GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, 3. julija 1956
LETO III., ŠTEV. 3(1
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
davka (Ur. L LRS št. 16-62/56) je OLO Ljubljana sprejel po sklepu skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 29. junija 1956
predpisi Okrajnega ljudskega odbor1 sprejeti na 9. seji OLO, dne 29. junija 1956
Okrajni ljudski odbor Ljubljana |* ha podlagi 7. odstavka 5. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbo o potnih in selitvenih {troskih (Uradni list FLRJ št. <0/383-56) ter 2. odstavka 15. in 69.
Zakona o okrajnih ljudskih Odborih ln na predlog Sveta za druž-^hl plan ln proračun na 9. skupni 96jl Okrajnega zbora in zbora prodajalcev dne 29. junija 1956 sprejel
odlok
• Višini dnevnic za uradna potovala v območju Okraja Ljubljana.
1.	člen
Za uradno potovanje v območju ®';i'aja Ljubljana v posamezne kra-l*i ki so oddaljeni več kot 10 km, se določijo za uslužbence in delavce organov in zavodov Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in občinskih ‘JUdskih odborov te-le dnevnice:
din
a)	za uslužbence, ki so
razvrščeni od V. plač. razreda navzgor, v znesku...............1170.—
b)	za uslužbence, ki so razvrščeni od X. do VI. plač. razreda in za visokokvalificirane delavce, v znesku . . . 1080.—
•) za uslužbence, ki so razvrščeni od XI. plač. razreda navzdol in za Vse druge delavce, v znesku.................. 900.—
2.	člen
.Ta odlok velja od dneva objave e v »Glasniku«, uporablja pa Od 1. julija 1956.
Nadomestuje predsednika OLO podpredsednik:
Ing. Ivo Klemenčič s. r.
Na podlagi določil 8. točke 64. čle-rj Zakona o okrajnih ljudskih odrtih (Ur. 1. FLRJ št. 19-89/52) in v točke XXI. poglavja Zveznega gibčnega plana za leto 1956, je L0 Ljubljana po sklepu skupne okrajnega zbora in zbora prodajalcev z dne 29. junija 1956 spre-
odlok
»občinskem prometnem davku od *,°oieta na drobno v občinah na območju mesta Ljubljana.
1.	člen
^ Občinski prometni davek od pro-Doh na drobno plačujejo trgovska {/•ujetja, trgovine, prodajalne pro-jajalnlh podjetij in zasebni proiz-, j^lcl alkoholnih pijač od prometa jaPla8°m na drobno, ki ga ostvar-J0 na območju mesta Ljubljane.
2.	člen
Občinski prometni davek se ne plačuje:
a)	od prometa na proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno,
b)	od prometa proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno,
c)	od prometa s taksnimi in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami, vsemi drugimi vrednotnicami, časniki, revijami, knjigami in obrazci uradne izdaje,
č) od prometa z živilskimi potrebščinami,
d)	od prodaje tobaka, tobačnih izdelkov, vžigalic in kuriva.
3.	člen
Kot živilske potrebščine, od katerih se davek ne plačuje, se štejejo prehrambeni proizvodi iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948, iz panoge 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništvo, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo, 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov z izjemo alkoholnih pijač.
4.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje:
a)	od prometa v trgovini, lzvzem-ši od alkoholnih pijač 2 odstotka,
b)	od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini 10 odstotkov,
c)	od prodaje alkoholnih pijač (vina in žganja) na drobno po individualnih proizvajalcih 15 odstotkov.
5.	člen
Individualni proizvajalci plačujejo prometni davek od alkoholnih pijač ob prejemu dovoljenja za prodajo alkoholnih pijač. Za tiste količine alkoholnih pijač, ki jih naknadno pripeljejo za prodajo, so pa dolžni vložiti prijavo pri pristojnem fin. organu v 24 urah po dospetju in v istem roku tudi plačati davek.
6.	člen
Ce se iz poslovnih knjig gospodarske organizacije, ki je zavezana plačilu tega davka ne more ugotoviti promet blaga, ki je zavezan plačilu tega davka, lahko občinski ljudski odbor z individualno odločbo določi povprečen odstotek občinskega davka od celokupnega prometa, ki ga je dotlčna gospodarska organizacija dosegla z nadrobno prodajo tega blaga z izjemo alkoholnih pijač.
7.	člen
Trgovsko podjetje na debelo, ki ae ukvarja hkrati s trgovino n® drobno, plačuje prav tako prometni davek od prometa na drobno.
8.	člen
Uredba o prometnem davku (Ur.
I.	FLRJ št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami navodila za izjavanje uredbe o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ št. 2/54) in navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ št. 4/55), uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. 1. FLRJ št. 33/53) in uredbe o pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 19/56) veljajo načelno tudi glede občinskega prometnega davka od prometa na drobno.
9.	člen
Tolmačenja za' izvrševanje tega odloka izdaja Svet za družbeni plan in finance OLO Ljubljana.
10.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje:
a)	od prometa v trgovini, izzvem-šl od alkoholnih pijač od 1. jan. 1956,
b)	od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini in od prodaje alkoholnih pijač na drobno po individualnih prodajalcih od dneva, ko stopi ta odlok v veljavo.
