Poštnin« plačana v gotovini. Uhaja vsak torek, Četrtek In soboto. Cena posamezni številki K 1-50. itr- • ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO P* Uredništvo tn upravništvo je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. - Dopisi se ne vračajo. — Številka pri če*' Naročnina za ozemlje SHS: letna K 18«, za pol.leta K 95, za četrt leta K 50, mesečno K 20, za In'- A° e-» Dijani 11.953. — številka telefona 552. . i0 ve£. — Plača in toži se v Ljubljani. LBTO IV. LJUBLJANA, dne 20. septembra 15 ŠTEV. 99. Novi trošarinski pravilnik. V 199. Številki Službenih Novin je izšel novi trošarinski pravilnik, ki ga je pi-edpisal finančni miniBter na podstavi pooblastila v členih 2. in 8. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah (Uradni list St. 100). Ta pravilnik prav znatno izpre-minja dosedanji trošarinski pravilnik, in sicer — to bodi že v naprej dihetljeno — skoro povsod v škodo trgovstva. Nekateri predpisi so naravnost taki, da je veliko vprašanje, če se bodo sploh mogli izvrševati. Olajšavi nudi novi pravilnik samo dve: najnižja kazen za tihotapstvo ni več desetkratna, temveč le petkratna ln za osiguranje trošarine je dovoljena poleg jamčenja denarnih zavodov tudi intabnlacija na nepremičnine (na prvem mestu). Tem dvent olajšavam pa, od katerih prva sploh ne pride v poštev, stojijo nasproti določbe, ki kruto zadenejo trgovca in obrtnika in v veliki meri ogrožajo njegovo poslovanje. Člen 40. je doslej določal, da se morajo prodajalci trošarinskih predmetov pri kupovanju predmetov, za katere je predpisano oznakovanje, u veri ti, ali so vsi ti predmeti oznako-vani ali ne in če opazijo kakoršnoko-li nerednost, da jo morajo prijaviti v 48 urah pristojnemu oddelku finančne kontrole, ker bi se sicer do-tižni predme« smatrali za tihotapljene. če je že ta določba zadevala v praksi na mnogokatere težkoče in so jo posebno trgovci, ki so oddaljeni od sedežev oddelkov finanč. kontrole, prav neprijetno občutili, kaj šele sedaj, ko določa ta člen nič manj nego to, da morajo trgovci, ki opazijo kakršnokoli nepravilnost pri prejetih trošarinskih predmetih, ne le to nerednost prijaviti, temveč tudi plačati trošarino, ki odpade na te predmete. Vzemimo trgovca, ki je prejel po železnici neoznakovan zaboj cikorije. Dosedaj je zadostovalo, da je trgovec to nerednost prijavil pristojnemu oddelku finančne kontrole in počakal, da se je finančni organ uveril, ali je trošarina plačana ali ne. Odslej pa bo moral trgovec plačati trošarino za cel zaboj cikorije, čeprav ni on kriv, da mu je bil poslan neznakovan zaboj. Povrnitev plačane trošarine pa ni predvidena niti za slučaj, če se izkaže, da je bila Irosarina ze prej v redu plačana in da je oznakovanje morda le pomotoma ali celo po krivdi trošarinskega organa izostalo. To vse pa še ni nič proti določilom novega člena 24. a, ki se glasi: < Za vsako večjo količino piva, špirita in ocetne kisline, ki se odpremlja iz notranjosti naše kraljevine v obmejne kraje (obmejni pas = 15 km) ali obratno, se mora brezpogojno imeti priznanico ali potrdilo pristojnega finančnega oblastva, da je državna trošarina za to količino plačana. Potrdilo mora obsegati ime prodajalca in kupca, kod se blago prenaša, v kolikih in kakšnih tovor-kih (zaboj, vreča, sod itd.) in kako so ti tovorki oznakovani. To velja tudi za večje količine sladkorja in kave, ki se odpremljajo is obmejnih krajev v notranjost ali pa na obmejnem ozemlju iz enega kraja v drugi kraj. Kadar se vrši odpremljanje teh predmetov v mejah kraljevine toda izven obmejnih krajev, se zahteva potrdilo samo če postoji upravičen suni. Za vsako odpremljanje žganja, pa bodisi kakoršnekoli količine in brez ozira na to, kod in na kakšen način se odpremlja, se mora imeti potrdilo pristojnega finančnega oblastva, da je državna trošarina na to količino žganja plačana. Pristojna finančna oblastva se morajo, še preden izdajo potrdila, natančno uveriti, da je na količine, za katere se zahtevajo potrdila, državna trošarinu res plačana. Če se ne postopa po teh predpisih, se smatrajo odpremljeni predmeti za tihotapljene.