Poštnina plačana v gotovini. Leto LXrV., št. 182 Ljubljana, četrtek i J. avgusta I93I Cena Din 1.* Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike, — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO Ljubljana, Knmfijev* oUca it. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — -- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351^ GOSPODARSKA KRIZA V ANGLIJI -~ KRIZA MACDONALDOVE VLADE Vedno močnejši klici po koncentracijski vladi z Lloyd Georgom na čelu — Nobena stranka ne more sama nositi odgovornosti London, 13. avgusta. V zvezi z razpravami Ln posvetovanji o sanaciji angl&škah državnih financ se tudi vedno bolj razjpravlja o možnosti dalekosežnih izrprememb v vladi. Že o priliki debate v zbornici o poročiilu komisije za štednjo se je poudarjala potreba sodelovanja vseh strank. O tem pišejo sedaj vsi angleški listi in tudi s svoje strani podčr-tavajo potrebo nacionalne vlad^. 2e pred meseci je objavil »Observer« članek, v katerem je opozarjal na to, da je gospodarski položaj Anglije čim dalje bolj kritičen in celo finančni minister Snowden je v parlamentu naglasil potrebo, da se združijo vse narodne sile v borbi proti grozeči gospodarski krizi ter poudaril potrebo čim tesnejšega sodelovanja vseh parlamentarnih strank. O tej ideji se zlasti živahno razprav- lja v krogih konzervativne stranka. Voditelji konzervativne stranke si ne prikrivajo, da tudi njihova vlada ne bi mogla sama nositi odgovornosti ter da bi brez sodelovanja vseh slojev naroda prav tako ne mogla doseči uspeha, kakor ga ne bodo socialisti. Zato se tudi v teh krogih vedno bolj uveljavlja misel po sodelovanju v koncentracijski vladi. Zaenkrat še ni jasno, kdo naj bi sestav*! tako vlado. Najčešče se imenuje sivolasi angleški državnik Llovd Geor-ge, ki je že enkrat rešil Anglijo iz najtežavnejšega položaja. Dejstvo je, da se vsa javnost polagoma zaveda nevarnosti angleškega gospodarskega položaja in priznava, da so za take izredne razmere potrebni tudi izredni ukrepi. Kljub temu T>a, da je ideja koncentracijska vlade stopila v ospredje, je vendarle še zelo dvomljivo, ah" se bo dala ta ideja uresničiti. Vse stranke so si sicer na jasnem, da bo treba izrednih ukrepov ža štednjo v državnem gospodarstvu, vendar pa si njihova stališča tako nasprotujejo, da jih bo zalo težko ali morda šele po dolgotrajnih pogajanjih mogoče spraviti v sklad. Konzer-vativci zahtevajo znatno redukcijo socialnih dijakov, čemur pa se delavska stranka seveda prav tako odločno protivi. O zvišanju davkov tudi noče nihče nič slišati. Prav tako nepopularna je tudi predlagana redukcija uradniških plač in zmanjšanje proračunov za ljudsko prosveto. Vse to so vprašanja, ki bodo tvorila jedro razgovorov in pogajanj za rešitev grozeče krize tn pri pogajanjih za sestavo koncentracijske vlade, brez katere nobena stranka m more m ne mara prevzeti odgovornosti. Nove osnove gospodarskih odnošajev med Francijo in sovjetsko Rusijo Pričetek novih pogajanj v Parizu — Francija ob prevzela vse večje ruske dobave, ki jih je imela dosedaj Nemčija? Parit, 13. avgusta, h. V Pariz je prispela •cvjetska delegacija industrijskih strokovnjakov in političnih zastopnikov, ki se bo pogajala o ureditvi gospodarskih odnošajev med sovjetsko Rusijo in Francijo. Razen tega se bo razpravljalo o francoskih dobavah za Rusijo, kakor tudi o morebitni trgovski pogodbi med Francijo in Rusijo. Pogajanja bodo trajala najbrže precej časa, ker so odvisna od težke re- šitve vprašanja aolgov stare caristične vlf.de. Kljub temu upajo, da bo pritlo d j e-pora-ztima. Delegacijo vodita podpredsed-n:k najvišjega sovjetskega narodne-gospo* darskega t^eta Mtjlauk in asisten^ za zu» naaj.r trgovino Oserski. Zanimivo je, da se bodo baje vse velike dobave strojev namesto v Nemčiji sedaj izvršile v Franciji. Preiskava o atentatu na berlinski brzovlak Policija je izsledila lastnika avtomobila, s katerim so se atentatorji pripeljali — Pričakujejo senzacionalnih aretacij Berlin, 13. avgusta, g. Policija je danes v nekem uradu za brezposelne aretirala komunista, pri katerem je našla točno skico Bulowiplatza z oznaobo mesta, na katerem je bil izvršen atentat na policijskega častnika. Pri aretiranem so našli tudi druge zabeležke, ki so v zvezi s kommnisticaiimi terorističnimi dejanju Policija je dalje našla lastnika avtomobila, s katerim so se atentatorji odpeljali na kraj atentata. Lastnika so pozvali na policijo in ga zaslišali. Njegovo ime in izjavo čuva>o zaenkrat v tajnosti. Ugotovljeno je, da je avtomobil pri- peljal prav do mesta, kjer je bil atentat izvršen in sta atentatorja v svetlobi njegovih reflektorjev položila bombe na tračnice. Še tekom današnjega dne pričakujejo presenetljive aretacije. Pariz, 13. avgusta. AA. Iz Magde-burga poročajo, da so o priliki svečanosti obletnice weimarske ustave nacionalni socialisti napadH z revolverji člane društva Reichsbanner. Policija, ki je takoj stopila v akcijo, je pri njih zaplenila veliko število revolverjev in nožev ter je aretirala 60 nacijonalnih socialistov. Tudi v Luneburgu. Kolnu in Dortmundu je prišlo do izgredov. Zagonetna usoda ameriškega letalca Ameriški letalec Cramer je brez sledu izginil — Nenadoma prekinjen brezžični razgovor Koda n j, 13. avgusta, g. Davi je odšla druga danska inspekcijska ladja na morje, da bi pregledala dansko obalo Jutlanda zaradi ameriškega letalca Leopolda Cramerja, ki ga pogrešajo. Kakor domnevajo, je postal letalec žrtev viharja na Severnem morju. Norveška in danska mornariška letala pri iskanju pogrešanega letalca niso imela uspeha in so se vrnila. Brezžična po- staja v Bergenu je mnenja, da je Cra-menja vihar v nedeljo pritisnil na morje, kjer je utonil. Malo pred tem je bil Cramer še v zvezi z brezžično postajo v Bergenu, ki ji je sporočil, da namerava leteti naravnost v Kodanj. Sredi pogovora pa je letalec nenadoma utihnil in kakor menijo, je najbrže v tem trenutku nastopila katastrofa. Ob istem času je divjal v Skageraku hud vihar. Nova petletka v Rusiji? Varšava, 13. avgusta. AA. Na seji tajnikov komunističnih organizacij v Moskvi je Stalin najavil drugi petletni načrt, po katerem naj se poveča produkcija vseh najvažnejših življenjskih potrebščin, da se na ta način zboljša eksistenca ljudstva. Atentat na armenskega škofa v Pariza Pariz, 13. avgusta. V tukajšnji armenski cerkvi je streljal v nedeljo armenski državljan na armenskega škofa metropolita Vranda Cha Bquha Odjdal i« nanj več strelov, ki Da so zgrešili svoj cilj. Ranjen je bil le lažie na ramenu duhovnik, ki je Stal mašo. Atentatorja so aretirali takoj v cerkvi. Izpovedal je. da je ored 14 dnevi prosil škofa za oodnoro in da ie takrat tudi dobil nekaj denarja. Izjavi! ie. da ie izvršil atentat iz sovraštva proti cerkvi. j Brezposelnost v Ameriki Newyork, 13. avgusta. Brezposelnost v Ameriki rapidno narašča. Po zadnji statistiki je v Zedinjenih državah že 5.2 milijona ljudi brez dela in zaslužka, v vsej Ameriki pa jih je gotovo 10 milijonov. V New Vorku mislijo, da bo brezposelnost pred zimo še silno poskočila in se že sedaj pripravljajo, kako bi bilo temu najuspešneje od pomoči. Newyorška mestna občina je zopet določila 5 milijonov za podporo brezposelnim, prav toliko p« so darovali industrijci, finančniki in razna društva. Postne kalamitete v Rusi}! Varšava, 13. avgusta, g. Kakor poročajo listi iz Ljeningrada, nameravajo sovjetska oblastva temeljito reformirati poštno in brzojavno upravo. Kakor poroča >Krasnaja Gazeta<, se je v Ljeninpradu v mesecih juniju in juliju izgubilo 107.000 poštnih pošiljk, za katere je morala država plačati odškodnino. Na dan 1. avgusta se je izgubilo 6.221 pisem in nad 2.000 listov. Odhod zunanjega ministra v Varšavo Beograd, 13. avgusta M. Zunanji minister dr. Marinkovic je sprejel povabilo poljske vlade za poset v Varšavi, kamor odpotuje 22. t. m. V Varšavi bo ostal tri dni, nato pa krene od tam v ženevo na zasedanje Društva narodov Izvoz zaklanih svinj Madžarske preko Beograd, 13. avgusta, p. V poslednjem času so pričela madžarska obmejna oblastva vračati naše transporte zaklanih svinj, ki so namenjeni oreko madžarskega ozemlja v Češkoslovaško. Jugoslovenski izvozniki trpijo pri tem znatno škodo. Zato se je obrnila Jugoslovensko-madžarska gospodarska zbornica na pristojna oblastva za pojasnila o tem postopanju. Dobila je odgovor, da naše pošiljke zaklanih svinj ne odgovarjajo docela vsem madžarskim veterinarskim predpisom. Ker madžarska oblastva zlasti pri te vrste transportih postopajo silno strogo, se opozarjajo vsi jugoslovenski izvozniki, da se v bodoče držijo ori odpošiljanju svinj točno vseh obstoječih veterinarskih in drugih izvoznih predpisov. Muslimanke na pogrebu Sarajevo, 13. avgusta n. Včeraj se je zastrupila muslimanka Alić, zaposlena v neki tovarni preprog. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je umrla ter je bila danes pokopana. Prvič so se pogreba udeležile tudi muslimanke, ki so prišle v zelo velikem številu pred džamijo. Dosedaj namreč muslimanke po običajih svoje vere niso smele k pogrebom. Perzijski petrolejski vrelci v plamenih Teheran, 13. avgusta. Ogromni petrolejski vrelci v Bakuu so v plamenih. Požar traja že 12 dni in vsak dan zgori najmanj 800 ton petroleja- Vsi poskusi pogasiti katastrofalni požar, so se dosedaj izjalovili. Pri gašenju so trije delavci našli smrt v plamenih, več pa je bilo hudo ranjenih. Hearstovo maščevanje Pariz, 13. avgusta. Pariški bulvardnt tisk je zelo ogorčen na ameriškega časopisnega magnata Hearsta, ki je dal v svojih listih objaviti članke, v katerih dokazuje, da slovite Parižanke niso niti lepe, niti »sik« in da jih v obeh pogledih Američanke daleč nadkriljujejo. Listi poudarjajo, da se je Hearst, očividno hotel maščevati Francozom, ker so ga zasadi svoječasne objave tajnih dokumentov o francosko-an-gleški pomorski pogodbi za vedno izgnali iz Francije. Pomanjkanje vode v Španiji Madrid. 