11.	člen
Odlok prične veljati z dnem objave v »Glasniku«.
Nadomestuje predsednika OLO podpredsednik:
Ing. Ivo Klemenčič s. r.
Na podlagi 8. točke 64. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS Št. 19-89/52), določil 3. člena Uredbe o prometnem davku (Ur.
1.	FLRJ št. 55-474/53) ter dela C/V tarife občinskega prometnega prečiščenega besedila tarife prometnega davka (Ur. 1. FLRJ št. 16-152/56) in Odloka Izvršnega sveta LRS o okvirnih stopnjah občinskega prometnega
TARIFA OBČINSKEGA
ki se pobira na
odlok
o pobiranju občinskega prometnega davka na območju okraja Ljubljana,
1.	člen
Na območju okraja Ljubljana se obračunava in plačuje občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo prometnega davka.
Tarifa prometnega davka je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Prometni davek je proračunski dohodek občinskih ljudskih odborov.
3.	člen
Uredba o prometnem davku (Ur.
1.	FLRJ št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje Uredbe o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ št. 2/54) in navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje Uredbe o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ št. 4/55), Uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. 1. FLRJ št. 33/55) in Uredba o pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 19/58), veljajo primerno tudi glede občinskega prometnega davka, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
4.	člen
Tolmačenja za izvrševanje tega odloka Izdaja Svet za družbeni plan in finance OLO Ljubljana, za izvajanje tega odloka pa skrbi Tajništvo za finance.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, izgube veljavo vsi predpisi o občinskem prometnem davku, po katerih se Jo ta davek doslej pobiral na območju OLO Ljubljana.
6.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. julija 1956.
PROMETNEGA DAVKA,
območju OLO Ljubljana
Davek na zasebniki. Stroka 116 — 1 2
3
4
5
Stroka 117 —
6 7
Stroka 120 —
8
DEL A — PROIZVODI
promet proizvodov, katerega plačujejo obrtniki in drugi
Predelovanje nemetalnih rud
izdelki iz mavca......................» , » . . 10 %
zemeljske barve....................................20
opeka — zidna in strešna........................ • s %
izdelki iz cementa......................... . . . 10 %
keramični in lončarski izdelki.....................10 %
Predelovanje kovin
kovinske peči in štedilniki ter njihovi deli . ... 10 /a vsi drugi izdelki iz stroke 117, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka, razen izdelkov, namenjenih za kmetijstvo, ^
mlekarstvo in čebelarstvo.........................25 C o
Kemične obrti
Vsi proizvodi, razen proizvodov, od katerih se plača davek po zvezni tarifi prometnega davka, razen od
konfekcije iz polivinila..........................20',®
Od konfekcije iz poltviltna se plača prometni davek po tarifni številki 23.
Jstroka 122 — Predelovanje lesa
9 Vsi proizvodi, od katerih se ne plača davek po
zvezni tarifi......................................10 Vo
Ztroka 123 — Predelovanje papirja
10 Vsi izdelki, od katerih se ne plača zvezni prometni
davek..............................................10 %
Pripomba: Promet s šolskimi zvezki in risankami ter fotografijami za neposredno uporabo fotografi-rancev (za osebne izkaznice, spominske slike) ni podvržen plačilu davka.
Stroka 124 — Predelovanje tekstilnih materij
11	Konfekcija........................................5%
12	Volneni, bombažni in svileni troktažni in pleteni
oblačilni predmeti.................................10 %
13	Vsi drugi proizvodi iz stroke 124, kolikor se od njihovega prometa ne plača zvezni prometni davek . .	5 %
Stroka 125 — Predelovanje usnja
15	Krzno............................................. 30	%
Stroka 127 — Živilske obrti
16	Kakavni proizvodi....................i .... 20 %
17	Bonboni........................................... 15	%
18	.	Slaščice, keksi,	ratluk	in podobni slaščičarski Izdelki 10 %
19	Testenine..........................................10	%
20	Kavni in kakavovi	nadomestki........................15	%
21	Mleta paprika......................................10	%
22	Vsi drugi proizvodi iz stroke 127, od katere se ne
plača davek po zvezni tarifi prometnega davka . .	8 %
Drugi proizvodi:
23	Od vseh drugih proizvodov, ne glede na stroko gospodarske dejavnosti, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi in ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih
številkah........................................10 %
Pripomba: Prometni davek po tej tarifni številki
in po drugih tarifnih številkah iz te tarife se ne plača od prometa z naslednjimi proizvodi: od moke in drugih mlevskih izdelkov, pekovskih izdelkov, izdelkov napravljenih s predelavo mleka,, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila po meri za individualno potrošnjo iz njihovega osnovnega materiala, od ortopedskih čevljev in ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi umetne oči in zobovje ne glede na material, iz katerega so izdelani.
DEL B — STORITVE
Davek na promet storitev, katerega
plačajo zasebni obrtniki in drugi zasebniki.
1.	Od plačil za obrtne storitve vseh vrst, razen od prevoznih in gradbenih storitev 10 %
Pripomba: 1. Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan.
Pripomba: 2 Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za opravljene storitve s proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala, če je naročnik gospodarska organizacija s področja industrije, rudarstva ali gradbeništva.