« Kakšno breme se je naložilo s tem predpisom trgovstvu, se bo kmalu pokazalo. Posebno v Sloveniji, katere znatni del leži v obmejnem ozemlju ali ima vsaj z njim trgovske stike, bo promet s pivom, špiritom, .bcetno kislino, sladkorjem |n kavo kruto zadet. Povrh vsega so pa še določbe o kontroliranju prometa s trošarinski-mi predmeti precej nejasne in dopuščajo tudi veksatorična tolmačenja. Predpis pravi: večje količine. Klij naj razumemo pod temi >večjimi količihamk. Ali še le vagon ali pa morda že 100 kg ali celo že posamezne vreče? Tu bi bilo na mestu, da se količine, za katere se mora imeti potrdilo, natančno določi, ker sicer trgovec nikdar ne bo vedel, ali si mora poskrbeti potrdilo ali ne. Posebno, ker bodo posamezni trošarinski organi določbo o »večji količini« kaj različno tolmačili. Eden bo smatral odpremljeno količino za malo, drugi pa za veliko in bo blago zaplenil. Kaj pomaga, če oblastvo potem morda zaplembo dvigne, sitnosti bo tudi v tem — najugodnejšem — primem več kakor dovolj. Žganje mora imeti potrdilo v vsakem primeru in za vsako količino, sicer se smatra za tihotapljeno. Ali so gospodje pri zeleni mizi pomislili na posledice te določbe? Kdor kupi liter žganja in ga nese v drug kraj, mora imeti potrdilo! Iz besede »odpremijati se da sicer sklepafi, da veljajo ti predpisi le za množine, ki se pošiljajo z železnico ali pošto, ali pa z vozom, vendar ni izključeno, da bodo prenatančni finančni organi zaplenjali tudi žganje, ki ga prenašajo kupci v drug kraj v nahrbtniku ali cekarju, Priložnosti za sitnarjenje in šikaniranje bo toraj več kakor dovolj. Zlasti famozna je določba, da se sme zahtevati potrdilo tudi za pivo, špirit, sladkor, kavo in ocetno kislino, ki se odpremlja v notranjosti državo, če postoji opravičen sum. Kako naj trgovec ve, ali ne bodo imeli finančni organi opravičenega suma o zatroša-rinjenju blaga, ki ga vozi. Zadostuje vendar že anonimna ovadba zavistneža, da je blago nezatrošarinjeno, pa je opravičen sum tu. (Dalje prihodnji?). Razširjajte Tttooskl ust! Kolki in neposredne pristojbine. (Nadaljevanje) II. Kako se plača pristojbina r kolkih. Uledč vsake pristojbine je treba torej rešiti najprvo vprašanje, ali se plača pristojbina v kolkih ali neposredno. V onih slučajih, kjer se mora plačati pristojbina v kolkih, se mora plačati ravno s kolki in nič drugače, ako nočemo, d« nam predpise finančna oblast trojno, v nekaterih slučajih tudi desetkratno ali tudi večkratno pristojbino, ki se sedaj tudi milostnim potom ne sme znižati. Ni pa vseeno, kako se plača pristojbina v kolkih. Treba se je ravnati natančno po določenih predpisih, sicer se smatra kolek kot neveljaven in je treba plačati kljub temu pristojbino še enkrat s poviškom vred. Prvotni zakon iz leta 1850 še ni poznal kolkovnih znamk. Listine so se morale pisati na papir, ki je imel kolek že natisnjen. Leta lbod so pa uvedli kolkovne znamke. Zdaj si je kupil vsak lahko kar te znamke in jih je prilepil na prazen papir. Da pa se niso mogle te znamke ponovno rabiti, se je določilo, da se mora čez znamke pisati vsaj ena vrsta dotične listine. Vse te določbe obsega ukaz finančnega ministrstva z dne 28. 3. 1854, drž. zak. št. 70. V naslednjem jih bomo pojasnili natančneje. Kot načelo velja ,da se mora pisati vsaka listina, sploh vsak spis, ki je podvržen taki pristojbini, ai jo je plačati v kolkih, samo na tak papir, na katerem je že prilepljen ali pa natisnjen dotični kolek. Če je kolek že natisnjen (kakor na primer pri menicah, pri voznih listih), ni treba pisati čez kolek. Če smo kolek na papir sami prilepili, moramo pisati vsaj eno vrsto besedila čezenj. Kolek je prilepiti na prvo stran vsake pole. Pisati je čez spodnji del kolka. Nadpis (naslov) ali pa podpis se čez kolek ne sme pisati. Kolek je prilepiti na papir Še prej, nego se začne pisati. Ako se prilepi kolek na že izgotovljeno listino ter se pokrije del besedila in potem pokrite besede še enkrat čez kolek pišejo, je kolek neveljaven ter je plačati pristojbino še enkrat in sicer s poviškom vred. Ta določba je popolnoma upravičena, ker bi sicer ljudje listine kar brez kolka izgotavljali. Če bi bilo treba listino predložiti, potem kakemu državnemu uradu, bi se pa kolek kar naknadno prilepil. Da se to prepreči, velja določba, da je tako naknadno kol kovan je neveljavno. Ako se kdo boji, da se ne bi zmoti! pri pisanju in da ne bi prišel na ta način ob kolek, ker bi ne hotei imeti sitnosti s prošnjo, da bi se mu kolek zamenjal, si laiiko pomaga na ta način, da izpusti prvo vrsto in kolek šele potem tja prilepi in vrsto izpiše, ko je že celo listino spisal. Nekateri si pomagajo tudi na ta način, da izpišejo prvo vrsto celo ali pa le deloma, kakor je ravno treba, prvotno kar s svinčnikom ter potem dotične besede izbrišejo, ko prilepijo čez nje kolek in jih potem čez kolek izpišejo s črnilom. Od načela, da se morh pisati listina ali spis na že kolkoma papir imamo te-le izjeme: 1. Vloge na javne urade. Sem »padajo tudi duplikati teh vlog. T« se naj pišejo na nekolkovan papir. Kolek je prilepiti na prvo stran vsake pole zgoraj ter ni treba niš pisati čezenj. Zlasti je pa prepovedano kolek prečrtati ali pa kako privatno štampiijo nanj pritisniti. Določbe srbskega zakona sb v tem oziru še strožje ter se pri vlogah čez kolek tudi pisati ne sme, kar po avstrijskih