13. avgusta. AA. Iz Toleda poročajo, da se je od velike suše, ki traja v celi pokrajini že nekaj mesecev, skoraj popolnoma posušila. Taja. največja reka Pirenejskega polotoka. Mogočna reka je pri Toledu postala le majhen potočič. Meščani se zabavajo s tem, da bredejo čez reko. V mestu so zaradi pomanjkanja vode ukinili škropljenje ulic. Tudi pri pitni vodi se že čuti obču'no pomanjkanje. Jacfc Diamond obsojen na štiri leta ječe New Tork, 13. avgusta. Jack Diamond 1e bil zaradi prestopka proti prohibicijske-mu rak onu v dveh primerih obsojen na Štiri leta ječe. Laval gre še pred zasedanjem D. N. v Berlin Dan Se ni določen — Musolinija pa bo posetil Sele v jeseni po zasedanju Društva narodov Pariz, 13. avgusta, g. V političnih krogih smatrajo za verjetno, da bosta ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand koncem avgusta, torej vendar še pred ženevskim zasedanjem Društva narodov, odpotovala v Berlin, da bosta vrnila obisk nemških miimstrov v Parizu. Glede dneva obiska se vrse še pogajanja med Berlinom in Parizom. Po vsed priliki bosta oba državnika potovala mM ZA. iSLOVENSKI NAROD«, dne 13. avgusta 1STJ1 Stev. »82 Znatno razširjenje tramvajskega prometa Prihodnje leto bodo znašale investicije 25 milijonov — 11.100 novih in obnovljenih prog Ljubljana, 13. avgusta. »SI o ven sk? Narod« je že v soboto poročal da so nastale glede gradnje nove tramvajske proge v St. Vid, oziroma podaljšanja šišenske proge do Kremžarjeve hiše v St. Vidu tako resne ovire, da je projektirana gradnja ogrožena. Ministrstvo javnih del namreč zahteva, da mora Maloželezniška družba vso tramvajsko progo od Zgornje Šiške do St. Vida tlakovati. To pa pomeni ogromno povečanje gradbenih stroškov in prevelik riziko za Malo-železniško družbo. V ^vezi s to nepričakovano oviro se je vršila včeraj seja upravnega sveta Malo železniške družbe. Predsednik dr. Fettich je podal obširno poročilo, povdarjajoč, da bi bili gradbeni stroški za 1,300.000 Din večji, če bi morala družba progo od Šiške do St Vida tlakovati. S tem bi bili renta-bilitetni računi popolnoma prevrženi. Upravni odbor je po daljšem razmotriva-nju sklenil, da bo glede na veliko potrebo gradnje tramvajske proge v št. Vid in upoštevajoč želje Sentvideanov nadaljeval * deli, obenem je pa bilo sklenjeno, da se pošlje ministru za javna dela inž. Dušanu Sernecu posebna spomenica. Spomenica navaja, da je zahteva po tlakovanju tramvajskega pasu popolnoma neutemeljena, ker tramvajska družba itak vzdržuje ce-«te, kjer se vrši promet, v dobrem stanju. Maloželezniška družba bo tramvaj gradila vseeno, če bi pa ministrstvo ne odstopilo od zahteve, bo prisiljena povišati voznino za ta del proge, da se na ta način uravnovesijo izdatki in dohodki. S tem bi bilo seveda šentviško prebivalstvo težko prizadeto. Na včerajšnji seji je upravni svet razpravljal tudi o gradbenem programu, oziroma o tramvajskih delih za leto 1932. Program je zelo obširen in pomeni zopet nov velik korak v razvoju Ljubljane. Zgrajenih in obnovljenih bo 11.100 metrov prog v mestu in na periferiji. Zelo posrečena je gotovo ideja krožne proge v mestu. Sedanja proga Glavni kolodvor—pošta—Mestni trg—Poljane in Sv. Petra cesta bo obnovljena in preurejena v dvotir-no, obenem se pa podaljša od šentpeterske cerkve po Jegličevi in podaljšani Masarv-kovi cesti do kolodvora, kjer se strne z ostalim tirom. Proga bo kot rečeno dvo-tirna, samo na Šentpeterskem mostu bo enotirna, ker most ni sposoben za dvojni Izubijana. 13. aviiu?ta. Ljubljano je treba vedno znova >odkrivati* na vseh koncih in krajih, če jo hočemo poznati. Na enem koncu jo danes od-scipnemo, na drugem jutri podaljšamo, tu jo obnovimo, tam razširimo, zopet drugje pa kako drugače izpremenimo. Ljubljana živi, se preraja iz dneva v dan, da mora kronist kar loviti sapo, ako hoče vsaj površno slediti napredku na vseh koncih in krajih. Samo pomislite, saj Šteje Ljubljana najmanj 7 velikih Ljubljan, n. pr. Šiška se imenuje Ljubljana VII., kar pomeni menda isto kot VII. mestni okraj. O VII. okraju samo mimogrede, saj velja še vedno le Šiška, ljudem ne pride niti na misel, da je Šiška tudi Ljubljana. O Šiški bi se pa dalo reči marsikaj. Nismo sicer jezikoslovci, da bi razdirali učone o njenem imenu, ime nas ne briga, ne Ljubljana VII. in ne Šiška. Ne gre zato, nego za šišenske lepote, zanimivosti in njen napredek. Rožna dolina je Newyork, Šiška pa London, a ne morda zaradi megle, so vse teht-nejsi razlogi. Najprej moramo vedeti, da je Šiška labirint, ker gotovo zaideš v nji, če hodiš tod prvič. Ceste niso izpeljane po ameriškem pravokotnem sistemu kot v Rožni dolini, nego križem kražem kot je pač naneslo, ko se je Šiška širila in kakor so pač delili zemljišča ter med njimri izpeljavali ceste. Zdaj je Šiška dolga in široka, ne le zamotana in zavita, tu in tam skoraj velemestna, pa tudi vaška in predmestna. Nikjer ne vidiš toliko stavbnih sistemov, toliko različnih poslopij, nasprotij — Šiška Je šiš-miš in s tem naj računajo tudi jezikoslovci, če jim bo njeno ime delalo preglavice. Zato mora biti rudi njen opis šiš-miš, godlja ne more biti sistem. 2e to — Šiška nima pravega konca ln ne začetka. Od ljubljanske strani se pa sploh ne more začeti, ker se je popolnoma strnila z mestom in ker, kot rečeno, spada že nekaj let pod mesto. Včasih se je začela na Celovški cesti ob velesejmu, pred pivovarno T In ion. Sicer pa je ne moreš zgrešiti, če jo iščeš. Naprej od gorenjskega kolodvora ob Medvedovi cesti, ob Vodnikovi cesti v začetku in ob Celovški cesti od nogometnega igrišča Ilirije do Šišenskega trga, je Šiška mestna, vsaj v primeri z Ljubljano. Hiše so tu večinoma enonadstropne. Te tri ceste so glavne starejšega dela Saške. V stranskih uricah in uličicah ob njih se pa vrste večinoma same delavske hiSice s tesnimi stanovanji in dvorišča ali skromnimi vrtovi. Zlasti ob železnici so same nizke, enolične predmestne hiše, kjer stanujejo skoraj sami železničarji. Šiška je zaradi tega železmčar-ska četrt. Prav tako bi jo pa tudi lahko imenovali alkoholno četrt, a ne zaradi gostim, »Dalma-ticevc (ki imajo v rokah že skoraj vsa predmestne gostilne), nego žara« številnih ninskih veletrgovin, zganjam, pivovarne in tir. Na progi bo vozilo osem novih tramvajev, po štirje v eni smeri m sicer vsakih 6 minut. V zvezi s tem je Maloželezniška družba že naroČila 10 novih motornih voz v Brodu. Krožna proga bo dolga 3500 metrov in sicer od glavnega kolodvora do Sv. Petra 2200 m, nova proga od Sv. Petra do kolodvora pa 1300 metrov. Od glavne krožne proge se bo odcepila stranska dvojima proga pri Sv. Petru na Zaloško cesto. Dvo}ni tir v dolžini 800 metrov bo tekel do Garnrzijske bolnice, od tu naprej bo pa tekla enotirna proga v dolžini 2400 metrov v Moste. Od Jegličeve ceste bo odcep nove proge proti Sv. Križu, ki bo deloma tekla po Masarvkovi m Šmartmskl cesti pod železniškim prelazom. Proga bo dolga 2000 metrov. Obnovljena bo tudi enotirna proga od magistrata do dolenjskega kolodvora v dolžini 1900 metrov ter podaljšana za 500 metrov do Rakovnika. Maloželezniška družba bo gradbeni program z vsemi proračuni in rentabilitetnimi računi predložila že na prihodnji seji občinskega sveta. Stroški gradbenega programa za leto 1032 so predvidevani na 25 milijonov Din. Družba bo najela za gradnjo posebno posojilo, za katero bo morala garantirati mestna občina. Ves ta program hoče družba kot rečeno izvršiti že prihodnje leto, za bodoče so pa projektirana še naslednja tramvajska dela: Zveza Gradišča z Opekarsko cesto oziroma slična zveza s krakovskim in trnovskim predmestjem v dolžini 1400 metrov. Zveza Ambroževega trga s klavnico v dolžini 800 metrov, gradnja tramvajske proge od Bavarskega dvora do Jezice v dolžini 5000 metrov in podaljšanje šentviške proge do Tacna v dolžini 3500 metrov. OTVORITEV TRAMVAJSKE PROGE V DRAVUE. V soboto zjutraj bo otvor j en redni tramvajski promet od mitnice v Zgornji Šiški do tramvajske remize v Dravljah. Proga je bila te dni dograjena. V soboto in nedeljo bodo vozili na progi tramvajski vozovi vsakih 6 minut, pozneje pa samo vsakih 12 minut Otvoritev nove, oziroma podaljšane proge v Dravi je, bo vse prebivalstvo Zgornje Šiške in Dravelj gotovo z veseljem pozdravilo. končno tudi tovarn kisa. Poleg tega ne smemo prezreti tudi svečam, tovarne za ločen je dragocenih kovin, tvornice brezalkoholnih pijač, tvornice za brušenje stekla, številnih mizarskih delavnic itd. Šiške ne moremo odpraviti kar tako, saj je v resnici London v Ljubljana. Siškarji so imeli cek» svojo elektrarno v Tacnu ter so sploh še zdaj v marsičem avtonomni, Čeprav ječe >pod ljubljanskim jer-moinc. Šišenske gospodinje tudi nriso odvisne od ljubljanskega živilskega trga, saj ne šišenski živilski trg, ki je pri bivšem županstvu ob Celovški cesti, nič mlajši od ljubljanskega, bogat je torej po tradiciji, pa ludi je sicer vedno dobro založen z živili. In gotovo je zanimivo, da je Šiška ne le delavska, mestna, industrijska — temveč tudi kmečka. Razvijala se je namreč tako, po mnenju kronista, da je sredi kmečkega naselja zraslo majhno purgarsko STedišče, kot v podeželskih krajih, sčasoma so se priselili h kmetom proletarci, Šiška je postala iz vasi predmestje, to še tem bolj, ko je stekla ob nji železnica in ko se je začela razvijati tudi kot industrijska četrt Kjer je pa naseljeno delavstvo, se kmalu tudi naselijo >gospodje<, otvorijo trgovine, začno gradite mestne hiše in vile — predmestje ee prelevi v mesto. Skratka, Šiška se je razvijala, in se še. povsem normalno, ostali so pa ostanki njenega razvoja — med predmestnimi hišami kmečke in gospodarska poslopja, med večjimi enanadstropnimi pa zopet nizke delavske hiše in končno so zadnje čase še začeli zidati tista, za našo dobo tako značilna poslopja, zmes vile in hiže, ki hočejo biti na vsak način in na vse načine moderna. Tudi vojna je pustila tu svoje sledove. Ob lepi Cernetovi ulici stoje bivše vojaške barake. 