Pripomba: 3. Davek po tej tarifni štev’lki se ne plača od plačil na opravljanje storitev krojačev, šivilj, vezilj, čevljarjev, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravilo dežnikov, popravljanje preprog, barvanje slik-fotografij, spisovanja, razmnoževanja, kopiranja, plakatiranja, pranja, likanja, čiščenja cbutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage, žaganje drv ter pečenje čevapčičev in ražnjičev.
2.	Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev (zdravnikov, dentistov, arhitektov, učiteljev jezikov, sodnih tolmačev in prevajalcev, duhovnikov in podobno) 5 %
Pripomba: Davka ne plačajo dijaki in redni študenti visokih šol od dohodkov od poučevanja drugih dijakov.
Splošna pripomba:	Prometnega
davka iz štev. 1 in 2. Dela B ta-
rife ne plačajo davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku.
DEL C — SPLOŠNA TARIFA
Prometni davek, katerega plačajo vsi
davčni zavezanci socialističnega in zasebnega sektorja.
1.	Od potrošnje alkoholnih
pijač v gostinskih podjetjih in gostiščih od dosežene prodajne cene	10 %
Pripomba: Glede davčne obveznosti in načina pobiranja tega davka, kakor tudi glede vsega drugega, se uporabljajo ustrezna določila iz tarifne številke 5, dela B tarife prometnega davka.
2.	Od vstopnic za kino pred-
stave, cirkuške in artistične predstave in podobno	5 %
Pripomba: Vsi drugi predpisi, ki veljajo za davek po tarifni številki 1 Dela B — storitve tarife davka na promet, se primerno uporabljajo tudi za davek iz te tarifne številke.
8. Od prejetih plačil za projicirano ali reproducirano reklamo v kinematografih od odmerjenega zveznega prometnega davka	6 %
4. Od vsakega plačljivega prenosa lastninske pravice na nepremičninah v višini določenega z ure ibo o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Ur. list FLRJ št. 4/54) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami	10 %
Pripomba: 1. Davek po tej tar. številki se plača na enak način in sočasno z zveznim davkom od prometa nepremičnin.
Pripomba: 2. Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni davek od prometa z nepremičninami in pravicami, se uporabljajo tudi pri odmeri in pobiranju davka po tej tarifni številki.	/
6. Od najemnine za nepremičnine, dane v najem ali podnajem, razen plačila za najemnine zgradb, se plača prometni davek od zneska najemnina v višini	5 %
Pripomba: 1. Davčna osnova je znesek najemnine, ki se dejansko prejme in potrdi s priznanico. Davek se plača tudi od denarne vrednosti dajatev, če se najemnina v celoti ali deloma plača z dajatvami.
Pripomba: 2. Davčni zavezanec je najemodajalec.
Nadomestuje predsednika OI/D podpredsednik:
Ing. Ivo Klemenčič s. r.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 15. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. L LRS št. 19/52) ter točke II. odloka o načinu in postopku za določitev dohodnine v stalnem znesku Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS (Ur. I. LRS 13/56) izdaja Okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu 9. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 29. Junija 1956
odlok
o višini davka na dohodek v stalnem znesku za leto 1956 na območju OLO Ljubljana.
1.	člen
Dohodnino v stalnem znesku za leto 1956 plačujejo:
1.	Obrtnini, ki imajo po 75. čle-
nu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. 1. FLRJ št. 5/54) in odredbe o obrtih brez stalnega poslovnega mesta (Ur. 1. LRS št. 24/54) dovoljenje za opravljanje obrti brez stalnega poslovnega mesta ................... 3000.— din
2.	Osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, kadar delajo obrtne usluge za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega mesta:
a)	krojači, šivilje, čevljarji, urarji, frizerji in brivci . 6.000.— din,
b)	vsi ostali . . . 10.000.— din.
3.	Učitelji jezikov in glasbe ter učitelji, ki poučujejo po zasebnih stanovanjih, stenografi, stenodaktilo-grafi in daktirografi, kadar delajo za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega mesta . . . 2.400.— din.
4.	Godci, ki godejo po sejrhih,
ulicah, svatbah, ob....praznikih in	podobno 	 3.000.—	din.
5.	Snažilci obutve	.	8.000.—	d,in.
6.	Postreščki .	.	.	3.600.—	din.
7.	Žagarji (ročni), ulični prodajalci časopisov, srečk in drugih proizvodov, perice, likarice ter druge osebe, ki opravljajo delo samo s svojo telesno silo . . 2.400.— din.
8.	Osebe, ki oddajajo oprem-
ljene sobe v najem ali podnajem samo za prehodne goste od ene sobe................... 2.500.—	din.
2.	člen
Ti davčni zavezanci plačajo dohodnino v stalnem znesku le tedaj, če ne delajo s tujo delovno šilo, če niso združeni za opravljanje posameznega dela.
3.	člen
Davčni zavezanci, ki plačajo dohodnino v stalnem znesku na podlagi tega odloka, ne plačajo prometnega davka.
4.	člen
Odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Nadomestuje predsednika OLO podpredsednik:
Ing. Ivo Klemenčič s. r.