določbah ni bilo izrecno prepovedano. Na vloge je treba prilepiti kolek prej nego se oddado uradu, pri katerem se vlože. Uradnik, ki prevzame vlogo, ima po sedaj že uveljavljenih določbah srbskega zakona o taksama nalogo, da pogleda, če je vloga zadostno kolkovana, ako ne, jo ima zavrniti. Če je bila poslana vloga po pošti, ali pa če se je ugotovilo sploh še-le pozneje, da je vlogo treba kol-kovati ali pa da je treba plačati kak višji kolek, se vroči stranki poziv, fla naj pošlje naknadno dotični kolek v 15 dneh. Ako stranka kolek v tem roku pošlje, je zadeva v redu, ako ga pa ne pošlje, se vzame, kakor da ni prejel urad nikake vloge. Vloga se dene kar k spisom (ad acta) in se stranki sploh ne da nikakega obvestila, tudi o tem ne, da se je dala vloga kar nerešena k spisom. Če se je šlo za kako pritožbo, Je stranka na ta način po svoji lastni krivdi lehko zelo občutno oškodovana, ker je na ta način zamudila prizivni ix)k in bi bila vsaka naknadna pritožba kot zamujena brezvspešna. 2. Priloge, ki se prilagajo vlogam na javne urade. Tukaj je treba razločevati dvoje: kolek od listine same in pa kolek za prilogo. Prvi kolek mora biti že tako na listini, ker se ni smela drugače pisati nego na že kolkovan papir. Ako je listina kolkovana s 50 parami ali više, ni treba dati nanjo nobenega kolka več. Če je pa priloga še nekol-kovana ali pa če je kolkovana z manjšim kolkom nego s 50 parami, je prilepiti nanjo kolek za 50 par oz. še toliko, kolikor manjka. Ako se prilože originalni spisi, ki niso zavezani taksi zato, ker se izdajajo tira-doroa (na pr. vojaške listine), niso niti kot priloge zavezane nobeni taksi. (Koneo prihodnji?.) Kako naj preračuni službodajalec odbit-Ijive davke za svoje uslužbence. Že v enem predidočih člankov (Davčno jamstvo službodajalca glede dohodnine in plačarine) smo opozorili bralce na okolnost, da je davčno jamstvo službodajalcev bistveno razširjeno. Novi finančni zakon za leto 1921. (Uradni list št. 90./240. z dne 2. avg. 1921) razširja namreč davčno jamstvo' službodajalca tudi na. primere, ki so. bili oproščeni jamstva po cesarski naredbi z dne 8. julija 1898, drž. zak.' št. 120. Davčno jamstvo se sedaj uveljavi v vseh slučajih stalnih plač in pri nestalnih (t. j. spremenljivih) mezd-^ inh in službenih prejemkih, ki se iz-’ plačujejo v krajših kakor 4-tedenskih dotičnecn gospodarju zaposlen vež kakor en mesec dni. Dotična določba je tako važna, da jo tu dobesedno citiramo. r.Oni službodajalci, ki po cesarski naredbi z dne 8. julija 1898, drž. zak. st. 120, niso dolžni pobirati davek z odbitkom od službenih prejemkov svojih nameščencev, jamčijo od dne, ko se objavi ta odredba, da vplačajo na te prejemke odpadajočo dohodnino in plačarino, ako je na-mofičenec pri njih zaposlen dalje kot en mesec dni. Pooblaščeni so, da od prejemkov pobirajo davek ob izplačilu. Pobrane zneske morajo izročiti s posebnim izkazom v dveh izvodih najkasneje 14 dni po preteku vsakega četrtletja. Drugače sme davčno dblaslvo uveljaviti jamstvo služboda-jalčevo, ako bi se davek ne mogel »izterjati od nameščenca«. Ker smo posledice nepravočasnega odbitka davkov že navedli v zgoraj označenem članku, se bavimo tu le še s vprašanjem, kako naj preračuna službodajalec dohodnino in vedeti, kake davke naj se odbije. Predvsem mora službodajalec vedeti, kake davke naj se odbije. Splošno omenjamo, da obstoji dohodnina iz sledečih sestojnih de-tov: iz a) osnovnega zneska dohodnine; b) iz 10% ne oziroma 15% ne samske doklade in c) iz vojne doklade. Skupna svota vseh teh sestavin daje še le dohodnino. Plačarino se pa začne plačevati pri službenih (»obdavčljivih«) prejemkih v višini 30.000 K. Od 30—40.000 obdavčljivih službenih prejemkov se plačuje brez državnega pribitka in brez doklad. Pri dbdačljivih službenih letnih prejemkih v višini 40.000 K in več pa se plača še 70% enotni državni pribitek in pa avtonomne doklade k plačarini. Kako naj sedaj službodajalec nadalje postopa. Predvsem mu je ugotoviti davčno podlago. Po finančnem zakonu za leto 1921. se namreč službeni prejemki zasebnih nameščencev ne obdačujejo v svoji celoti. Člen 36, IV. Dohodnino: št. 3 se glasi namreč: Službeni prejemki nameščencev, za katere velja člen 15. naredbe min. sveta z dne 18. junija 1919., D. R. br. 63.515 (ta naredba velja le za državne uslužbence in za one nameščence, katere je davčnopravno obravnavati kot državne), se upoštevajo pri odmeri dohodnine in plačarine samo z nastopnim delnim zneskom, ako celokupni znesek ni večji od 7.500 din., t. j. 30.000 K, s 50%, 11.250 din., t. j. 45.000 K, s 60%, 15.000 din., t. j. 60.000 K, s 70%, 20.000 din., t. j. 80.000 K, s 80%, 25.000 din., t. j. 100.000 K s 90%. Ako ima kdo 30.000 K, 40.000 K, 50.000 K plače, ne bo plačal dohodnine in plačarine od teh zneskov ampak od zneska 15.000 K, 24.000 K, 35.000 K itd. Na ta način smo dobili torej odmemo podlago za dohodnino in plačarino. (Dalje prihodnjič). Pregled neposrednih davkov 9 stališča novega flnanč, zakona. (Nadaljevanje.) Zavrnitev eelega priziva le na podlagi kontumačnih posledic §§ 205 h 213, zak. o osebnih davkih, ako presega diferenca med ocenjenimi in napovedanimi dohodki gotovo mejo, fe vendarle pretesnosrčna. — Vsakdo ve Iz lastne skušnje, da je ocenitev že tartnlh dohodkov precej težka. Še težja je pa ugotovitev dohodkov drugih cenzitov. Vsekako je naš predlog otemeljen in primeren. 