12 jih je. Preurejene so v eno in dvosobna stanovanja. Dvojne lesene stene so prevlečne z lepenko, ki je pobeljena, da je nekoliko podobna ometu. Barake stoje tu že od 1. 1915. Ure jim še seveda niso Štete — kje naj dobe ljudje primerna, cenena stanovanja? Za naš najštevilnejši sloj prebivalstva ne gradimo ničesar drugega kot barake. Naša doba, ima namreč to prednost, da lahko vsak strada kakor in kolikor hoče in da lahko stanuje tudi pod milim nebom. Toda baš v tej ulici je zdaj dograjena velika dvonadstropna stanovanjska hiša, z enosobnimi stanovanji, ki jim pripadajo seveda tudi kuhinje in vse pritikline. Stanovanja so v štirih etažah, v pritličju, obeh nadstropjih dn v podstrešni etaži, ki se razlikuje od drugih samo po nekoliko nižjih prostorih in manjših oknih. Stanovanj je 24, v vsaki etaži po 6. Poslopje meri okrog 450 m* zazidane ploskve, dolgo je 45, široko pa 9 m. Načrt je naredil prof. Plečnik, kar se [akoj pozna na fasadi, terasi nad vhodom in balustradi na nji. Končno je treba »e pripomniti, da je to poslopje nekakšno zaveti- šce starih devic — Dom tretjerednic, ki bodo plačale za dosmrtno stanovanje po 30.000 Din. Koliko Časa potem ie žive, je vseeno. Na tem koncu Čemetove ulice je sploh 3svet< kraj. Nasproti zavetišča stoji nova cerkev s frančiškanskim župniščem. Zdaj tuji grade cerkveni zvonik, ker cerkev S« ni dograjena. Ker smo že pri gradnjah, je treba omeniti tudi nastajajočo železničarsko kolonijo onkraj železnice, med kamniško, gorenjsko in vojaško Železniško progo, kjer bo baje zrastlo 40 hišic, ki bodo tvorile naaelie zase, imenovalo se pa bo — kar je splošna želja šišenskih lokalnih pa tri jo tov — Ko-marjevo, čeprav je svet tam suh ter brez komarjev; Scenski grb je namreč komat kot ljubljanski kuščar. Seveda bodo tam naseljeni narobe komarji, namreč takšni, ki ne pijejo krvi, pač pa... tako je pač na svetu....... V Šiški je tudi šola, ne sicer gimnazija, nego meščanska in osnovna šola — poslopje je tesno za tako velik okraj. Bridka živ-ljenska šola je pa nasproti osnovne šole, k: gotovo ne napravi tudi na otroke posebno pravljičnega vtisa. Baraka, kaj pa drugega. Dolga je kot šola. Žalostna podrtija, kot kup sedemkrat 7 let nesreče — kljub temu sta nujejo v nji ljudje. Iz Šiške prideš Za Bežigrad, da ne veš kdaj, med njima tudi ni meje. Ce se izogneš obeh stadionov ob Vodovodni cesti na levo, zloglasne gramoznice in luksuzno obzidanega bivšega telovadišSa, naletiš med Posavskega m Herbersteinovo ulico na velik stavbni blok 16 hiš, ki so jih spravili že pod streho. Te hiše so postavljene v eni črti druga tik druge, ter so vse popolnoma enake, enonadstropne, 13X7.40 m velike, z skoraj ravno, s pločevino krito streho. Vse bujejo po 3 velike sobe, kabinet, kuhinjo, shrambo, kopalnico, stranišče, v kleti sta 1 kletna prostora (pralnaca in drvarnica), ob stopnišču je pa še v pritličju in nadstropju predsoba. V nadstropju je balkon. Vsaka hiša ima v ozadju izhod na vrt; parcele z zazidano ploskvijo vred obsegajo približno po 550 ms, vrtovi so torej veliki okrog 450 m*. Vsa stavbna fronta je dolga 208 m in se zdi vseh 16 hiš, ker stoje v nepretrgani vrsti, kot ena sama, so v resnici posebnost. Stanovanja bodo velika, ker je v vsaki hiši le eno. Hiše gradi Vzajemna zavarovalnica. Do zime bodo stanovanja baje že uporabna. Tako pridemo iz >Londona« v Ljubljano. Marsikaj smo seveda prezrli, kajti Šiška ne gre v en koš in ne pod eno pero, preveč lepega, preveč napredka in bogastva je zaenkrat, koliko je pa še revščine, revščine,, še daljša kolona bi je bila, samo če bi hotel? naštevati, kot je kolonija hiš Vzajemne zavarovalnice. Sušaški plavači ▼ Ljubljani SuSaaka Viktorija je juniorski prvak države v plavanju. Gotovo je, da ima Viktorija najboljšo juniorsko gardo v državi, zlasti velja to za Juniorke, s katerimi lahko konkurira edino ljubljanska Ilirija. Kak ugled uživa Viktorija tudi v inozemstvu, je pač najboljši dokaz, da je prejela vabilo za gostovanje svoje damske ekipe v Miinchenu. Viktorija se je rada odzvala temu vabilu. Te dni odpotuje njena damska ekipa v Munchen, spotoma se pa ustavi tudi v Ljubljani, kjer nastopijo njene plavačice proti Ilirijankam Kako znano, ima Viktorija glavno oporo v VTimmerjevi, izvrstni hrbtni in prsni plavačici, nova moč je tudi hrbtna plavačica Schvvarzova, ki je presenetila na juniorskem tekmovanju. Bierova je med najboljšimi prsnimi plavačicami v državi, is to tako M eda ni deva med sprintericami. Dobra moč je tudi Letonja in druge. Ilirija postavi tej močni ekipi nasproti svoji nazboljSi sprinterici Lampretovo in Bradačevo, tekmovale bodo najbrž tudi Fettichova in Wolfarthova, v prsnem obe Severjevi ni druge. Plavalne tekme se bodo vršile v nedeljo v kopališču Ilirije in obetajo prav zanimiv sport Damski ekipi Viktorije se za tekmovanje v Miinchenu pridružijo tudi Lampreto-va, Bradaceva in Mara Sever. Upamo, da nas bodo nase juniorke v mednarodnem tekmovanju častno zastopale. Iz Milnche-na odpotuje Lampretova v Pariz, kjer se z Draškom Vilfanom udeleži evropskega plavalnega prvenstva, OUZD v juliju OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke za mesec juiij. (Številke v oklepaju pomenijo prirast odnosno padec v primeri z lanskim letom.) Članov je bilo v juliju 97.645 (—4630) in sicer moških 66.747 (—3700), žensk pa 30.898 (—930). Bolnikov je bilo moških 1419 (—146), žensk 112B (—36). skupaj 2547 (—181). Odstotek bolnikov je znašal pri moških 2.12 (0.10), pri ženskah 3^6, skupaj 2.61 (—0.06), Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških 29.66 (0.04), pri ženskah 19.85 (039), skupaj 2657 (—.27). Celokupna dnevna zavarovana mezda j 3 pa znašala pri moških 1,980.839.20 Din (— 113.128.80), pri ženskah 613.234.80 Din (37.4213)), skupaj 2,594.-074 Din (— 13OJ50). Padec zavarovanih delavcev od lanskega leta znaša v juliju — 4.630, t j. približno toliko kot predhodni mesec —4.833. Naša gospodarska kriza se je stabilizirala na sedanji višin t Isto je pričakovati v prihodnjih mesecih. Zanimivo je dejstvo, da je gospodarska kriza moške delavce (relativno) še enkrat tako hudo prizadela kot ženske delavce. Razvidno je to iz okolnosti, da na vsako zavarovano žensko odpadeta dva moška zavarovanca, dočim na vsako odpuščeno žensko odpadejo kar štirje odpuščeni moški delavci Zdravstvene razmere so relativno ostale nespremenjene. Odstotek bolnikov (vStevsi porodnice) se je znižal za neznatnih — 0.06%. Pač pa se je znižalo abso- lutno število bolnikov za —181 oseb radi padca števila zavarovancev. Povprečna dnevna zavarovana mezda (ki odgovarja nekako povprečnemu delavskemu dnevnemu zaslužku) se je znižala za Din —0.27. Radi gospodarske krize so začele torej padati tudi delavske plače. Zanimivo je tudi dejstvo, da plače ženskih delavcev neprimerno hujše padajo (za Din —059) kot plače moških delavcev (za Din —0.04). Karakteristik u m sedanje goepodareke krize je torej ta, da se prioritetno odpuščajo moški (kvalificirani) delavci in da se plače ženskih (nekvalificiranih!) delavcev znižujejo. Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din —150550.—. Padec bolniških prispevkov znaša torej dnevno Din —9000.— ali mesečno skoraj % milijona, ludi naše socijalno zavarovanje se mora torej boriti s težkimi posledicami gospodarske krize. Jubilej hrvatskih avtomobilistov Najstarejši avtomobilski klub nase države, Avtoklub kraljevine Jugoslavije sekcija Zagreb, ustanovljen 1. junija 1906 kot I. hrvatski avtomobilski klub, proslavi 18. 