Na podlagi drugega odstavi 15. člena v zvezi s 107. členom Z* kona o okrajnih ljudskih odbor (Ur, L LRS št. 19-89/52) in v zvezi 9, členom Statuta okraja Ljub" ' je Okrajni ljudski odbor Ljubi na 9. skupni seji Okrajnega zW In zbora proizvajalcev dne 29. j1 ni j a 1956 sprejel
odlok
o spremembah odloka o začasni gradbenih in urbanističnih ureditvi na območju okraja Ljubljana (W LRS št. 46-749/55).
1.	člen
Člen 4. se spremeni in se »Občine iz drugega in tretjega cleS tega Odloka morajo do 30. septS* bra 1956 predložiti Svetu za urban1' zem OLO Ljubljana predloge o z* Časnih mejah gradbenih okoliš6 vseh naselij svojega območja.
Svet za urbanizem OLO Ljubiji na lahko v utemeljenih prim®* rok iz prejšnjega odstavka podal)1’ vendar največ za 1 mesec.«
2.	člen
Člena 6. in 7. Odloka o začasni gradbenih in urbanističnih ureditv® na območju okraja Ljubljana preiE hata veljati.
3.	člen
V	drugi in tretji vrsti 9. člena črtajo besede: »... na predlog SV«' za urbanizem ter Sveta za gradben in komunalne zadeve...«
4.	člen
V	drugi vrsti 11. člena se 6% »Ur. 1. FLRJ št. 14/52« namesto
1. FLRJ št. 14/55«.
5.	člen
Člen 12. se spremeni in se g
»Okrajni ljudski odbor Ljubljen bo izdal podrobne tehnične in drui predpise za izvedbo objektov in b* prav za območje OLO L j ubij an®
6.	člen
Ta odlok velja od dneva ob j®' v »Glasniku«.	,
Nadomestuje predsednika podpredsednik:
Ing. Ivo Klemenčič s. t<
Na podlagi 64. in 107. člena % kona o okrajnih ljudskih odb°' (Ur. list LRS št. 19/89-52) in ZaW o pristojnosti občinskih in okraj?, ljudskih odborov (Uradni list FK, št. 34/55) v zvezi z 48. in 49. člen® Uredbe o finančno samostojnih U vodih (Ur. list FLRJ št. 51/425'j ter po predlogu Sveta za stanov® ske zadeve OLO Ljubljana, i*fljj Okrajni ljudski odbor v Ljubo®, po sklepu 9. skupne seje okraju^ zbora in zbora proizvajalcev z 0 29. VI. 1956
odločbo
o prenehanju »Uprave ncpremiČ^ Ljubljana kot finančno samost' zavoda.
1.	Uprava nepremičnin s sede^ v Ljubljani, Kotnikova ul. 16, jf .i bila z odločbo Mestnega odbora glavnega mesta Ljubd po sklepu XIV. seje mestnega
in XI. seje zbora proizvajalcev ,(i
7.	IV. 1954 razglašena za finQ’’jj|i samostojni zavod, preneha s svet poslovanjem dne 30. VI. 1956.	,,
2.	Posle ukinjene Uprave ue^-
mičnin prevzamejo pristojni oD ski ljudski odbori.	a
Nadomestuje predsednika v podpredsednik:
Ing. Ivo Klemenčič s r’
Na podlagi 17. člena Zakona o Izvedbi nove ureditve občin in okrajev (Ur. list LRS št. 24/55). 15. točke 64. Člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) ‘n 15. točke 27. Člena statuta okraja Ljubljana izdaja Okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu 9. redne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 29. VI. 1956
odločbo
° ustanovitvi katastrskega urada Grosuplje.
1.
Ustanovi se katastrski urad Grosuplje. Sedež katastrskega urada je v Grosupljem.
2.
Katastrski urad Grosuplje je kot upravni organ OLO Ljubljana pristojen za zadeve s področja katastra la območja upravnih občin Grosuplje in Ivančna gorica.
, Pristojnost Katastrskega urada II Ljubljana preneha za območja v Prednji točki navedenih upravnih
4.
Zaradi ustanovitve novega katastrskega urada se izpremeni tudi pristojnost katastrskih uradov na območju okraja Ljubljane, in sicer tako, da opravlja Katastrski urad Ljubljana I upravne zadeve iz pristojnosti okrajnegk ljudskega odbora za območja upravnih občin: Ljubi jana-Bežigrad, Ljubljana-Cen-ter, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Sentvid, Ljubljana-šiška, Ljubljana-Vič.
Katastrski urad Ljubljana II za območja upravnih občin. Borovnica, Dobrova, Litija, Ljubljana-CrnuČe, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rudnik, Logatec, Medvode in Vrhnika.
Katastrski urad v Kamniku za območja upravnih občin: Kamnik, Mengeš, Moravče in Domžale.
Katastrski urad Grosuplje za območja upravnih občin Grosuplje in Ivančna gorica.
5.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«.
Nadomestuje predsednika OLO podpredsednik:
Ing. Ivo Klemenčič s. r.