7. Vpostavijo se davčne komisije ca dohodnino in pridobnino. To po-cdravljamo iz dna srca. Obžalujemo le, da se to ni zgodilo že preje, ko se fe odmerjal še vojni davek. Veliko ia mbuifeoja W tedaj odpadlo. _ 8. Čisto nova določba je tale: Oni službodajalci, ki po cesarski naredbi z dne 8. julija 1898, drž. zak. št. 120, niso dolžni pobirati davek z odbitkom od službenih prejemkov svojih nameščencev, jamčijo od dne, ko se objavi ta naredba, da vplačajo na te prejemke odpadajočo dohodnino in plačarino, ako je nameščenec pri njih zaposlen dalje nego mesec dni. Pooblaščeni so, da od prejemkov pobirajo davek (dohodnino in plačarino) ob izplačilu. Pobrane zneske morajo izročiti s posebnim izkazom v dveh izvodih najkasneje 14 dni po preteku vsakega četrtletja. Drugače sme davčno oblastvo uveljaviti jamstvo službo-dajalčevo, ako bi se davek ne mogel iztirjati od nameščenca. Da moremo presoditi, kdaj in v koliko jamčijo službodajalci po tej novi določbi, moramo vedeti, kaj od-reduje cesarska naredba z dne 8. julija 1898, drž. zak. št. 120. Ta cesarska naredba spreminja oziroma dopolnjeje § 324, zak. o osebnih davkih. § 234 določa namreč, da morajo službodajalci odbijati,' ako izplačujejo službene prejemke, sorazmerno ob vsakokratnem izplačilu odpadajočo dohodnino in plačarino. Pridržane davčne zneske je 14 dni po poteku dotičnega meseca odpremiti na pristojni davčni urad. Zgoraj navedena cesarska naredba pa odreja, da je odbitek dohodnine in plačarine povodom izplačila službenih prejemkov uveljaviti le pri takih mezdah in plačah, ki se izplačujejo v rokih nad 4 tedne. Ako se torej plače, mezde, akordi itd., izplačujejo tedensko, pol-mesečno itd., tedaj službodajalec ni jamčil za dohodnino in plačarino. Odpadajoče davke je v teh slučajih moral poravnati neposredno uslužbenec sam. Sedaj pa jamči službodajalec tudi za dohodnino in plačarino v takih primerih, če uslužbenec prejme mezdo, plačo itd., v rokih pod 4 tedni. Predpogoj je le ta, da je nameščenec zaposlen pri njih dalje nego en mesec dni. Ta odredba bode občutno zadela tovarne in podjetja, ki imajo zaposlenih večje število delavcev. Delodajalci bodo morali ob izplačilih mezd in plač oziroma podobnih zneskov odtrgavati odpadajočo dohodnino in plačarino. Odbite zneske je treba izročiti s posebnim izkazom v dveh izvodih najkasneje 14 dni po preteku vsakega četrtletja. Ako tega ne store, plačajo davke iz svojega, ker sme davčno oblastvo uveljaviti jamstvo službodajalčevo, ako bi se davek ne mogel iztirjati od nameščenca. Težkoče pri izvedbi te odredbe bode delala ugotovitev odbitljivega davčnega bremena (dohodnine in plačarine). Podjetja se bodo morala pač seznaniti z zakoni, ki vsebujejo določbe, kdaj in kako se ugotovi obdač-bena podlaga za dohodnino oziroma plačarino in koliko znašajo te davščine v posameznih slučajih. Konečno si dovoljujemo še pojasniti, kake doklade in pribitke se pobirajo k dohodnini. Dohodnina je kakor doslej prosta avtonomnih doklad. Pravzaprav je dohodnina prosta tudi državnih pribitkov, ker državni davek na dohodnini z državnimi pribitki vred predstavlja šele pravo dohodnino. Dejansko pa vsebuje dohodnina sledeče pribitke: a) 10% no oziroma 15% no »samsko« doklado za manj obtežena gospodarstva in pa b) vojni pribitek. (Dalje prihodnjič.) Izvoz in uvoz. Iivai sliv ▼ Cehoslovaško dovoljeni Čehoslovaški konzulat v Zagrebu je dobil naročilo, da uradno dementira vest o prepovedi uvoza sliv v Cehoslovaško. Poročali smo že, da je naša vlada sklenila, v slučaju, da bo uvoz sliv iz naše države v Cehoslovaško prepovedan, zapreti svoje meje čehoslovaškemu lesu-Kakor poroča »Tribuna«, je odbor za pospeševanje trgovine odločil, da bo v kratkem rešil vprašanje uvoza sliv la pekm«, za iz Jugoslavije. narodno Mtiarike zadeve. Trgovina. Naša trgovinska agencija v Torina. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo ustanovitev trgovinske agencije v Turinu. Trgovsko - informacijski biro. Mini-. strstvo za trgovino in industrijo bo sestavilo v oddelku za zunanjo trgovino informacijsko pisarno, ki bo informirala zunanji in domači svet o gospodarskih razmerah v inozemstvu in pri nas. Podpiranje ia ustanavljanje trgovskih in obrtniških šol v celi državi. Ministrstvo trgovine in industrije je sklenilo, podpirati ustanavljanje trgovskih iu obrtniških šol v celi državi, da se povzdigne trgovina in obrt. IJpostavitcv nemotenega jugoslovanskega prometa preko Soluna. Grško poslaništvo sporoča, da so odstranjene vse zapreke, ki so do sedaj onemogočavale jugoslovanski tranzitni promet preko Soluna. Grška vlada je napela vse sile, da omogoči nemoten jugoslovanski promet preko Soluna. Trgovsko dopisovanje z Reko. Nekatere domače tvrdke dopisujejo z reškimi podjetji v nemškem jeziku. Ker pa so pri reških tvrdkah nastavljeni hrvatski dopisniki, se firmam priporoča, da se poslužujejo našega jezika. Nova delniška družba za trgovino z lesom. Tvrdka Moric Drach bo združila svoja gozdarska podjetja v naši državi v delniško družbo z osnovno glavnico 50 milijonov kron. Generalni ravnatelj družbe bo umirovljeni ravnatelj parne žage v Gjurgjenovcu, Josip Weiss. Dunajski velesejem. Dunajski velesejem je zaključen. Prometa izkazuje 30 milijard nemško-avstrijskih kron. Na pomlad 1. 1922 se namerava prirediti pomladanski semenj. Za trgovski promet med Poljsko in Rusijo. Zveza poljskih industrijalcev je osnovala družbo, ki bo koncentrirala vso trgovino v Rusijo. V prvem času namerava družba izvažati pletenine in železne izdelke, v zameno za krzna, lan, tobak in sladkor. Angleška trgovina s podonavskim ozemljem. Takoj po vojni so poskušali angleški trgovci z ustanovitvijo raznih podužnic pridobiti si tržišča za svoje predmete na teritoriju bivše monarhije, vsi njihovi dobri načrti pa so se izjalovili, ker onemogočujejo žalostne valutne razmere v nasledstvenih državah vsako poslovanje. Tako so na primer meseca maja 1920 večje angleške banke in ek6-portne tvrdke osnovale družbo Anglo-Da-nubian Association, ki ne more premagovati velikih zaprek v trgovini z nasledstvenimi državami. Industrija. Uredba o ustanovitvi in organisaeiji državnega industrijsko-obrtnega muzeja v Beogradu in pokrajinah, razglaša U-radni list pokrajinske uprave za Slovenijo št. 112. z dne 15. sepetmbra 1921, pod št. 287. Kredit za slivsko industrijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo večji kredit iz dohodkov razredne loterije za industrijo predelovanja sliv. Koliko premoga nam mora dajati Madžarska? V Pečuju sfe je sestala med-zavezniška komisija, ki bo te dni odredila, koliko premoga nam mora dobavljati dnevno Madžarska na račun vojne odškodnine iz pečujskih rudnikov. Veliki rudniki pri Bitolju. Skupina privatnih inženjerjev je izsledila v bližini Bitolja velike žile mangana in železne rude. Ministrstvo za šume in rude je odposlalo v Bitolj posebno komisijo, da preišče odkrite rudnike. oenarstvo. Za izboljšanje naše valut«. — Smrt- va kazen za tihotapec. Po poročilih iz Beograda, so se 15. t. m. zastopniki trgovske zbornice v Beogradu posvetovali več ur z ministrom financ dr. Kumanu-dijem. Takoj po konferenci se je finanč-čni minister sestal z ministrom za trgovino in industrijo dr. Spahom. Finančni minister je predlagal, naj se ukine prosta trgovina z valutami in devizami in naj se uvede najstrožja kontrola nad trgovino z valutami. Vsi ti ukrepi bodo poverjeni v izvršitev Narodni banki. Osebe, katerim bi se dokazalo, da bo delale brezvestne špekulacije z valutami in so na ta način škodoval« valuti dinarja, bi s« ta- koj zaprle. Tudi one banke, ki bi se jim dokazalo, da so povzročile padanje dinarja, bi se zaprle. Za tihotapce, ki bi nesli iz naše države naše valute, je predvidena smrtna kazen. Uvoz luksuznih predmetov bo z novimi tarifami onemogočen, tarife za izvoz pa bodo znatna znižane. Na seji 16. t. m. je finančni minister stavil dva dalekosežna konkretna predloga. Prvi predlog zadeva plačila naših trgovcev v inozemstvo. Do sedaj obstoječa plačila, v višini okrog 250 milijonov' frankov, se bodo stavila pod kontrolo. Drugi predlog zahteva, da se poveri posebnemu odboru nadzor in nakupovanje deviz in valut. Nakupovanje deviz in valut naj vodi Narodna banka. Posebni odbor bo obstojal iz delegatov trgovsko-obrtne zbornice, finančnega ministra in Narodne Banke. Razglas. Z odlokom gospoda ministra za finance z dne 1. septembra 1921 D. br. 10.929, je dovoljeno iznašati iz države obveznice 7 % -nega notranjega podojila. Ur. I. št. 112, z dne 15. septembra 1921. Relaciju kronske vrednosti in zvem narodov. Naša vlada bo poslala te dni skupščini zveze narodov noto, v kateri bo zahtevala, naj finančna sekcija zveze narodov določi relacijo kronske vrednosti, po kateri se bodo našim državljanom izplačevale njihove