19. in 20 .septembra svojo 251etnico z bogatim in zanimivim športnim programom. Program obsega zlet avtomobilistov in motociklistov v Zagreb s prihodom na cilj 18. septembra med 15. in 18. uro. Pogoji za zlet so v turistično-sportnem tekmovanju prvi svoje vrste in sestavljeni tako, da imajo cenena vozila enake če ne še večje izglede na zmago, kakor draga in močna. Lastniki, ki šofirajo sami, imajo prednost pred tekmovalci, ki izroče svoje avtomobile poklicnim šoferjem. Kot druga točka programa bo gorska tekma na 1 km s stoječim startom v samem Zagrebu 19. septembra popoldne. Ta tekma, ki jo je priredil Avtoklub prvič lani, je vzbudila med avtomobilisti in občinstvom veliko zanimanje. Končno se bo vršila še hitrostna tekma na cesti Sesvete — Maksimir — 7 kilometrov, in sicer 20. septembra popoldne. Ta tekma bo prirejena letos prvič. Cesta je ravna in dovolj široka ter ima samo en ovinek, pa se ta je položen tako, da lahko vozijo avtomobilisti z največjo hitrostjo. Udeleženci bodo startali na Maksimiru, vozili do Sesvet in se vrnili v Maksimir. Motociklisti bodo startali v skupinah po kategorijah, turistični avtomobilisti pa po dva in dva. Zagrebški Avtoklub je izdal za svoj jubilejni miting posebna pravila, v katerih najdejo interesenti vse podrobnosti te prireditve. Pravila se dobe pri zagrebškem Avtoklubu. Izpremembe v naši vojski Za vršilca dolžnosti komandanta 101. zrakoplovne skupine II. zrakoplovnega polka je imenovan zrakoplovni kapetan I. kl. Ivan Mrak, za vršilca dolžnosti komandanta 201. zrakoplovne skupine VH. zrakoplovnega polka pa zrakoplovni kapetan I. kl. Pavel Cenčič; dosedanje dolžnosti je razrešen in stavljen na razpoloženje vojnemu ministrstvu zrakoplovni kapetan I. kL Jaronim Novak. Upokojeni so na lastno prošnjo pehotna polkovnika Ivan Rojnik in Josip B1 a ž e v i Č ter pehotni podpolkovnik Josip šmid; upokojen je nižji vojni uradnik I. klase ekonomske stroke Gregor Zoreč. Nov prosvetni dom Slatina Radenci, 12. avgusta. Dolgoletni trud in napor lokalnih čini-teljev občine Slatina Radenci in nekaterih sosednih občin ob Muri, ki so morale doslej pošiljati svojo deco na zelo oddaljeno Kapelo, je kronan z uspehom: tik zdravilišča, ob cesti proti Gornji Radgoni, se dviga novo ponosno poslopje, štirirazredna >Na-rodna šola Kralja Aleksandra I.c. Poslopje je v lepem, modernem, dasi priprostem stilu zgradil g. stavbeni mojster Štuhec iz Ormoža. V zgradbi so nele prostori za vse štiri predvidene razrede, ampak tudi vsi potrebni drugi prostori, stanovanja za vse učiteljstvo, telovadnica, kopalnica itd., povrh pa tudi 5e rezervne sobe za morebitne nove razrede, če bi se tekom časa izkazala zanje potreba. Okrog šole je velik prostor za šolski vrt, drevesnico itd. šola bo opremljena z električno razsvetljavo, čim bodo na podlagi razgovorov in pogajanj med zdraviliško upravo in novo osnovano zadružne elektrarno podani predpogoji za elektrifikacijo občine izven zdraviliškega rajona, kar bo pa sigurno še tekom letošnje jeseni, ker vemo, da je zdravilišče stavilo zadrugi prav ugodne pogoje. Nova šola bo z novim šolskim letom že pričela svoje blagoslovljeno prosvetno delo. Slovesna blagoslovitev in obenem otvoritev novega ognjišča narodne prosvete bo v nedeljo dne 16. t. n^. Krajevni šolski odbor pod vodstvom neumornega svojega načelnika, g. župana Jakoba Zemljica, ki si je nedvomno za realizacijo narodne šole stekel največje zasluge, je določil obsežen program za to redko slavnost.. Po prihodu ju-ranjega vlaka kmalu po 9. uri bo na postaji slovesen sprejem gostov, med katerimi bo zlasti tudi prevzv. g. pomožni škof dr. Tomaži?, izven njega pa še zastopniki kr. banske uprave, sreskega načelstva ter drugih korporacij. Ob 10. bo pri kapeli Sv. Ane v zdravilišču slovesna služba božja m pridiga, kar bo oboje opravil g. pomožni škof. Po tej slovesnosti se bodo gostje z domaČim narodom vred v povorki podali k šob*, katero bo g. pomožni Škof slovesno blagoslovil, zastopnik kr. banske uprave odnosno nje prosvetnega odseka pa slovesno otvoriL Ob tej priliki bo g. župan Žemljic kot načelnik krajevnega šolskega odbora vse goste in pa ves domači narod pozdravil z nagovorom, v katerem bo podana tudi kratka zgodovina šole. Seveda so bodo vrstili tudi še drugi govori. Po tem slovesnem aktu bo v zdraviliški restavraciji slavnosten banket za povabljene goste in za zastopnike domačih občin ter korporacij. Ob 15. pa se bo vršilo rav-notam velike narodno slavje. Vsi oni od blizu in daleč, ki vedo ceniti ogromni pomen novih žarišč prosvete oh naši meji, naj ta dan v velikem Številu pohite v lepe Radence in se razvesele skupaj z domačim ljudstvom lepega uspeha smo-trenega in pozitivnega narodnega delal KOLEDAR Danes: Četrtek 13. avgusta, katoličani Hipolit; pravoslavni 31 juliia, Davola. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Velika atrakcija. Nar žel. glasbeno društvo >Sloga<: prrv-menadni koncert ob pol 19. pred univerzo. DEŽURNE LEKARNE Mr. Trnkoczv, Mestni trg 4 in mr. Ra-mor, Miklošičeva cesta 20. Nesreče in nezgode Ljubljana, 13. avgusta. Včeraj so morali v bolnico zopet prepeljati več žrtev nesreč. Snoči se je blizu Grosupelj pripetila težja motociklistična nesreča, katere žrtev sta postala zakonca Fajfar. 22 letni fotograf Marjan Fajfar as Viča se je peljal včeraj na motornem kolesu z ženo po dolenjski cesti. Blizu Grosupelj je počila na kolesu pnevmatika m sta oba zletela na cesto. Fajfarjeva je zadobila samo lažje praske, dočim je Fajfar nezavesten obležal in so ga morali prepeljati v bolnico. Njegovo stanje pa ni nevarno. V Zagorju je povozil neki ljubljanski avtomobilist 28 letnega rudarja Jakoba Grošlja iz Kisovcev. Grošelj je moral v bolnico, kjer so ugotovili lažje notranje poškodbe. — V bolnico so morili prepelia-ti tudi 4 letnega čevljarjevega sinčka Janeza Ušeničnika iz Žirov. E>eček se je igral z nožem, po neprevidnosti se je pa sunil v levo oko in si ga težko poškodoval. Roza Kralj, 18 letna posestnikova hčerka iz Lužarjevega Kala, občina Zob pri Litiji, se je včeraj ravsala z 12 letnim sosedovim sinom. Fant je imel v rokah nož tn je po neprevidnosti sunil Rozo v levo roko ter ji prerezal kite. Rozo so morali prepeljati v bonico. Včeraj opoldne so morali v bolnico prepeljati štiri otroke z Vilharjeve ceste in sicer 10 letnega krojačevega sina Ivana Skoka, 7 letnega skladiščnikovega sina Marjana Pečarja, njegovo 9 letno sestrico Marijo ter 4 letno hčerko železniškega strojevodje Ado Mareševo. Otroci so v živi meji nabirali in jedli takozvane svinjske dušice (datura stramoni), po katerih jim je kmalu psotalo slabo ter so jim js začelo blesti. Sadež je namreč strupen. V bolnici so jim izprati želodce, potem so jih pa prepeljali v otroško bolnico v Stre-liški ulici. Stanje otrok je zadovoljivo in se počutijo dobro. Iz Rožne doline V Rožni dolini je zadnji čas zelo živahno. Saj se zada, koplje in prekopava na vseh koncih in krajih. Na vrsti za kanalizacijo je sedaj Cesta II, ki so nam jo v ponedeljek zjutraj zaprli. Tudi v Glinškl ulici delo zelo hitro napreduje. Kanal bo kmalu izkopan do železniške proge. Glin-§ka ulica bo s kanalizacijo mnogo pridobila, ker bo precej širša in mak) več snage bo ob tej cesti, ker bo jarek, kamor so prebivalci Stan in doma odlagali razno navlako, sedaj zasut. 2eleti bi bilo, da bi nam Glinško ulico po ureditvi tudi malo bolje razsvetlili. Radi slabe razsvetljave se doslej marsikateri meščan boji hoditi ponoči po tej ulici. Sicer je strah prazen, ali vendar je ljudem neprijetno hoditi po temni ulici. Radi razkopane Glinške ulice jc dohod v Rožno dolino po tej ulici nemogoč. Ljudje se poslužujejo po dnevi steze čez gozdni vrt, ponoči pa Postojnske ulice, Id pa nima v smeri od Tržaške ulice nobene razsvetljave. Gospoda župana prosimo prav lepo, da temu nedostatku od pomore. S splošno kanalizacijo Rožne doline se odpira našemu agimemu Olepševalnemu društvu novo polje. Ko bo namreč ta izvršena, se bo moralo lotiti olepševalnega dela v Rožni dolini. V ta namen pripravlja društvo tombolo s prav lepimi dobitki. Poleg tega pride tudi v soboto 15. t. m. v posete k svojim dragim sosedom s tem, da priredi na vrtu gostilne Zgonc vrtno veselico z lepim sporedom in sicer brez vsake vstopnine. Preskrbljeno je z vsem tako, da bo prišel vsak na svoj račun. Za lačne dober prigrizek, za žejne izvrstna kapljica, za sladkosnede razne sladkosti, za mladino pa rajanje. S tem posetom ▼ soseščini daje društvo svojim sosedom najlepše prilike, da pokažejo svojo naklonjenost društvu in mu z obilnim posetom pomagajo izvršiti zopet del njegovega programa. Neizkušeno dekle. — Elza, kaj bi storili, če bi vas poljubil? — Ne vem. Kaj bi mi pa vi svetovali? Na nogometni tekmi. Zakasneli gledalec prihaja na igrišče šele po prvem polčasu. — Kako stoji tekma? — 0:0. — To je dobro, vsaj nisem nič zamudil. Reformirani koledar. Zadnja leta se neprestano govori o reformi koledarja. N^mci bodo lahko zadovoljni z reformo, ker bo imelo njihovo leto samo 10 mesecev. Julii pojde baje služi*, August pa v cirkus. če greš v Šiško „na vas" Šiška je naš London — Napredek, posebno v gradbenem pogledu, je tu velik >S L O V E N S K T NAROD«, dne 13. avgusta 1931 Dnevne vesti opozorilo ■» NBZ! Ker nam nt bflo mogoče pravo. «Mdo razposlati tonile sa polovično Kotnjo po železnici, opozarjamo vse ode-lefamofi, da potujejo lahko bm nje. Na odaodni postaji naj kupijo od vozni listek m ga, posOjo žigosati z mokrim žigom. S tem voznim Dstkom m z izkaznico, ki Jo dobijo na kongresa v Trbovljah, imajo brezplačen povratek. Vodstvo NSZ. — Z banske uprave. Ban g. dr. Drago MaruSič Jutri v petek 11 t m, ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan. — Loois Oordler v Zagreba. Danes Je prispel v Zagreb znani prijatelj našega naroda prof. Louis Cordier, ki se je udeležil kot delegat m glavni tajnik organizacije bivših bojevnikov na solunski fronti odkritja spomenika prof. Reisu v Beogradu. Na kolodvoru so ga prisrčno sprejeli zastopniki organizacije rezervnih oficirjev in dobrovoljcev. Popoldne bo prof. Cordier nadaljeval svojo pot v Pariz. — Iz odvetniške službe. Odvetnik v Ljubljani dr. Roman Ravnihar je 3. t. m. umrl. Za začasnega prevzemnika njegove pisarne je postavljen odvetnik v Ljubljani dr. Vladimir Ravnihar. — Razpisana zdravniška služba. Banska uprava dunavske banovine razpisuje natečaj za mesto zdravnika kačerskega sreza s sedežem v Rudniku. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. — Izseljevanje iz nase države. Po statističnih podatkih izseljenskega komisari-jata v Zagrebu se je izselilo lani iz Jugoslavije v prekomorske države 13.560 izseljencev, vrnilo se jih je pa 7.606. Predlanskim se jih je izselilo 18.189,, vrnilo pa 5.992. Izseljevanje iz naše države je torej nekoliko nazadovalo. — Amortizacija obligacij 5% konver-zijskega posojila poljske republike iz leta 3924. Dne 1. julija 1931 je bilo izžrebanih za amortizacijo 48.851 obligacij 5% državnega konverzijskega posojila iz 1. 