PRIPOROČILA OBČINSKIM LJUDSKIM ODBOROM,
KI JIH JE SPREJEL OLO NA 9. SEJI DNE 29. JUNIJA 1956
, Na podlagi 2. odstavka 16. in 79. aena Zakona o občinskih ljudskih Odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) III. razdelka 2. poglavja priloge I/B Zakona ? Pristojnosti občinskih in okrajnih NUdsldh odborov (Ur. 1. FLRJ št. ”4/55) ter 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ JL 68/55) izdaja občinski ljudski od-6°r po sklepu seje
odlok
Oepremembah ln dopolnitvah odloka 0 stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin ln skladih.
1. člen
V odloku o stanovanjski tarifi, azdeiitvi najemnin in skladih MLO Ljubljana (Ur. list LRS št. 31/54) se 6. Členom doda nov člen 6 a, ki se
ttast;
, V hišah, ki so grajene po letu se najemnina razdeli: hajmanj 70 % v amortizacijski sklad,
hajmanj 10 % za vzdrževanje, do 20 % za hišno upravo.
m Slišni svet lahko določi za razde-v amortizacijski sklad ln v *lad za vzdrževanje tudi višji od-‘°tck na račun zmanjšanja stroškov ^ hišno upravo.
2. člen
UuBesedUo 7- člena v prejšnjem deta. hnenovanega odloka se spremeni *°> da se glasi:
Hišni sveti stanovanjskih hiš, ki biie zgrajene v letu 1918 in prej ^''Plačujejo v sklad za zidanje sta-„ vanjskih hfš dela amortizacijske-** »klada.
Amortizacijski sklad in sklad za V p Ivanje se za te hiše združita h sklad za vzdrževanje.
k) sveti stanovanjskih hiš, ki ]6, bile zgrajene po letu 1918, odva-A °d stanovanjskih najemnin me-»iflbb Iz amortizacijskega sklada v »biii za zidanje stanovanjskih hiš tumskega ljudskega odbora 20 % hj.fKa dela najemnine, ki se pla-c v amortizacijski sklad.
3.	člen
V istem odloku se spremeni besedilo 8. člena tako, da se glasi:
Od najemnin za poslovne prostore v hišah, last Splošnega ljudskega premoženja, družbenih in zadružnih organizacij ter zasebnih hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja hišni svet za zidanje stanovanjskih hiš: *
1.	pri hišah, zgrajenih do vključno leta 1900 ............. 80 %
2.	pri hišah, zgrajenih od leta 1901 do vključno 1. 1910 40 %
3.	pri hišah, zgrajenih od leta 1911 do vključno leta 1918 . 50 %
4.	pri hišah, zgrajenih od leta 1918 do vključno leta 1945 . 60 %
6. pri hišah, zgrajenih od leta 1945 dalje.........................70 %.
Ostanek najemnine pa se razdeli:
najmanj 60 % v amortizacijski sklad,
najmanj 20 % za vzdrževanje,
do 20 % za hišno upravo.
Hišni svet lahko določi za razdelitev v amortizacijski sklad in v sklad za vzdrževanje tudi višji odstotek na račun zmanšanja stroškov za hišno upravo.
4.	člen
Hišni sveti, ki bodo po določbah tega odloka razpolagali z večjimi denarnimi sredstvi, tega viška sredstev ne smejo uporabljati za stroške hišne uprave.
6. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Odlok
o odškodnini za gradnjo komunalnih naprav.
1. člen
Vse zgradbe, ki zaradi svojega namena ali pa zaradi dejanske uporabe potrebujejo kanalizacijo, pitno vodo, javno mrežo In javno razsvetljavo, morajo biti priključene na
javno kanalizacijo ali vodovod ter na javno cestno in energetsko omrežje.
Industrije, ki imajo lasten, dovoljen energetski vir, niso dolžne svojih zgradb priključiti na javno energetsko omrežje.
Obveznost priključitve nastane z dnem, ko je objekt dograjen, če pa komunalne naprave še ni, z dnem, ko je toliko dograjen, da je mogoče objekt priključiti.
2.	člen
Investitorji so dolžni povrniti stroške zn izgradnjo komunalnih naprav, ki jim neposredno služijo kakor: dovodni kanali, konzumni cevovodi, stanovanjske ceste, javna razsvetljava teh cest, naprava hodnikov, stanovanjskih potov, zelenic in nasadov občin, ne glede na gospodarski sektor. Višina zneska investicijskih stroškov za komunalne naprave, ki odpade na posameznega investitorja, se ugotovi v upravnem postopku.
3.	člen
Znesek investicijskih stroškov za komunalne naprave mora investitor zagotoviti, ko vloži prošnjo za širšo lokacijo, če ne izpolni teli pogojev, se odločba o lokaciji odkloni.
4.	člen
Kadar občinski ljudski odbor odloči, da sc zavezance v celoti ali delno oprosti povračila gradbenih stroškov za komunalne naprave, je oprostitev veljavna samo, ako občinski ljudski odbor istočasno zagotovi v enaki višini prispevek v sklad iz drugih virov.
Kadar je investitor občina, se morajo sredstva za komunalne naprave zagotoviti v občinskem proračunu že pred dokončanjem postopka za izdajo gradbenega dovoljenja.