predvojne terjatve od strani Avstrije. Dohodki iz taks. Državni dohodki na taksah in taksnih znamkah znašajo od julija do avgusta tega leta 45,553.838 din., dočim je bilo predvideno samo 14,487.250 dinarjev. To je prvikrat, da je iz te postavke več dohodkov, nego je bilo prora-čunano. Statistika kr. poštno-čekovnega urada v Ljubljani za mesec avgust 1921. — Vlog je bilo 101.598 v znesku od 495 milijonov 134.132.59 K, od tega v kliringu 3218, v znesku od 136,921.435.52, vplačano pri naši blagajni 56/, v znesku od 43,450.485.19. Izplačil je bilo 52.818, v znesku od K 504,796.780.13 od tega v kliringu 2740, v znesku od 136,921.435.52 kron, izplačano pri naši blagajni 1027, v znesku 22,003.444.87 K in 2048 blagajniških čekov v znesku od 142,577.087.43 K. Padanje tečaja romunskega leja. Rumunski lej katastrofalno pada. Vsi francoski krogi, ki so interesiraui v Ru-muniji, so zelo vznemirjeni. Vzrok padanja valute je nesposobnost ministra financ Titulescu-ja, slabo gospodarstvo z žitom itd. Ponarejeni 1000-lirski bankovci v Trstu. Baje cirkulira v Trstu večje število ponarejenih 1000-lirskih bankovcev. Policija jih je nekaj že zasledila. Cena srebru v Avstriji. Cena srebru je zadnje dni na Dunaju poskočila. Dočim je pred vojno stal 1 kg srebra 70 do (K) K, stane danes 1 kg 21.000 avstrijskih kron. Csrlna. Zvišanje uvozne carine na sladkor. Med točkami dnevnega reda bodoče sej« ekonomsko-finančnega komiteja, se nahajati še dve točki: zvišanje izvozne carino na pšenico, ker obstoja nevarnost, da se pšenica, ki je vsa v rokah bank, izvozi na Madžarsko v predelavo, in zvišanj« uvozne carine na sladkor. Če se bodo zvišale carine, potem so vse odredbe za pobijanje draginje iluzorične in v tem slučaju bi podpirala draginjo vlada sama s svojimi odredbami. Promet. Vozninski stavki sa sladkor is Trsta. Z veljavnostjo izza dne 10. septembra 1921, do preklica, oziroma do sprejema v tarifo, a najdalje do konca meseca februarja 1922, se bodo računili v okviru provizome železniške tarife, veljavne izza dne 1. februarja 1921, za sladkor pozicije Z — 12 — d, ki prihaja v Trat preko morja in se tam predaje v nadaljni prevoz po železnici kot tovorno blago, ako se plača vozarina najmanj za 10.000 kilogram, za tovorni list in voz, tile vozninski stavki: Iz Trsta v Gradec gl. kol., 1000 centeaimov za 100 kg, iz Trsta na Dunaj j. kol., 1160 centesimov za 100 kilogramov. Dvorni vlak bivšega avstrijskega cesarja Karla Je prisodila zavezniška roperacijska komisija naši kraljevini in pride tako v last in posest našega kralja Aleksandra. Vlak, ki ima 9 vagonov, J« peltel preko LJubljan« v B«ngrad. iz notlh orsanlzoclj. Kandidati m cenilne komisije za odmero osebne dohodnine. Za cenilni okraj Ribnica, so se določili sledeči kandida-tje: Za člane: l.Ivan HoCevar,posestnik in trgovec, Vel. Lašče hšt. 24. 2. Ivan Rus, trgovec z lesom, Ribnica hšt. 10. 3. Frane Mikolič, posestnik in trgovec, Sodražica, hšt. 79. — Za namestnike: 1. Ivan Šteh, posestnik, Podgorica, Dobrepolje. 2. Jože Divjak, trgovec, Ribnica hšt. 10. 3. Ivan Lavrič, mlajši, posestnik, Travnik-Loški potok. Naznanila trgovske In obrfi-nlike zbornice v Ljubljani. Trgovski informačni zavod Pollak & Schon ▼ Zagrebu, kateri obstoji že nad 35 let in je pred vojno deloval v glavnem na Hrvaškem, v Slavoniji, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, je sedaj razširil svoj delokrog na vse dele naše države. Veliki semenj v Bukarešti se je ot-voril dne tl. septembra ter bo trajal do 2. oktobra. Dobava, prodaja. Dobava 2000 kg svinjske masti. Komanda dravske divizijske oblasti razpisuje dobavo 2000 kg svinjske masti za potrebo mariborske garnizije. Pismene ali ustmene ponudbe je vložiti do dne 22. septembra t. 1. pri komandantu vojnega okrožja v Mariboru ali pri divizijski intendanturi v Ljubljani. Pogoji so na vpogled pri imenovanih dveh vojaških oblastih. Pismene ponudbe je kole-kovati s kolkom za 2 dinara. Javna dražba. Pri glavni carinarnici II. vrste v Dravogradu, se bodo dne 28. septembra t. 1. ob devetih na javni dražbi prodajale škatlice iz črne pločevine v skupni teži 2400 kg, porabne za hranitev vazelina, kolomaza in podobnih tolšč. Natečaj za okrepčevalnico. Direkcija drž. železnic kraljevine SHS v Zagrebu, namerava izdati dovolitev za gradnjo okrepčevalnice (buffeta) na železniškem zemljišču postaje v Jasenovcu, ter razpisuje v to svrho natečaj. Zaprte ponudbe naj se pošljejo do dne 10. oktobra 1921, podpisani direkciji. Natančnejša pojasnila se dobivajo ustno ali pismeno pri podpisani direkciji (Mihanovičeva ulica 12, soba 51, l. nadstropje). S tem natečajem se razveljavlja prejšnji natečaj št 20.573 21, z dne 2. avgusta t. 1. Razno. Pogodba ta ribolov