1924. Lastniki obligacij morejo pregledati izkaz izžrebanih obligacij pri generalnem konzulatu poljske republike v Zagrebu, odnosno pismeno zahtevati informacijo. — Vojaki bodo dobivali sadje? V. ju-goslovenska loža in Zadruga za brezalkoholno predelavo sadja v Beogradu sta predložili vojnemu ministrstvu, naj bi dobivali vojaki kot redno hrano tudi sveže in kon-servirano sadje. V utemeljitvi je rečeno, da je večina vojakov s kmetov in vajena jesti sadje, da bi pa bilo to tudi velikega gospodarskega pomena, zlasti glede na krizo naših vinogradnikov. Vino nima nobene vrednosti m nič ne pomaga producentom, ker se troši doma in obremenjuje proračun. V naši državi se pridela 300 milijonov litrov vina na leto, izvozimo ga pa največ 5 milijonov litrov. Lani je kupilo vojaštvo za 10 milijonov Din vina, kar bi zadostovalo za velike količine svežega grozdja, ki bi predstavljale ogromno količino redilnih snovi in bi lahko popolnoma nadomestile drugo hrano. — Prva naša arhitektonska revija. Te dni izide prva številka »Arhitekture«, ki bo obveščala strokovnjake in interesente o vsem, kar se dogaja na polju moderne arhitekture. Revija bo izhajala v Ljubljani kot mesečnik. V Ljubljani, Zagrebu in Beogradu bodo posebni redakcijski odbori. — Izprememba uredbe o ustanovitvi zdravstvenih občin. Ban dravske banovine je izpremenil uredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju dravske banovine z dne 4. oktobra 1930 (>Službeni list< št. 192/31) v toliko, da se točka 45. člen 2. sedaj glasi: »Višnja gora s sedežem v Ivančni gorici, občina Št. Vid pri Stični z občinami Bukovica, češnjice, Dedni dol, Dob, Drag-a, Gorenja vas, Hudo, Kriška vas, Krka. Leskovec, Luče, Muljava, Pod-boršt. Polica, Prapreče, Radohova vas, Stehanja vas, št. Vid, Temenica, Velike Pece, Veliki Gaber, Višnja gora, Zagorica in Žalna I. krajevni razred. — Prvi maturantje gimnazije v Kranju se zberemo v nedeljo, 23. t. m. v Kranju, da obudimo spomine na dijaška leta in proslavimo tridesetletnico mature, ki smo jo polagali leta 1901. Zbiramo se med pol-deveto in poldeseto uro na vrtu pri Peter-čku. Pridite vsi, tudi tisti tovariši, ki ste pred maturo zapustili kranjsko gimnazijo. — Častniki in borci, ki ste bili z generalom Maistrom v Gradcu in pri njegovem osvobodilnem boju se pozivate, da pridete 15. t m. na Brezje! Vožnja je polovična za vse udeležence. — Tovariši bojevniki! V soboto na praznik 15. t. m. tabor bojevnikov na Brezjah. Polovična vožnja velja za vse udeležence, ne samo za bivše vojake, temveč tudi za vs« druge. Ob 10. uri sv. maša za padle bore« na prostem, nato sledi zborovanje. Železm-čarska godba rSIoga« igra ves dan. Ob lo. uri popoldne je sestanek delegatov in ne kakor že javljeno ob 10. uri. Polovična vožnja velja od 14. do 20. avgusta t. L Vse odbornike in zaupnike podružnic prosimo, da pojasnijo vsak v svojem okolišu članstvu ki drugim, ker posameznikom ne moremo odgovarjati. Torej vsi in ob vsakem vremenu na Brezje! Naš predsednik general Mal-sler vas poziva, fantje! Osrednji odbor zveze bojevnikov, Ljubljana. _ Železniškim vpokojeneem na Jesenicah in okolici v vednost. Obveščamo vas, da člani podpisanega društva lahko članarino poravnajo pri g. Antonu SouŠku. Jese-nice-Fužine, Gregoričeva ul. 14 in pri Ignacu Gorjancu. Jesenice, Cerkveni trg št. 4. Pri teh dveh članih dobe člani tudi vsa potrebna pojasnila. Društvo železniških vpo-kojencev za dravsko banovino v Ljubljani. — Razstava psov na Bledu se otvori 15. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne. Razstavljal-ci morajo privesti svoje pse na razstavni prostor že ob 8. uri. Dohod na razstavni prostor se nahaja levo od Parkbotela (mimo postajališča izvoščkov), vsi drugi dohodi bodo zaprti. Za razstavljalce in njihove pse je rezerviran prt izletniškem vlaku, ki od-baja 15. avgusta t. 1. ob 5.21 uri zjutraj, po seben vagon. Za razstavljalce, ki bodo na Bledu že 14. avgusta t L se vrši sestanek ta dan ob 20. uri v hotelu Jekler. Razstavni odbor K. L. Sp. prosi razstavljalce, naj bodo točni, ker mora biti ocenjevanje zaključeno isti dan ob 17. uri — Produkcija v policijske in obrambne svrhe dresiranih psov o priliki razstave mi Bledu se vrsi 15. avgusta t L ob pol 17. uri na travniku, ki leži ob glavni cesti nasproti občinskega urada. Produkcija je javna in brez vstopnine, ker ima zgolj propaganden značaj. Nastopi 6 psov, enega izmed njih. bo predva jal s vsemi predpisanimi točkami 11-letni Gorjup Erik. — Sprejem »Jadrana&ev« v Splitu. torek zvečer so prispeli v Split Člani in cla niče * Jadrana« Tki so si priborili na plavalnih tekmah v Ljubljani prvenstvo Jugosla vije. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množica občinstva, ki jih je obsula s cvetjem. S Sustjepanske trdnjave so jih pozdravili topovi in njih plavalni dom pod Sustjepanom je bil krasno razsvetljen. Velika množica občinstva je spremila zmagovalce s kolodvora v njihov dom na Narodnem trgu. — Češkoslovaški učitelji v Splitu. V ponedeljek zjutraj je prispelo s Sušaka v Split 32 češkosolvaških učiteljev in učiteljic pod vodstvom Fr. Brženeka in Skou-pala iz Brna. V imenu naših učiteljev jih je pozdravil D. Marasovlč. To je tretja ekskurzija češkoslovaških učiteljev in učiteljic v našo državo v letošnji sezoni, ki sta jo organizirala Učiteljska zveza v Brnu in Obec učiteljska v Pragi. V torek so se odpeljali gostje v Makarsko in dalje na Kor-Čulo, Dubrovnik in Crno goro. — Iz »Službenega lista«. Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine št. 47. z dne 13. t. m. objavlja gradbeni zakon, pravilnik o kontroli presnega sadja, namenjenega za izvoz, in izpremem-be v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v področju dravske banovine. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega trgovski pomočnik Albin Počivavšek iz Vidma, ki je odšel 1. 1911. v Ameriko, pa že nad 10 let ni glasu o njem. — Popravek. V našo včerajšnjo notico o tujskem prometu v lanskem letu se je vrinila pomota. Vseh gostov je bilo lani v naših letoviščih in zdraviliščih 551.659 in ostali so v njih 3,392.785 dni, ne pa, da so zapravili pri nas toliko dinarjev, kakor je trdil tiskarski škrat. — Protituberkulozni ligi v Trbovljah In v Hrastniku sta prejeli vsaka po 250.— Din, ki jih je nabrala gospa Milka dr. Bohoričeva v radijsko-termalnem zdravilišču v Laškem o priliki odhod niče g. dr. Barije-Ka-diča. odvetnika iz Tuzle. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta deloma oblačno vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Beogradu, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skopiju 29.5, v Beogradu 26.8, v Sarajevu 25.3, v Zagrebu 29.4, v Ljubljani 23.4, v Mariboru 19 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.3. temperatura je znašala 12 stopinj. — Muslimanke prvič na pogrebu. Te dni se je zastrupila v Sarajevu delavka v tovarni preprog B. Alić. V smrt je sla zaradi nesrečne ljubezni. Pokopali so jo v torek popoldne in pogreba se je udeležilo tudi mnogo muslimank, kar je prvi primer v celi **nsni in Hercegovini. — Vlak povozil božjastnika. V nedeljo ponoči so našli na progi blizu Koprivnice truplo moškega srednjih let, ki ga je povozil vlak. Preiskava je dognala, da gre za 391etnega božjastnika Tomo Dubiča, ki je bil tudi duševno bolan. —Svobode se je naveličal. Subotiški policiji se je prijavil v torek Bogoslav Ra-jič, ki je dežurnemu uradniku povedal, da je bil obsojen leta 1919 zaradi mnogih zločinov na 10 let težke ječe, pa je čez tri mesece pobegnil iz kaznilnice v Nišu. Preskr-bel si je legitimacijo ruskega emigranta in živel v Subotici pod tujim imenom. Pozneje si je izmislil še več imen. V Subotici se je pisal Nikolaj Samarov. Ves čas je živel nemoteno, naenkrat se je pa svobod j naveličal in se javil policiji, češ da hoče pošteno zasluženo kazen tudi pošteno odse-deti. — Z nožem ga je zabodel. V vasi Matu t ah na Hrvatskem je pognal kmet Peter Arbič živino na polje svojega soseda Josipa Matančiča, ki je utrpel s tem znatno škodo. Matančič je zahteval, naj sosed svojo živino požene z njegovega polja. Arbič se mu je postavil v bran in ga začel pretepati. Videč, da je oče v nevarnosti, je priskočil Matančičev sin in prerezal Ar-biču trebuh, tako da so mu izpadla čre-va. Arbič je kmalu umrl, ubijalca pa so orožniki aretirali. * Tovarna Jos. Relcb sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo Izvršitev. Samo še danes ob globoko znižanih ljudskih cenah. — Predstave ob 4., y*8. in 914 RICHARD TAUBER v prekrasnem zvočnem filma Očarljivo krasne pesmi in godba slovitega komponista Franca Leh&rja Kot dopolnilo najnovejši Paramonntov ZVOČNI TEDNIK ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Telefon 2124 Iz LJubljane —lj Someščani. Dne 17. avgusta 1931 poteče 10 let, odkar je Nj. Vel. kralj Aleksander I. stopil na kraljevski prestol. Mestna občina ljubljanska bo slovesno praznovala ta jubilej ter se vrši v ponedeljek 17. avgusta 1931 ob 11. dopoldne slavnostna seja občinskega sveta, po seji se pa izvrši svečano polaganje temeljnega kamna za novo zavetišče za onemogle na prostoru za artiljerijsko vojašnico. Mestna občina bo ta dan razobesila na vseh mestnih poslopjih državne zastave. Vabim vas, da okrasite ta dan vsa poslopja z državnimi zastavami, župan dr. Dinko Puc. —lj Slavnostna seja občinske uprave. V ponedeljek 17. t. m. se bo vršila v mestni dvorani v proslavo 101etnicye vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. slavnostna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu je županov nagovor: lOletnica