5.	člen
Sredstva, ki se plačujejo po določilih 2. in 3. členu tega odloka in sredstva po 4. Členu, so namenska sredstva. Stekajo se v poseben sklad, ki ga ustanovi občinski ljudski odbor.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana.
Na podlagi 18., 19. in 20. točke pod XXVIII/1 dela priloge I/A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-371/55) v zvezi s čl. 57. 58 in 59 Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. list FLRJ st. 6-63/54) je občinski ljudski od-
l>or .................. na ...... seji
dne _________________ sprejel
odlok
o opravljanju gostinskih storitev Izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij ln gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom ln o dajanju hrane abonentom ln zasebnih gospodinjstvih na območju občine ................
I.
Opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč.
1. Člen
Gostinske storitve se lahko opravljajo izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na priložnostnih shodih m prireditvah (zabavah, veselicah), na sejmih, razstavah ln raznih drugih prireditvah na prostem ali v zaprtih prostorih.
2. člen
Za opravljanje gostinskih storitev po 1. členu tega odloka je potrebno posebno dovoljenje, ki se izda samo za čas, dokler traja prireditev.
, 3. člen
Dovoljenje po prejšnjem členu se daje gospodarskim, zadružnim, družbenim in množičnim organizacijam, predvsem pa tistim organizacijam, ki imajo lastna gostinska podjetja in gostišča ter ga izda oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora po poprejšnjem zaslišanju gostinske zbornice in pristanku pristojnega organa za notranje zadeve, na prošnjo organizacije, ki namerava opravljati take storitve.
Dovoljenje se izda, če organizacija, ki namerava opravljati take storitve, izpolni naslednje pogoje:
a)	da prosilec nudi dovolj poroštva za kulturno postrežbo,
b)	da poda prosilec zagotovilo, da bodo prireditveni prostori ustrezali osnovnim sanitarnim in higienskim pogojem za opravljanje gostinskih storitev,
c)	da je prireditveni prostor preskrbljen s primernimi stranišči,
č) da je prireditveni prostor v nočnem času zadostno razsvetljen,
d)	da je prireditveni prostor zavarovan pred onesnaženjem in prahom in da ne ovira javnega prometa.
II.
Oddajanje opremljenih sob turistom in potnikom.
4.	člen
Zasebniki lahko oddajajo turistom in potnikom opremljene sobe v svojem stanovanju pod pogojh predpisanimi s tem odlokom.
5.	člen
Zasebniki, ki nameravajo oddajati opremljene sobe v svojih stanovanjih potnikom in turistom, morajo priglasiti oddelku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora število in opis teh sob ter morebitne druge podatke o sobah.
Na podlagi priglasitve odredi oddelek za gospodarstvo pregled priglašenih sob po komisiji, ki jo sestavljajo zastopniki sanitarne inšpekcije, turistične organizacije in gostinske zbornice.
Na podlagi poročila komisije izda oddelek za gospodarstvo prosilcu dovoljenje za oddajanje sob in določi najemnino ter vpiše sobo v seznam opremljenih sob in en izvod dovoljenja dostavi krajevni turistični ali gostinski organizaciji.
6.	člen
Ce je komisija mnenja, da soba ni primerna za odajanje potnikom in turistom, da komisija prosilcu ustrezno navodilo za odpravo pomanjkljivosti. Na zahtevo prosilca pa izda oddelek za gospodarstvo prosilcu tudi odločbo o odklonitvi dovoljenja in vpisa v seznam opremljenih SOD.
Proti odklonitvi dovoljenja ima prizadeta stranka pravico pritožbe na Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
7.	člen
Zasebnik, ki prejme dovoljenje za oddajanje sob, lahko oddaja sobe samo po napotnici krajevne turistične ali gostinske organizacije, s katero sklene pogodbo, da bo oddajal sobe s posredovanjem te organizacije.
GLASI
8. člen
Zasebniki, ki bodo oddajali sobe turistom in potnikom v smislu tega odloka, smejo nuditi prenočevalccm
PRIPOROČILO ZA DIMNIKARSKE TARIFE
le take storitve, ki so neposredno
vezane na oddajo sob.
Oddajanje opremljenih sob v podnajem za čas, daljši od 15 dn:, se ne šteje za oddajanje sob potnikom in turistom v smislu tega odloka.
9. Člen
Predpisi o prijavljanju prebivališča veljajo tudi za potnike in turiste po tem odloku.
III.
10. člen
Če zasebna gospodinjstva dajejo hrano več kot petim abonentom, ki niso njihovi stalni stanovalci, se šteje to za gostinsko delavnost in, je zanjo potrebno dovoljenje po predpisih uredbe o zasebnih gostiščih (Ur. list FLRJ št. 14-49/54).
IV.
11.	člen
Končne določbe
Za prekrške se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din:
1.	fizične in pravne osebe, ki niso gostinska podjetja in gostišča, ki brez dovoljenja opravljajo gostinske storitve;
2.	kdor pri oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom ravna v nasprotju s predpisi 4., 7. in 8. členu tega odloka.
Ce opravljajo gostinska podjetja ali gostišča gostinske storitve izven poslovnih prostorov brez dovoljenja, se kaznujejo po uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. list FLRJ št. 6-54).