t Jadranskem morju je bila po poročilih italijanskih listov podpisana ob 2. uri zjutraj v noči od 11. do 12. t. m. v dvorani hotela *Neptun< na Brionu. Vsebina pogodbe je še tajna. Ve se, da vsebuje 55 členov in da dovoljuje italijanskim ribičem, da smejo ribariti v jugoslovanskem morju. Ce so te informacije točne, imamo zaznamovati v naši kroniki še eno kapitulacijo pred Italijo več . Potem, ko se je naš delegat dr. Ivo Krstelj zahvalil poslancu Tostiju za italijansko prijaznost, je italijanski delegat v svojem govoru konstatiral prisrčno razmerje med obema delegacijama in imenoval ta, za naše jugoslovanske ribiče in gospodarstvo sploh žalosten izid konference, važen in lep korak naprej v italijansko-jugoslovanskih gospodarskih odnošajih. Ribolov se dovoljuje Italijanom v vodah med Reko in otočjem pod nadzorstvom posebne mednarodne komisije. Tako bo ostal naš jugoslovanske ribič revež naprej, nam pa bodo italijanski uvozniki vsiljevali s pomočjo italijanske vlade pri nas nalovljene ribe za •drag denar. Monopolski kalendar za 1. 1922 izda Udruženje monopolskih činovnika i služ-benika v Beogradu. Kalendar bo dobro služil tistim, ki imajo opravka z mono-polskim blagom, predvsem saditeljem tobaka. Cena 5 D za izvod. Društvo bančnega uradništva Slovenije v Ljubljani, vabi vse bančno uredništvo brez razlike na zborovanje, ki se vrši v torek, dne 20, t. m. ob 20. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red: Pokojninsko zavarovanje. Ker je to vprašanje izredne važnosti za slehernega, prosimo polnoštevilne udeležbe. Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine rožengrundske, se bo v četrtek dno 18. oktobra 1921, ob desetih, na uradnem dnevu pri Sv. Lenartu oddajala na javni dražbi v zakup, do dne 30. junija 1927. Vabilo na izredni občni zbor mi-laruc in svečarne, d. d., Ljubljana, ki bo dne 30. septembra 1921 ob sedemnajstih v prostorih Gospodarske zveze v Ljubljani. Dnevni red: 1. Odobritev nakupa tovrniee. 2. Povišba delniške glavnice od 600.000 K na 2,000.000 K in dotična izprememba pravil. 3. Slučajnosti. Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine hrastovške, se bo v četrtek dne 6. oktobra 1921, ob desetih, na u-radnem dnevu v Slovenski Bistrici v občinski pisarni oddajala na javni dražbi v zakup do dne 30. junija 1927. Ing. Jaroslav Foerster: Ojačen beton, I. del. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. (Znanstvena knjižnica 2. zvezek). Cena 48 K. — Ojačeni beton je danes oni način gradbe, ki si osvaja vedno bolj in bolj razne stavbne konstrukcije. Da ni teorija armiranega betona ena izmed najenostavnejših, to ve pač oni, ki se je s tem podrobneje bavil. Vendar je avtor pričujočega dela s premišljeno razlago spravil celo snov v enostavno pregledno obliko, s tem da je obravnaval po vrsti ploščo, tram, rebrasto ploščo in slope v takšnem obsegu, v kakršnem rabi to neobhodno vsak stavbni tehnik. Tudi najtežji točki dimenzioniranja, namreč izračunavanje stremen In zakrivljenja amature, sta obdelani v tako jasni obliki, da sta dostopna vsakomur, ki pozna vsaj osnov, pojme stavb, mehan. Izračunani zgledi, 20 po številu, zajeti iz stavbne prakse, bodo gotovo vsakemu, ki se ukvarja s projektiranjem armiranega betona, dobri vodniki. Da je avtor v svojem delu ustvaril mnogo novih tehničnih izrazov in s tem obogatil našo tehnično terminologijo, je samo ob sebi umevno; saj je — kakor vse kaže, izdajanje strokovnih knjig edina pot, po kateri pridemo res enkrat do popolne terminologije. — Z napetostjo pričakujemo napovedanega II. in III. dela, ki gotovo ne bosta glede skrbne obdelave zaostajala za izdanim delom. L. N. trznil poročna. Urarski vajenec se sprejme takoj proti dobri plači. FR. ČUDEN, urar Ljubljana, Prešernova ulica 1. IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15. Šivalni stroji !d stroli za pletenje Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenja posluje bnzplitM. Pisalni stroji .Adler*. Ceniki zastonj in franko. ZaSesno znižane cene. Iz prvih tovaren: DUrkopp, - - - Styrla, Waffenrad. KOLESA 791(1113 dvokoles, otroških vozičkov, mm šivalnih in različnih strojev, pnevmatike in vsakovrstnih delov. i7. Bajtel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se v popolno popravo, za emajliranje z ognjem in ponikljanje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica: Karlovška cesta 4. Prazne nove in rabljene vreče (djakove) v vsaki množini na}-nižje pri FR. SIRC, KRANJ. Kupujem suhe gobe, fižol, brl-njevo olje. IŠČE SE V NAJEM trgovina v prometnem kraju na deželi. — Dopisi naj se pošiljajo pod »Takoj« na upravništvo lista. PripereCa m tvrdka Josip Peteline IMna, So. Petro nasip J tovarniška zaloga šivalnih strojev igel