vladanja Nj. Vel. kralja Agleksandra I. —lj Plinsko omrežje se siri vedno bolj. Lani so priceh* polagati glavne plinovodna cevi v nove mestne dele in v okraje, kjer stare dovodne cevi niso več zadoščale. Letos pa polagajo postopoma stranske cevi oa plavnih. Na Dunajski cesti je položena glav na cev zaenkrat do stadiona. Včeraj so priključili k nji stransko pri artiljerijski vojašnici, ki jo polože v Topniški ulici k koloniji stanovanjskih hiš mestne občine. —lj Kruh iz prhle moke. V neki ljubljanski pekarni se dobiva zadnje dni kruh iz prhle moke, ki ima neprijeten okus in tudi neprijetno diši. Menimo, da bi se to ne smelo dogajati. Dotični pek naj porabi pokvarjeno moko za kaj drugega, ne pa za kruh. V petek 14* avgusta ob 20.30 v kopališču SK Ilirije BENEŠKI VEČER Ob 21.30 čarobna razsvetljava in umetni ogenj. _ GODBA — PLES do 2. ure — BUFFET Ob deževnem vremenu se prireditev odgodi NOGAVICE z 1160M 13 An si Ze član Vodnikove družbe? —lj Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu pretužno vest, da je preminul njega dolgoletni in zvesti član, brat Mirko Cvahte žand. podpolkovnik v p. Naša dolžnost je, da ga spremimo v čim večjem številu na poslednji poti. Zbirališče članstva danes v četrtek ob 4. popoldne pred cerkvijo pri Sv. Križu. Obleka civilna z znakom. Blagopokojniku časten spomin. Zdravo! Odbor. —lj Promenadni koncert pred univer-10 priredi Nar. žel. glasb, društvo >S|©ga* d revi ob pol 19. uri. Koncert se vrši v svr-ho preiskusa prostora, kjer namerava društvo skupno z mariborsko >Dr*vo« prirediti ob priliki kralj, tedna velik monstre koncert. Preizkusni koncert se vrši le ob lepem vremenu. —lj Umrl je danes v mestnem zavetišču za onemogle Ignac Abullnar. Bil je dolgo vrsto let raznašalec >Slov. Naroda«. Bodi mu lahka zemlja! a— Dancing v hotelu »Tivoli« do 15. t. m. Nov nrogram! Ples. mednarodni artisti. Cene običajne! • Ameriške tople in Men« bar pijače, aperitive, coetaile v vseh oblikah In okusih, mešane Po soecHelno zato v inozemstvu izučenem »mixer|u«, dobite dnevno od 5. popoldne naprei v elitnem avtomatičnem buffeta RH), LluMlana. Selentmncova ulica. DR* LJUDEVIT MER6UN specijalist za notranje bolezni se .ie preselil na Aleksandrovo cesto št. 4, L nad. »PALACA VIKTOBMA« ordinira od 11.—12 in y22<—S. are. Mož navade. Profesor poljubi svojo nevesto, dolgo jo drži v objetmi. potem pa pravi: »Zdaj pa morava ta odstavek ponoviti.« Zdravilišče za suhe Ljubljančane tiče — pijo vodo — Zanimivosti je vedno dovolj Ljubljana, 13. avgusta. Ljubljančani še vedno tuhtajo in uga» bajo, kam bi jo ubrali na letovišče, od* nosno zdravilišče. To so res vražje skrbi, k sredi pa drugih ne poznamo in kaj bi na« naj tudi skrbelo, denarja nimamo nalože* nega v Nemčiji, kar se pa kriz tiče, tudi niso tako nevarne, ponižne so, kot da so že povsem udomačene. Življenje nam teče lagodno kot Ljubljanica, ki je tako suha, da je povsem v skladu z značajem mesta. Meščani so namreč zadnje čaee tako euhi, da jih »ploh ne vidiš, četudi jih iščeš s prižgano trsko opoldne na Marijrnem trgu. Prelevili so se doslovno v abstraktna bitja, ostalo je le nekaz mumij. To je strašna bolezen, koga bi potem ne skrbelo, kam naj gre v zdravilišče. Zato so vsekakor potrebni nasveti. Ne moremo pa prilagati prospek* tov, ker ne gre za reklamo. Oh, za lepoto gre, za čare naše ožje domovine in predvsem za lokami patrijotizem Ljubljane. Končno tudi nj niikdar odveč —> propaganda za tujski promet. Še celo nad MOL se slednjega zaveda, o Čemur se čl o* vek lahko prepriča že v tivolskem gozdu. Tu so namreč pribiti novi kažipoti, ploče* vinaste, emajdirane tablice, ki kažejo na Rožnik in Believue, pa tudi skoraj na vsa* kem drugem drevesu so namazane markacije. To je gotovo hvalevredno, žal pa še ni dovolj propagande za te lepe izprehode, splošen mir in tišina vladata vsepovsod v gozdu in je prišlo celo iz mode prebadati srca po kiLopeh in drevesih, niti starfh Amorjevih puščic več ne najdeš. Propagande, propagande je treba! Im tako hi morali začeti pri naših borovnicah, ki pokrivajo vse rožniške gozdove, »pragozd« ob »Večni poti, hvaliti bi morali sleherni grm, resje in praprot, naštevati vrste drevja, skratka, vso floro in favno naših gozdov bi bilo treba obesiti na velkki zvon in namazati na lepalke, vse jarke in poto* ke, globeli, loke, jase in kotičke je treba krstiti, zaznamovati ter markirati do njih dohode. Zdaj pa ni niti najslkromnejše re* klame za naša zdravilišča, se pravi, za ljubljanska, sploh govorimo samo o ljub* ljanskih zadevščinah. Pri tem je treba tudi ugotoviti, da večina naših meščanov niti ne ve za našo pre* lepo Večno pot (izvzete so Ljubljančanke), zato je povsem pravilno, da smo začeli pri* bijati po naših gozdovih kažipote, toda za-enkra jih je še premalo. Domačini sploh ne pridejo dalje kot do Čada, večina jih pa zabavlja v Tivoliju nad vročino in mestno »gmajno«. Zato je treba ljudi napotiti v gozdove (kaj če bi uvedli avtobusne vožs nje), če se gospodom zdi pretežko »uvažati« senco v Tivoli. Korajža velja, podplate je treba spraviti v pogon, pa smo takoj v senci tudi brez avtobusa in sploh pridemo brez vsakih prevoznih sredstev iz Tivolija čez pol ure naravnost v zdravilišče. Markacij žal, ni Ce pa gremo po Večni poti, itak ne moremo zaiti, kvečjemu, da napravimo nekaj »klobas«, ako se prej ne ustavimo; Večna pot namreč nima konca, ker vodi v krogu okrog Rožnika. Lahko se pa ustavimo tudi prej ter naskočimo borovnice. Ob Večni poti je tega sadeža na vagone, pomanjkanju kriz in domovinske ljubezni je pa najbrž "pripisovati, da zgnijejo skoraj vse, kjer zrastejo. Za borovnice ne ve v Ljubljani nihče drugi kot Reichova tovarna. M čisti >ponesrečene« obleke. Po rož-niških gozdovih lazijo za temi nesrečnimi jagodami le okoličani, meščani se jih pa izogibljejo, če slučajno zaidejo med nje. Ob Večni poti je tudi dober zrak, kar je tudi važno glede tujskega prometa. Lepot pa sploh ni mogoče našteti, reči moramo, da doslej niso bile še niti fotografirane, zato si jih je vredno ogledati, tudi če človeka ne teže srčne rane. Te lepote vplivajo namreč zelo zdravilno na takšne bolnike, kar bi naj ozdravljeni javno razglasili, kot hvalijo nekateri razne apotekarske in druge žavbe. Končno vendar naletimo na zdravilišče, potem ko smo neštetokrat zašli v gošče, se Izmotali iz njih na jase, preskakovali jarke, plezali čez hribčke in se zopet spuščali v globeH ln močvirne loke. Vseokrog je svečana tišina, ki jo pa naenkrat prekine nekje daleč značilni gostilniški ropot; baLinajo! Torej bo tu sredi gozda hotel? Vsak pošten meščan ve za vse ljubljanske okoliške gostilne, nikdar pa se še ni čulo, da je ob Večni poti kakšen hotel. Radovednost nas prižene k dozdevni gostilni. Zagledamo dva balinišča, majhno barako in nekoliko večjo lopo ter več stalnih miz s klopmi — ▼ zemljo zabiti koli, na njih pa trhle deske, ves prostor je v gosti senci, pod smrekami in Jelšami. Na drevesih je pričvršćenih tudi nekaj gugal-nic za otroke. Mimo teče majhen potok, ob njem je pa lesen, zaklenjen rezervoar za pitno vodo, ki curlja iz njega skozi majhno leseno cev. Vse je preprosto, igračkasto, da se zdi na prvi pogled kot otroško Igrišče. Na baraki je stara, oguljena tabla z napisom: Kopališče Mestec. Torej kopališče, samo, da ne vidiš nikjer kopalcev. Balinajo penzijonisti in dijaki, ob baliniščih pa sede zopet dijaki in penzijonisti. Pri eni mizi kvartajo, pri drugI pa šahirata dva možaka Vsi igrajo sila resno, slišiš pa največ le strokovne Izraze, »naš je punt«, »lepa luknja«, »prekratek je«, »ti pa tudi zadene! kot slepa kura« itd., po vsaki partiji se pa prepirajo, koliko točk Ima kdo, dokler zopet ne začno igrati. Ne pije nihče ničesar. O pač! Pravkar je izpraznil razgret možak kozarec prozorne pijače. Mineralni vrelec je tam ob potoku, tekočina pa vseeno menda 1 ne sestoji iz drugI sestavin kot Iz vodika ln kisika V baraki pa točijo tudi pristni mallnovec. Kar se vinca tiče — vlada prohibicija. Zaradi tujskega prometa je tr«ua tudi povedati, da se je ta kraj včasih imenoval Vorishoien, ker so se tu kurirali knajpovci točno po predpisih. Nižje, pr iti Večni poti, so pa bila kopališča, kjer so zdaj močvirni travniki, ob deževju pa ribniki. Ohranjeni so še deloma jezovi ki so zapirali ob spodnji strani vodo, priteka-jočo iz višjeležečega sveta. Zdaj ni več od knajpanja ne duha ne sluha, zdravilišče je pa še vendar ostalo, za bolnike namreč, ki bolehajo na sušici — saj veste kakšni, ko je treba »knajpati« žepe. Zdravilišče Mestec ali Vorishofen se iz tega razloga samo najtopleje priporoča vsem suhačem — bolniki pa tudi ne bodo umrli od gladu v njem, dokler so še v bližini borovnice, pozneje si pa bodo morali nabasati žepe vsaj s fižolom. Zahvala Planina pri Rakeku, 10. avrru.