12.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku Okrajnega ljudskega odbora, Ljubljana.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju te občine veljati predpisi:
1.	Odloka o opravljanju gostinskih storitev izven gostinskih poslovnih prostorov, o dajanju opremljenih sob turistom in potnikom in o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Ur. list LRS štev. 15-299/55), ki je veljal na območju bivšega MLO Ljubljana.
2.	Odlok o pogojih za opravljanje gostinskih storitev izven poslov-ndi prostorov na območju okraja Ljubljana-okolica (Uradni list LRS štev. 28-418/51).
3.	Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih pro-
storov gostinskih podjetij in gostišč Lj°nju c ran
in Odlok o od>'ij°nju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Ur. list LRS štev. 38/54), ki sta veljala na območju bivšega OLO Postojna.
4.	Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč (Ur. list LRS štev. 40-596/54), ki je veljal na območju bivšega OLO Kranj.
5.	Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Ur. list LRS št. 34-516/54), ki je veljal na območju OLO Novo mesto.
6.	Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gospodinjskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Ur. list št. 50-777/54).
	Nova tarifa	Stara tarifa
1. Odprto kuhinjsko ognjišče	40.—	33.—
2.	Kmečka kuhinja z dvojnim stropom 3.	Plezalni dimnik:	60.—	50.—
a)	v pritlični hiši b)	v hiši z več nadstropji, za vsako	30.—	25.—
nadstropje ali mednadstropje 4. Ozki ali valjasti dimniki:	7.—	5,—
a)	v pritlični hiši b)	za vsako nadaljnje nadstropje ali	15,—	10.—
mednadstropje 5. Dimna cev:	3,—	2,—
a) do 2 m	5,—	5,—
b) za vsak nadaljnji meter 6. Dimniki ogrevalnih naprav, navadnih in parnih pekovskih peči:	3,—	2,—
a)	do vštevši I. nadstropja b)	za vsako nadaljnje nadstropje ali	40.—	30.—
mednadstropje 7. Dimniki od etažnih peči, gostinskih in	10.—	8,—
zavodskih štedilnikov:		8 —
a)	do I. nadstropja b)	za vsako nadaljnje nadstropje ali	15.—	
mednadstropje 8. Kanal centeralne ogrevalne naprave ali	5,—	7,—
1 mi
pekovske peči:
a)	mali do 5 m
b)	veliki nad 5 m 9. Štedilniki vštevšl dimno cev do
a)	z eno pečico in kotličem
b)	z dvema pečicama in kotličem
10.	Štedilniki v gostinskih obratih In zavodih!
a)	mizni, prosto stoječi ali z nastavkom v gostinskih obratih in zavodih — mali
b)	isti — veliki
11.	Ogrevalec vode — bojler
12.	Grelci posode
13.	Pralni kotel z dimovodom
14.	Običajna železna peč s cevjo do 2 m
15.	Peč sistema »Lutz« in podobno:
a)	brez pečice
b)	z 1 pečico
e) z 2 pečicama č) izredno velika
d)	kopalča peč do 1 m dimne cevi
e)	slaščičarska peč
16.	Pekovske peči, navadne, z duškt
17.	Pekovska parna peč:
a)	z 1 etažo
b)	z dvema etažama
18.	Etažna peč za centralno ogrevanje
19.	Centralne ogrevalne naprave:
a)	do 8 m’ ogrevalne površine (do vključno 8 členov)
b)	do 12 m8 ogrevalne površine (do vključno 14 členov)
c)	nad 12 m* ogrevalne površine (nad 14 členov)
20.	Izžiganje dimnikov:
a)	ozkih, do 3 dimnikov, in plezalnih dimnikov z materialom po kom.
b)	isto od 4 do 8 dimnikov, materialom, po komadu
c)	isto nad 8 dimnikov
d)	plezalnih dimnikov z materialom, po komadu
21.	Pregled in izstruganje dimnikov v novih
ali adaptiranih zgradbah:
a)	v pritlični hiši do 4 dimnikov, po kom.
b)	za vsako nadaljnje nadstropje ali mednadstropje
c)	v pritlični hiši z več kot 4 dimnikov, po komadu
č) za vsako nadaljnje nadstropje ali mednadstropje
OPOZORILO
RAK KOSTANJEVEGA LUBA V ZELENEM PASU LJUBLJANE
Nevarna bolezen, ki nam uničuje kostanj na Primorskem, kamor je bila prenesena iz Italije, je bila te dni ugotovljena tudi pri nas na Rožniku. Rak kostanjevega luba (Endo-thia parasitica), se zelo hitro širi, okuženo drevje se posuši, zaradi česar grozi uničenje kostanja ne le v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji. Kostanj je gozdno in sadno drevo ter zavzema v Sloveniji površino 20.000 ha.
Glede na široko razprostranjenost kostanjevega drevja, vsestransko uporabnost kostanjevega lesa in
45.-
95,-
30.-
40,-
50.-
90,-
12,-
24.-
13,-
20.-
20.-
25.-
30.-
45.-
25.-
70.-
50.-
90.-
125.-
35.-
62.-
120,-
150,-
200.—
175.-
175,-
175.—
50-
10.-
40,-
10.-
20.-
25.-
40,-
72,-
12.-
24,-
10,-
14.-
14,-
19.-
24,-
36.-
48.—
76.-
100,-
30,-
54,-
100,-
125.-
175.—
50,-
10.-
40.-
10,-
pri OLO, ki bo podvzel ukrepe.