in posameznih delov za vse sistem« šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarj* ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke I____Postrežba točna 1 K s M M M * * * * 4^% (Pil frl . _ w W M W M M* 9* TDIRLIMA** tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJOBLiAtU, Karlovška cesta Sfev. 4, Zvonarsha ulica SI. 1. MANUFAKTURA IN TEKSTILNO BLAGO NA DEBELO IN DROBNO K. WORSCHE MARIBOR GOSPOSKA ULICA ŠT. 10. IH Poročilo Is trga s poljskimi pridelki. Situacija je neizpremenjena. Večjega prometa ni, če tudi se za nekatere pridelke, kakor ječmen in moko, radi potrebe pojavlja zanimanje. Radi nizkega stanja naše valute v Ztirichu, naše blago že vedno ne konkurira za izvoz v inozemstvo. Povpraševanje se je nekoliko povečalo za ječmen, katerega bi kupovali pivovarji, ječmena pa imamo le malo, ker je z evakuacijo Baranje odpadlo glavno področje za pridelovanje ječmena. ene so sledeče: za pšenico 1075 do 1085 K, koruzo 875-885 K, rž 900-910 kron, ječmen 960 —980 kron, fižol pisani 900 K, beli 1020-1050 K, oves 790 do 800 K. Moka 0 16.60 z vrečo. Vse cene franko vagon Zagreb. HMELJ. XXII. brzojavno tržno poročilo. Ža- tee, dne 16. septembra 1921. Mlačno — cene padajoče, 6000—6500 č. K za 50 kg. Živina. Ceue živini na Dunaju dne 12. septembra za 1 kg žive teže: voli po kvaliteti 120 do 160 a. K, biki po kvaliteti 92 do 130 a. K, krave 92 do 132 a. K, teleta 65 do 90 a. K. Prignanih je bilo 3190 komadov, od tega 64 madžarske, 359 ru-munske, a ostalo domače provenijence. Kolonijalni pridelki. Sladkor. New-York: centrilugal 4.61. London po cvrt: West Indian crystall. ab Lager 51/—, Tates Brownish bis good co-loury pieces 45/-,- Lyles yellow crystala 52/6, Muscavadoes 42/—, Tates castor 61/6, cubes 62/—, crushed 58/6, granu-lated 57/6, und white 52/6. Lyles no. 2 granulated and white 57/—. Kava. New-York: loko 7.62 ( dan preje 7.50), sept. 7.12 (7.06), dec. 7.47 (7.36), marc 7.82 (7.67). Bombaž: Mulle surov 8—12, 220; lati beljen S—12, 260; Hardwater surov 8—12, 60 žica, 280, (beljen 340), isti 14, 300 (beljen 360); isti 16, 835 (beljen 395); isti 20, 350 (beljen 410); isti 24, 870 (beljen 430). Duble surovo ni na trgu. Duble (končan) beljen 8—10, 850; 12, 860; 14, 370; 16, 880; 18, 890; 20. 400; 24, 420 K. izdeluje 140, 48-4 Tovarna lesenih žebljev luan Mi ml. Tacen pod imamo goro pri Ljubljani. jpTAMPinp ANT.CERNEf^- 1JUBT-JANA / m' • w w w m ***** Prevzamem zastopstvo prvovrstne tovarne tekstilne ali galanterijske stroke, eventuelno komisijsko zalogo za Ljubljano ali samo-prodajo (razpošiljanje) Spedjalnega predmeta za lasten račun. Naslovi in vprašanja naj se pošljejo pod .ZASTOPSTVO' anončni ekspediciji DRAGO BESEUAK S Drag, Sodna ul. 5. Ljubljana. RAVNATELJ. ki je zmožen vseh pisarniških cel ter vešč trgovine s špecerijskim, kolonijalnim, železninskim blagom in :: deželnimi pridelki :: Ponudbe z navedbo referenc je vposlati: v Ljnliliani. Resljeva testa it. 22. Pozor trgovci! Prodam 2 vagona lepega ffiiola. Cene in vzorci na razpolago. Po ZelJI Jih poSIJem po poiti. Gabriel Smiljanič Poljčane. Veletrgovina z drobnlno, galanterijo in pleteninami (trikotaža) Gašpari in Faninger Maribor " Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo. Sprejema oge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih. Na debelo: n. olje. m . m m A. kM. mia ii sla-m, QHnmlu itekle T cesto Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, —------- Zadar, Zagreb.---_ Y \ / / Veletrgovina \ > A. Šarabon < y v Llublianl ^ \ priporoča / špecerijsko blago ) / raznovrstne Zganja ^ \ moko / ( in oaialna pridelke \ > / jt raznovrstno rudninsko t 22, 10-10 vodo* J Lastna praiarna sa kavo \ in mlin sa tfiiave / 3sjs:si c. Telefon interurban 113. PRIPOROČA: Sladkor v kockah in krfetdl, kavo, čaj, Pfank in kolinsko cikorijo, riž, milo, sodo, petrolej, bencin, sveče, metle, kolomaz (Koller in Breitner, Monfalcone), »Ilirijo« in »Jadran« kremo za čevlje, čokolado »Rudin« itd. Najnižje cene! I. C. MAYER LJUBLJANA UstanevH. «34. n~V*>r i EN OROS EN DETAIL prej: A. Zanki sinovi. dedič, Rakove & Zanki, Tovarna kemičnih In rudn. barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. s o. z. Skladlite: Novlsad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emajlnl laki. Pravi flrnei. Barva za pode. Priznano najboljSa in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se zatasno ne razpošiljajo! Hedžet Sz ©,».©, -u.l3.ca, 4= lDla,grcTran.icei aaa. c^eloelo *;.»*• n nj .-.•/N.si • ’■-* t t * • -M*- '>KJ i ' -‘~*i •'-■•U* . v» .. ..p ,i;jj Lastnik: Konzorcij n ira»{«n}* »Trgovske^« — Ctumi urednik: Peter Kaitetic. — Odgovorni »rettnSk: rranjo Zehal. — Tiri« rtikifn* M«k*o Hrovati* kiobtjuu.