^a Pri slovesnem odkritju M. Vilharjevega spomenika smo kljub naj^krbnejšemu prizadevanju pozabiti med ustnimi zahvalami z govorniške tribune na mnoge zaslužne gospode in priznane rodoljube, ki so požrtvovalno sodelovali, da se je ta narodni proslava dovršila tako častno. Zato prosimo oprostitve vse in se sedaj še pismeno iskreno zahvaljujemo pred vsem gospodu profesorju in akademičnemu kiparju Ivanu Sajovcu, ki nam je ustvaril spomenik v vsi umetniški lepoti; preeastitemu gospodu dekanu Josipu Jnvancn, ki je daroval sv. mašo ter opravil molitve za naš dom in rod; gospodu šolskemu ravnatelju v p. Ferdinandu Juvancu za spretno vodstvo krasnega petja v cerkvi in pred spomenikom kakor tudi mnogim darovalcem krasnih vencev, vsem zastopnikom raznih uradov in korporacij, vsem govornikom :n posameznim pevcem, Sokolom in gasilcem, ki so se posvetili manom našega notranjskega klicarja, vodnika in preroka, mooglm darovalcem v denarju, delu in blagu ter vsem udeležndkom, ki so kakorkoli sodelovali pri te^j narodni proslavi. Srčna hvala tudi vsem dnevnikom za reklamne vesti in dopise o našem slavju. Najrprisrčnejša zahvala pa vam ameriški rojaki, ki ste pod pokroviteljstvom našega odličnega Planinca in požrtvovalnega rodoljuba Matij© Pogorelca v naši narodni in Vilharjevi pesmi našli trdno vez med seboj in nami, med starim preljubim domom in novim krovom, da ste nam s svojimi trdo zasluženimi novci omogočili proslaviti nJega, ki nam nrikdar ne neha klicati po vsem našem svetu, dokler bo živel notranjski in jugoslovanski kmet: >Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« Odbor za Vilharjev spomenik v Plani ni. Zasledovanje atentatorjev na ekspresni vlak Preiskava proti atentatorjem na nemški ekspresni vlak na progi Basel— Frankfurt—Berrm hitro napreduje. Preiskovalna komisija ima že v rokah materijal, ki bo omogočil izsledki atentatorje. Znan je že krog ljudi, s katerimi so atentatorji občevali in od dveh strani os prišH na nekega ruskega državljana, ki se je mudil zadnje dni pred atentatom v Berlinu. Verjetno je, da je dotični Rus identičen z neznancem, ki je kupoval v Berlinu električni materijal, potreben za atentat, in ka se je izdajal za irskega častnika. Iz Jiiterboga m drugih krajev so se takoj oglasih ljudje, ki bi radi zaslužili na atentatorjevo glavo razpisanih 100 tisoč mark in ki pravijo, da vedo približno, kdo je zakrivil atentat. Neki prebivalec Jiiterboga je slišal v usodni noca eksplozijo im videl kolesarja, ki je dirjal od železniške proge proti Jiiter-bogu. Preiskava je tudi dognala, da so morali bi/ti atentatorji v elektrotehniki dobro podkovani, kakor kaže eksplozija. Atentator je delal po predpisih, veljavnih za polaganje telefonskih vodov na prostem. Atentatorji so si bili tudi na jasnem glede učinka razstreliva. Njinova postojanka je bila tako daleč od kraja atentata, da atentatorji eksplozije niso mogli videti. Morali so si torej signalizirati. Poznajo jo. — Žlice, ki nam jih je podarila teta Neža, niso srebrne, temveč iz alpake, — Kaj tako dobro poznaš srebro? — Srebro ne, pač pa teto. Zmotil se je. — Zakaj se pa oblačiš tako malomarno? Spominjam se tvojega očeta, ki je bil vedno brezhibno oblečen. — Zmotil si se, prijatelj, sajj nosim vse obJeke po svojem očetu! Sumljivo vprašanje*. — Kaj pa delaš? — Svoje spomine pišem. — Ali si ž č prišel do tistega dne, ko sem ti posoda 500 Din? Čudak. — Moj prijatelj je pa res čudak. Na lastnem avtomobilu si je dal montirati taksarrjeter. — Zakaj pa? — Da bd vedel, koliko bo prihranil. 63 5570 Stran £ >SIJ0VENSKI NAROD«, dne 13. avgusta 1931 Btev. 182 iSniile Gaboriau: 8 velemesta Roman Po teh besedah se je doktorju prvič med pogovorom zmračil obraz. — Tristo vragov! — je zarentačil. — Jaz sem se pa zanašal, da mi posodiš tisoč frankov, ki jih nujno potrebujem. Mascarot se je zadovoljno nasmehnil. — Pomiri se, prijatelj, saj ti jih lahko posodim. V blagajni bo še dobrih Sest ali osem tisoč frankov. Toda to je vse. In če pomislim na vsa ta leta prizadevanja, nevarnosti... — In preostaja nama komaj še dvaj-*et let življenja, Mascarot si je poravnal očala, — Da, — je nadaljeval, — starava se in to je še en važen razlog za to, da se je treba končno odločiti. Vprašanje je samo, če imava dovolj izgledov na uspeh. Premisli in odgovori. — Poskusiti morava z napadom, — je odgovoril Hortebize. — Tvoji načrti imajo sicer ranljiva mesta in neuspeh naju lahko privede daleč, toda če bova na drugi strani čakala, da se nama ponudi izredna prilika, bova lahko zelo dolgo čakala. Ne preostaja nama torej nič drugega, nego poskusiti z napadom takoj. Računaj name. Kar je nekdo potrkal na vrata. Doktor se je hotel skriti, toda Mascarot ga je zadržal. — Ostani, to je Beaumarchef, — je dejal. Vrli posredovalec se ni motil. Bil je res bivši podčastnik, ki je prinašal veselo vest, da se mu je posrečilo dohiteti Karolino Schmielovo. S tem je bila Ma-scarotovo radost popolna. Beaumarche-fa je odslovil zelo prijazno; potem se je pa obrnil k Hortebizu, rekoč: — Si slišal obljube markiza de Croi-senoisa? Pripravljen je podpirati naju pri delu, toda samo pod gotovimi pogoji. Gotovo je v njegovem in najinem interesu, da postane mož gospodične de Mussidan. — To bo pa res čuden zakon. — Bo, vendar pa mora biti sklenjen, ker hočeva midva. In dokaz, da res hoče va tako, naj bo v tem, da ne mineta niti dve uri, pa bodo vsi načrti glede poroke gospodične Sabine z baronom Breulh-Fayerlayem prekrižani. Grofa in grofico Mussidan imava v rokah, mar ne? Po teh besedah je Mascarot vprašal: — Si pripravljen ? — To mora biti. — Pa pojdiva. In Mascarot je odprl vrata ter za-klical: — Beaumarchef, kočijo! IV. Sredi rue Matiguon, med velikim, s peskom posutim dvoriščem in senčnim vrtom, stoji prekrasna palača Mussidano vih. Nekaj korakov od tega gosposkega dvorca, na oglu rue Matignon, sta Mascarot in Hortebize velela ustaviti kočijo. Mascarot je bil praznično oblečen. Po črni obleki, belem naprsniku in očalih sodeč bi človek mislil, da ima pred seboj strogega sodnega uradnika. Doktor se je bil spotoma vživel v neizogibnost, bil je sicer še bled, toda na obrazu mu je 'že zopet igral običajni smehljaj. — Urediva še zadnje formalnosti, — je dejal posredovalec. — Ti zahajaš v goste k Mussidanovim in lahko se celo prištevaš med njihove prijatelje. — O! Med prijatelje___Sem navaden zdravnik, a človek, ki se ne more pohabati s predniki iz dobe križarskih vojn, za grofa Mussidana sploh ni človek. Poleg tega je pa grof zelo občutljiv mož in po prvi nepremišljeni besedi je sposoben vreči te po stopnicah. Mascarot je namršil obrvi. — E, saj vem, kako in kaj je z njim. Tako hudo menda ne bo. — Morda res ne... Toda oprezen moraš biti. — Bodi brez skrbi, saj vem, kako je treba občevati z njim. Prispela sta bila v ulico du Pau-bourg Saint-Honore in na drugi strani sta zagledala kavarno. Mascarot se je ustavil. — Stopiš v to kavarno, jaz pa odidem na določeni kraj. Ko se bom vračal mimo, ti povem, kako sem opravil. Če bo »da«, odidem h grofu prvi, ti pa izpregovoriš četrt ure pozneje z grofico. Ura je bila štiri, ko sta si vrla pajdaša segla v roke. Dr. Hortebize je odšel v kavarno na drugi strani ulice, Mascarot je pa krenil dalje po predmestju Saint-Honore. Pred ulico Colisee se je ustavil pred vinsko kletjo in smuknil skozi vrata. Lastnik te vinarne, v vsem okraju dobro znan, se je pisal Canon. Za pultom je točil ne posebno dobro vino, za znane goste, večinoma služin-čad iz okolice, je pa imel izborno ma-consko vino, ki ga je točil v posebni, Mascarotu dobro znani izbi. — Ah, to je očka Mascarot! — je vzkliknil mlad fant, ko je zagledal Ma-scarota na pragu. Fant je nosil kratke hlače in bele nogavice, kar je izdajalo gosposkega slugo. — Kar naprej, izvolite vstopiti, — je vabil posredovalca. — Pričakujem vas že. Mascarot se ni dal prositi; sedel je za mizo, se napil vina, ki so mu ga takoj prinesli, in zacmokal z jezikom v znak, da mu je šlo vino v slast. Potem se je previdno ozrl na vse strani, če ni morda v bližini koga, ki bi ga lahko slišal, in tiho je vprašal: — Torej, kaj je novega? Kako ti ugaja pri grofu de Mussidanu? — Nič kaj posebno, — je odgovoril fant, ki se je imenoval Florestan, — tako malo, da sem že prosil Beaumar-chefa, naj mi preskrbi drugo službo. — To je neverjetno! Vse moje informacije pričajo o tem, da je služba pri grofu docela prijetna in tvoj prednik.. — Hvala! — ga je prekinil sluga s pomembnim nasmehom. — Privoščil bi vam, da bi bili nekaj časa na mojem mestu. Posredovalec se je pa samo nasmehnil. — Dalje, grof je zelo nezaupljiv. Nikoli ne pusti ničesar za seboj, ne pisma, ne cigare, ne denarja. Polovico življenja porabi za odpiranje in zapiranje ključavnic in celo v spanju ima ključe pod vzglavjem. In povrhu je še zelo nagle jeze. Kar bojim se ga. Te besede so potrjevale zdravnikovo svarilo in na Mascarota so vplivale tako, da se je zamislil. Pred reformo koledarja 14* oktobra bo v ženevi konferenca, na kateri bo najbrž padla odločitev Od leta 1909 se je pečalo že več kongresov z reformo gregorijskega koledarja, ki ima več nedostatkov, iz* virajočih iz neenako dolgih delov le* ta. Neenako število dni poedinih mesecev je krivo, da imajo četrtletja 80, 81 ali pa 82 dni. Tudi število tednov v četrtletjih ni stalno. Te neenakosti povzročajo zmešnjave in nesigurnosti v gospodarskih stikih, v statistiki, knjigovodstvu itd. Koledar ni fiksen, vsako leto se izpreminja, prav tako kakor razmestitev tednov v četrtlet* jih. Zato je težko določiti datum po» navljajočih se dogodkov. Društvo narodov je poverilo po» sebnemu odboru organizacijo ankete, ki naj bi pokazala, Če je reforma ko* ledarja res potrebna in koristna Od* bor je zbral mnogo dokumentov in predlogov glede reforme koledarja in ugotovil, da je problem mnogo težav nejši, kot se je prvotno zdelo. Zato so bili ustanovljeni narodni odbori v 40 evropskih, ameriških in azijskih dr* žavah, da prouče ugodnosti morebitne reforme gregorijskega koledarja V narodnih odborih so pa prišli do ve» ljave različni interesi ter naj čudo vi* tejši gospodarski in socialni vplivi. Narodni odbori bi bili morali predlo« žiti Društvu narodov svoja poročila že pred 6. aprilom, da bi se mogla še letos pričeti pogajanja o reformi kole* darja v okviru posvetovanj konference, ki bo razpravjlala v oktobru o pro-metu in tranzitu. Toda