" Znaki raka kostanjevega luba Listje okuženega drevja pos' bledo zeleno (klorotično), nato biva rjavo barvo in se suši. P' suhega listja v času vegetacije k-nevarnost, da je drevo okuženo, k . vegetacija preneha, ostane suho li*' I bolnega drevesa večkrat dalje 4* * na drevesu, ker se je prehitro po-? šilo in se ni mogel stvoriti odpa® parenhim. Mlada debla, veje in P1 ganjki iz panja spremenijo na okv Ženih mestih najprej barvo skorj ki preide v cinoberrdečo do yij°j časte, ki se od normalne vidno r$ llkuje, dalje postane skorja na ow Ženem mestu neznatno vdolbena j začne pokati v vzdolžni smeri, nak" seoddvaja od debla. Mnogokrat se a mestu neznatno vdolbene skorje P‘ Javi dobro vidna hipertrofija O1* breklina), z vzdolžnimi razpoka1/ Na teh mestih se skorja rada lw pod njo se pa nahaja belkasti lij, največkrat v obliki pahljače. ^ . mladem drevju, vejah ali poganja . so navedene spremembe na oku- 1 nih mestih v obliki prstana, iz1',, katerega se deblo, veja oziroma 1' ganjek suši, ker je zaradi oku* j prekinjen dovod soka. Na delu * pod okuženega mesta se poj 3" mnogi poganjki, ki nam poleg on) njenih sprememb na skorji kara* ristično slikajo bolezen. Pri debel drevju so razpoke globlje kakor , roke in dolge. V največ prime1: lahko v njih opazimo rdeča tele* (pikice), ki so organi razmnoževan/ te bolezni. V takih primerih je ti* dvigniti skorjo in poiskati micč ^ parazita, ki potrdi okužbo. _ Poudarjajoč ekonomsko vaznj kostanja, moramo gospodarstvo J* varovati ekonomske škode in Pr prečiti širjenje raka kostanjev« luba, Okuženo drevje se mora r sekati tik nad zemljo, kostanj* hlodi in panji se morajo obeliti, drobne veje in skorja se mora mestu samem sežgati, panje pa n kriti z zemljo ali še bolje izkop Da se bolezen zatre, je treba » rantenske ukrepe dosledno izval Rak kostanjevega luba se poR na kostanju, ki Je ranjen. Velik® ,, čino kostanjevega drevja v bi* (l Ljubljane, posebno na RožnikU-f, šenskem hribu in Golovcu poŠk<ČL jejo ljudje, ki ne znajo ceniti n naravnih lepot. Otroci, pa tudi * rejši se na sprehodih najbolj 28j vajo s tem, da lomijo ln režejo \ je, vrezujejo v drevje imena, WjJ| drevje, pri nabiranju kostanj*., plodov, obdelujejo kostanje * Č0\( s kamenjem, poleni, macolami, r. zajo po drevju, itd. Posledica ta*, vandalizma je rak, poškodOjj
gozdne kulture, kar vse povzroča, j i z visokimi stroški naP^ viti red v gozdovih v bližini fl**j
ne moremo
plodov, ki so važen prehrambeni artikel, mora prebivalstvo pomagati, da nevarno kostanjevo bolezen takoj v začetku zatremo.
OLO Ljubljana je primoran P;, vzeti najostrejše mere, da zaščiti j zdove in v tem primeru posebno, , reši naše kostanjeve nasade m "
■■■Pg nasade w rjf opozarjamo, da je na podlagi O0'\ asu mesta W
Da bomo imeli uspehe pri zatiranju kostanjenega raka opozarjamo na Odredbo o ukrepih proti kostanjevemu raku in črnllovki (Ur. 1. LRS št. 33/52), ki je bila izdana za do sedaj okužene kraje na Primorskem in ki po ugotovitvi te bolezni pri nas, velja tudi za ljubljanski okraj. Po tej odredbi mora lastnik, posestnik ali upravitelj vsako okužbo po kostanjevem raku, ki jo opazi v svojem gozdu ali izven gozda v območju zelenega pasu, takoj priglasiti pristojnemu gozdarskemu organu
o varstvu zelenega pasu mesta ljane (Ur. 1. LRS št. 13/55) ho)», zelenem pasu, t. j. na *' •, hribu ter CW»*gj
ožjem M______
niku, Šišenskem
do poti, ki pelje iz Dolenjske
proti tromeji k. o. Rudnik, K-11*',)« ško predmestje ln Stepanja vas, ^ voljena samo po poteh. Vsa v njih letih Samovoljno naprav1! p pota bodo prekopana in bo hoj ^ njih prepovedana. Vsakdo, ki b* | slej zasačen v gozdu izven Py b ki bo kakorkoli poškodoval dreV) U po gornjem Odloku strogo kazov^ti Starši, pazite na otroke, ker £ v primeru prekrškov klicani 1,8
govornost ln kaznovani! , pf Uprava za gozdarstvo — žele*1