »komisarko«, zoj>et drugi je okradol gospodinjo in jo hotel posiliti. Ženska jo zbežala na ulico in pričela vpiti in klicati na pomoč. Titovi stražniki so morali nasilneža prijeti že zaradi drugih ljudi. In da bi se ljudstvu prikazali kot pravična oblast, so dali nasilneža ustreliti. Takšnih smrtnih obsodb je pa zelo malo. Ljudje, v kolikor so še ostali v Beogradu, so izročeni na milost in nemilost Titovim komunističnim nasilnežem. V Beogradu je prejšnja leta živelo tudi precej Slovencev. Večina je ostala v Beogradu tudi še med to vojno. Njihovo število se je v teh vojnih letih še celo zvišalo. Pred vojno je bilo družabno življenje beograjskih Slovencev zelo razvito. Imeli go dve društvi; Prosvetno društvo in Društvo Slovencev. Za svoje Članstvo sta obe društvi zelo skrbeli ter sta prirejali nešteto prosvetnih večerov, gledaliških in družabnih nastopov ter prireditev, katere so zelo radi ohisko-vali tudi Srbi. Obe društvi sedaj seveda ne delujela več, pač pa se Slovencem (>onuja neko novo prosvetno društvo »France Rozman«, imenovano j>o znanem tolovajskem komisarju in savojskem denunciantu. Slovence vabi na »prosvetne« sestanke v Krunsko ulico. Za beograjske Slovence se seveda zanima tudi komunistično glasilo »Borba« ter jih vabi, naj vstopijo v »slovenačko brigado«, katero so pričeli sedaj ustanavljati. Proglas je napisan v slovenščini, natisnjen pa v cirilici. Mislimo,, da bodo na to limahlco dobili prav malo Slovencev. SIcer jih pa tudi ni več dosti. Nekaj po jih pobili, drugi 60 se pa raz-bežali lia vso strani. (Po »Goriškem listu«) Kaj |e novega pri naših sosedih? lz Spodnje Štajerske Sestanek v Mariboru. V tozadevni dvorani v Mariboru so imeli uradni pooblaščenci in pooblaščenke poseben sestanek, kjer je krožni vodja Strob poročal o današnjem polo/nju in o poteku petih vojnih let. Njegova izvajanja so bila prežeta s trdno vero v nemško zmago. V Ptuja je bil te dni klavirski večer, kjer je v dvorani okrožne glasbene šoTe igral dr. Robert NVugner. Junaška smrt Vodja deške ljudske šole ▼ Mariboru Frank Osterer je umrl na vzhodnem bojišču junaške smrti. Šolski poverjenik okrožni vodja Stro-bel se je svojega sodelavca spominjal s primernim govorom. M A_lJ 0 | Prodamo | ZIMSKE ČEVLJE Sc robno. Ste*. 41, sa skromnejše?« človeka, po razmeroma ugodni ceni prodamo ali e*. znmcnjamo. Slomškova ulica 2J/L, oaruvnost. RADIO .PmLIPS« 9 cevni, v novem stanju, pn elekrro motor MP zelo poceni naprodaj. Merkur, Puharjcva t. ROČNE SANKE nosilnost IVI kprodam. Sp. Siika, Kosova ulica i. I Dam. In mo£ko KOLO zelo dobro, in elektro motor V/i HP, zelo poceni naprodaj. Merkur, Puharjcva 6. op 12 Knjigami Dr. A. USEMCNIKA zbrane spise, zvezek I.. II.. III. in IV. kupim. Tonudbe upravi »Slovenca« pod >Ako-demik« Ji. 511 k BREJA SVINJA naprodaj. Matija Se-lvjiitr, Dtagomor 10. I Stroji I ELEKTROMOTOR 5V» KS prodam. Ogled med 12. in 14. uro. — Nnalov v ol*'ni. odd. »Slov.« pod St. 511. GLASI j Kupimo j GALICE ali nadomestka, večjo količino, kupiru za iojilno uporabo. - Pri hiSnikn v Peričcri ul. 12 — Bežigrad. k (Poizvedba | REVEN DEČEK Je zgubil uioško zn-pentno uro, ki Di bila njegova last, od Rio, Selenburgova ulica do olirtne »oJe. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v Cerkveni uliri 19 (Trnovo - Breccljnik). ZGUBIL SE JE rjav ženski polčevetj, obnosen, od Zcle jame mimo tovarne >Satur-nus« in Poljske poti do tovarne Lapajne v Moslah. Pošten najditelj je nnprošen, da pa vrne proti nagradi na mitnici v Mostah ali v upravi »Slovenca«. ZGUBILA SEM sivo rokavico enopalč-n.ik od Sv. Petra cc-ste do Sv. Križa. Naj-ditelja naprošam, naj jo proti nagradi odda v trgovini Lauter, Sv Petra cesta 42. 500 Lir SEM ZGUBILA v veži vladne palače ozir. Ca hodnikih Pokrajinskega gospodarskega svet«. - Prosim najditelja, da vrne proti nagradi v upravi »Slovenca« Umrla je v Celovcu članica stranke Adela Dunač roj. černiček. Dalje je ondi umrla tudi uradnikova vdova Elizabeta Prešeren. S Kttro&kega Na vzhodnem bojišču ie padel poročnik Leon Grešič iz Smohorja. Na severnem bojišču je umrl junaške smrti podčastnik Josip Kravsnik iz Bele peči. Z Gorenjskega Na Sp. Brnika je 12. januarja po kratkem bolehanju umrl posestnik Ilija Andrej v 79. letu svoje starostu Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva, pevci pa so mu za poslednje slovo zapeli nekaj žalostink. Rajni je bil po vsem cerkljanskem kotu znan kot klena gorenjska korenina, na kakršnih počiva naša traJicija in jim življenje mineva le pod domaČim zvonom in v neprestanem trdem delu; vsi, ki so ga poznali, so ga spoštovali in cenili. Možu, ki v vsem življenju ni bil nikdar resno bolan, ni bilo dano, da bt učakal boljše čase in mogel v krogu že odraslih članov svoje družine »počiti od svojega truda«. Nasprotno, moral je biti priča dogodkom naših dni, s kakršnimi tudi cerkljanskemu koncu ni prizanešeno in ki si jih nepokvarjena naravna pamet ne zna razlagati. Za njim žalujejo poleg žene vdove štirje sinovi in štiri hčere. Naj v mini počiva v domači zemlji, na katero je bil tako tesno navezan, vsej njegovi družini pa naše iskreno sožalje. Naknpovalnicn Socinl. pomoči sprejema boljše in pa dražje oblačilne predmete tudi v komisijo, ne da bi pri tem iskalu dobiček. - Upoštevajte tol 4« Umrl nam je ljubljeni sin Ztafeo Valentin Muschet sin namešc-eura ZSZ v Novem mesto Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, ilne 24. janunrja 1945, ob '/i9 dopoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Novo mesto. Belstaln (Koroško), dno 22. januarja 1945. Žalujoči oče Valentin, mati Kristin«, bratje tn sestre ler ostalo sorodslvo. Spori Prepričljiva zmajja Ljubljančanov Namizno teniški dvoboj Koroška : Ljubljanska pokrajina V soboto popoldne ta v nedeljo čez dau ao jo bil v frančiškanski dvorani boj med uajoolJSimi predstavniki namiznega tonise ti Ljubljane ln onimi » Koro£kU«d*«.tfakM9M 2*tut^uam Jože &x«nM# m fjeratugetat, Udajateljj iotto Kjo6«U SehrUUtU«. uredniki luk« Batnim