mnogi odbori niso pravočasno predložili svojih po-ročil. Večina osnutkov novega koledarja gre za tem, da bi dobili stalen kole* dar, v katerem bi se na primer velika noč ne men;avala v perijodi sedmih dni, Če naj odpade na nedeljo. Iz anket je razvidno, da je splošna želja postaviti veliko noč na drugo nedeljo meseca aprila Da se pa prepreči sre* čanje velike noči s praznikom Oznanjenja, kar bi po sedanjem sistemu moralo nastati,, priporoča en predlog postaviti veliko noč na nedeljo po drugi soboti v mesecu aprilu. Vsa vprašanja čisto verskega značaja bo* do prepuščena poznejši odločitvi cer* kvenih avtoritet, ki lahko pošljejo na posvetovanje svoje opazovalce. Že se* daj lahko rečemo, da cerkveni krogi v načelu ne nasprotujejo reformi gre* gorijskega koledarja, vendar se pa bodo pojavili dogmatični pomisleki. Konferenca se bo omejila na prouče* vanje predlogov iz civilnih krogov, lri se zanimajo za gospodarske in social* ne reforme, ter bo upoštevala mnenja poedinih vlad kakor tudi zasebnih ustanov. Mednarodna trgovska zbor* niča in mednarodna železniška unija sta že izjavili, da se strinjata s pred* logom, naj se določi velika noč tako, da se datum ne bo vsako leto me* njaval. V juniju se je vršila seja priprav* 1 j al nega odbora, ki so se je udeležili mnogi zastopniki cerkve in medna* rodnih organizacij. Na seji so bile iz* menjane misli med zastopniki cerkve in zagovorniki različnh sistemov ko* ledarja Šlo je v prvi vrsti za načrt glede enakih četrtletij, ki bi imela dva meseca no 30 dni in enega z 31, leto bi pa imelo en bel dan. O tem načrtu se je največ debatiralo. Odbor se je razdelil v dva tabora, prvi je za* govarjal sistem podaljšanja četrtletja brez sestave novega in stalnega kole* darja, drugi je bil pa za sestavo no* vega in stalnega koledarja, v katerem bi imelo leto poleg enega belega 364 dni. En osnutek hoče uvesti 13 mese* cev po 28 dni in z enim odnosno dve* ma belima dnevoma. Odbor je podrobno proučil poedine osnutke in bo poročal 26. oktobra v Ženevi na kon* ferenci, kjer bo zbranih 14 zastopni* kov poedinih vlad in 9 delegatov za* sebnih ustanov. če bo na konferenci v Ženevi dosežen sporazum, dobimo nov koledar, po katerem bo imelo leto 13 mesecev. Ta koledar bo veljal za ves svet. Priznati ga bo pa seveda morala še cerkev, sicer praktično ne bo imel mnogo pomena. Naš koledar je zelo nepraktičen tudi zato, ker ima prestopna leta in ker se začenjajo leta in meseci vedno z drugimi dnevi. Leto s 13 meseci ima v Ameriki že nad 100 trgovskih koncer-nov in izkušnje so pokazale, da je nova razdelitev letnih časov zelo praktična Leto s 13 meseci bi se pričelo 1. januarja in sicer vedno na nedelj> Mesec bi štel 28 dni, vsak bi se začel z nedeljo in končal s soboto. Ker pa nanese 13 mesecev po 28 dni samo 364 dni, preostane en dan, ki bi bil poseben praznik in bi ga vstavili med 31. december in 1. januar ter bi bil označen kot 29. december. Novi, 13. mesec, bi se imenoval »Sol« (solnce) kakor predlaga ameriški statistik Waldes, in bil bi sedmi mesec v letu med junijem in julijem. Prestopni dan vsakega četrtega leta bi bil poseben praznik ob koncu junija. Če bo dosežen na konferenci v Ženevi sporazum, bo uveden novi koledar s 1. januarjem 1933, ker odpade tega leta 1. januar baš na nedeljo. pričado, da drže nekatere snovd toploto dokaj dolgo v sebi. To velja med drugim za slana jezera na Madžarskem in tudi za jezerca na Havajskih otokih, ki so vulkaničnega izvora in ki dolgo drže v sebd od solčnih žarkov prejeto toploto. Rusija je že zgradila prvo poskusno stanico na površini 1.650 k v. metrov. Za izkoriščanje nakopičene toplote so napravili posebne turbine. Toplotna stanica bo nabrala po računih prof. Jušenka čez poletje toliko toplote, da bo lahko vso zimo obratovala. Podrobnosti o akumulatorjih toplotne energije še nrso znane. Izkoriščanje solnčne toplote Problem izkoriščanja sohičsne svetlobe odnosno energije v industrijske svrhe je že star; ker je pa tudi zelo težak, še ni bil praktično rešen. Rretdklo stoletje ni prineslo v tem pogledu nobenega praktičnega uspeha. Pač nam pa obeta v tem pogledu napredek naše stoletje, kajti vprašanje izkoriščanja solnčne svetlobe je stopilo v odločni stadij. Iz Moskve namreč poročajo, da so vključili ta problem v sovjetsko peti-letiko. In v Rusiii smatrajo, da se dajo somčni žarki izrabiti v industrijske svrhe. Prof. Kosmond Jušenko je napravil po novih metodah aparat, s katerim hoče osredotočiti in nakopičiti somčne žarke, njihovo toploto pa zadržati v ne-kašnrh toplotnih akumulatorjih. Na to idejo je prišel ruski učenjak po opazovanju nekaterih naravnih pojavov, ki Ruski knez na beraški palici Knez Pavel Urusov, bivši kapitan ruske carske garde in sin bivšega ruskega poslanika v Belgiji, je prišel v Parizu pred sodišče, ker ni mogel plačati avtodizvoščka. Nekega dne je naje4 avtoizvoščka in se vozil po Parizu. Ogledal si je vse znamenitejše dele Pariza, potem je pa šofer opazil, da kaie taksameter že 50 frankov. Zahteval je, naj mu potnik vožnjo plača. Izkazalo se je pa, da knez nima niti beliča. Šofer je obrnil in odpeljal kneza na bližnjo policijsko stražnico. Na policiji je knez izjavil, da ima v hotelu mnogo denarja. Policijski uradniki so pregledali njegovo sobo, pa niso našli niti denarja, niti prtljage. Vse knezovo premoženje obstoja iz naramnic kravate in podvez, ka jih je nosil v žepu svojega suknjiča. Predsednik sodišča je pripomnil, da so bili predniki obubožanega kneza v carski Rusiji v veMkih časteh in da je bil eden celo glavni svetovalec Katarine Velike. Priporočal je knezu, naj se poboljša, da bo dostojen slavnega imena, in obsodil ga je pogoij-no na mesec dni zapora. Ruski inženjerji Federacija zveze ruskih inženjerjev obstoji iz zvez in skupin v poe-dinih državah. Izpopolnjuje se z mladimi inženjerji, ki so dovršili študije na inozemskih visokih šolah. Ob revoluciji je imela Rusiga 16.500 inženjerjev, od katerih je ostalo v sovjetski Rusiji 8.000, v emigraciji jih je pa okrog 3.000 in ti so raztreseni po vsem svetu. Drugi so izginili v revoluciji. ZeleznisMi inženjerjev je 23 odstotkov, tehnologov 22, mehanikov 18, vojaških inžeoderjev 12, crvilnah 8, edaktro inženjerjev 7, geome-trov 2, rudniških in drugih pa 12 odstotkov. Važen dogodek v življenju federacije ruskih inženjerjev v inozemstvu je bil leta 1927. njen vstop v federacijo slovanskih inženjeriav. Letošnji kongres te organizacije bo v Parizu kot začasnem sedežu centralnega odbOTa federacije ruskih mžernjerjev. Na polju tehnične izobrazbe in podpiranja ruskih študentov na tehničnih visokih Šolah v inozemstvu je treba omeniti politehnični zavod v Hanbinu, tehnične tečaje za izobrazbo inženjerskih pomočnikov v Hel-singforsu, šolo za železniške tehnike v Pragi, ruske politehnične tečaje v Parizu in letos ustanovljeno rusko visoko tehnično šolo v Parizu. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Odrasli in otroci opravljajo z velikim uspehom zdravilni način za čiščenje m osvežitev krvi $ FU GOLOM. FIGOL 3€ dobiva po vseh lekarnah po pošti pa razpošilja izdelovalec; Apoteka Dr. Semelič, Dubrovnik 2160. — 3 steklenice 8 poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. Jyunct)siki vete&ejetn (VVIENER MESSE) 6. do 12. septembra 1931 (Rotonda do IS. septembre). POSEBNE PRIREDITVE. Semenj za pohištvo — Reklamni semenj — »Fotografija v reklami« — Razstava novodobnega plinskega orodja. — Elektrika v gospodinjstvu. Salon kožuhovinaste mode, — Dunajska pletilna moda. SALON ZA RADIO IN ŠIBKI TOK. Razstava pisarniških potrebščin — Sejem za železno in patentno pohištvo — Stavbni m sejem za gradbo cest — Tehnične novosti in Iznajdbe. — Razstava za živila In hranila — Avstrijska zimskosportna razstava — Kmetijska in gozdarska vzorčna razstava. Brez potnega vizuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom svoboden prestop meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se ob predložitvi sejemske izkaznice dobi na meji. _ Precejšnje vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranu ter v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in sejemske izkaznice (po Din 60.—) se dobe pri • VVIENER MESSE-A- G„ WIEN VEL ter za časa lipskega jesenskega sejma pri poslovalnici, Leipzig, Oester. Messhaus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: avstrijski konzulat, Dunajska cesta SI, pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Dunajska cesta 1 in pri isti zvezi, podružnica hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora. >%MLaXl o£f Vsaka beseda SO par. Plaća ne lahko tudi ta odgovor znamko! — Na vprašanja brez ■ mm od&nrarlamo* - NaJmanjU otfla* W» Strojepisni pouk Dnevno od 6. do 9. ure zvečer. Učna ura Din 4. Christofov učni zavod, Ljubljana — Domobranska cesta 71. Ladijska tla, mecesnove deske dobavlja po najnižji ceni »Ilirija«, d. z o. z. Dunajska cesta 46, telef. 28-20 2266 JUGO GRAD izvršuje solidno in najceneje vse zgradbe ter tozadevne načrte, — Inž. Srečko Post — Inž. ar h. Bogomir Post. — Streliška 33. tcL 2025. 85L nova ms a ■ 4 stanovanji, vrtom in drugimi prostori za 85.000 Din takoj naprodaj. T BREDA« žepni robci ^m. Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila. Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dispenzar v službi socialno - higiienske borbe proti ietiki kot liudski in kužni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica Stev. x. Urejuje Josip Zupančič, es Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeršek, —» Za upravo ln lnseratni del lista: Oton Christof, — Val v Ljubljani.